Pri spomeniku smo okoli 9h komaj še našli parkirno mesto. Nekdo se mi je tudi zdel znan iz Juretovih slik in izkazalo se je, da je bil to
Miro. Na vrhu nas je počakal in skupaj smo odsmučali. Povsem na vrhu je bilo nekaj klože, sicer pa pršič na trdi podlagi in smuka je bila klub
zvoženosti prav prijetna. Skozi gozd do (zgornje) ceste je zvoženo kot na smučišču, a v mehkem snegu je zelo lepo šlo. Cesta od Kranjske doline
naprej po zadnjem sneženju očitno ni bila splužena in na njej so mestoma že kar globoke kolesnice. Prav tako ni praktično nobenih izogibališč. Nazaj
grede smo občudovali nekega Novomeščana, ki je nekaj km vozil vzvratno (ker smo bili v nasprotni smeri pač štirje) – skoraj od parkirišča za
planino Javornik pa vse do Kranjske doline. Na koncu mu je že tako dobro oziroma hitro šlo, da ga mi z vožnjo naprej (zaradi kolesnic) skoraj nismo
več dohajali... :-) Če tole bere, se mu seveda zahvaljujem(o).
Sistem Gora
Copyright 2004 -
FranceS
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv09333
*** gora