PS: Kar me je pa malo užalostilo, pa je bil pripetljaj ob povratku na ta res čudovit sončen dan. Namreč nek moški srednjih let, očitno izjemno izkušen in našutan turni smučar (se mi zdi, da celo nekaj znan alpinist?) je staremu že na pol brez-zobemu paru (tam 65-70+) začel ob lepem sončnem dnevu, ko sta seveda delala luknje na gazi gor-grede, solit pamet. Slišati je bilo sprva sicer prijazno, potem pa že na pol užaljeno in otročje in neko zgovarjanje na bonton. Glede na njegov korak, precej podoben Ortarjevemu (1 korak = 1 višinski meter) najbrž ni problem, če mu tu in tam zaradi kakšne luknje pešadije spodrsne, ker je na vrhu Dovške babe v pol ure oziroma v tričetrt če štarta na Jesenicah na železniški. Medtem ko sta oba stara pohodnika, morda zadnjo zimo sposobna hodit v hrib in gledat razglede ter obujat mlada leta, prav gotovo nesposobna gazit preko gležnja, kaj šele kolen kot je bilo v nedeljo do vrha Dovške. Saj vem - eni bodo rekli pa naj ostaneta doma, če nista sposobna, meni pa se vsekakor zdi tole kupčkanje "mi pohodniki" in "mi turnaši" povsem odveč in brezveze in kvečjemu pomilovanja vredno. Tako kot trenutno vsa Slovenija. Ne vem sicer a imam samo jaz kakšne posebne pse in smuče, ampak jaz lukenj na smučini ne porajtam prav pogosto. Morda le tam, kjer je res strmo. Skratka malo neumno se mi zdi to ločevanje "med enimi in drugimi" in vse te pretirane razprave in omejevanje in ločevanje. Če smo si Slovenci že v dolini namesto človek-človeku kot volkovi med seboj, dajmo bit vsaj v gorah malo bolj strpni in širokega srca ter nazorov...
Fotografije in ostalo na http://www.freeapproved.com/2013/02/11/svez_snek_na_dovski_babi.html
