Od pl. Blato naprej sva vlekla špuro na pl. Laz. Na prisojah pod "Babjim stopom" je že bila osrenica. Najbolj strm prehod na poti (prečka nad steno) je zoprn, ker je snega veliko - zelo poševen. Nad Babjim stopom snežna idila, pršič. S pl. Laz sva poiskala prehod v Razor in na pribl. 1700 m zavila proti Debelemu vrhu. Ker je sijalo sonce in ni bilo vetra, je bil kljub nizki temperaturi sneg od nedelje (5-10 cm) ojužen/moker. Osrenica pod to tanko plastjo se je med vzponom na smučeh seveda predirala. Na koncu macesnov (začetek grape, ki te pripelje cca. 100 v.m. više proti Globoki konti) sva padla v zasedo megle in difuzne svetlobe.
Tam (~1850 m, JV pobočje, 25°, debelina snežne odeje 260 cm) sva naredila prerez snežne odeje in test njene stabilnosti. Našla sva 2 šibki plasti - eno na ~25 cm pod površino snežne odeje (stik dveh plasti različnih sneženj) in drugo na 85 cm (babje pšeno od 6.2.). Za sprožitev plazu je tam potrebna res velika obremenitev snežne odeje. Medtem se je malo odprlo in po ugodnih rezultatih preizkusa stabilnosti snežne odeje sva šla dalje - ob robu grape proti Globki konti. Na ~2000 m sva zavila proti Debelemu vrhu in vzpon nadaljevala po robu melišč pod D. vrhom. Tam je začelo tudi pihati, sneg je bil suh (od vetra zbit!). Vzpon sva zaključila malo po 14. uri na koti 2213.5 zahodno od Debelega vrha.
Prvih 200 v.m. spusta je bilo ubogih; enkrat se nama je med smučanjem sneg predrl, drugič ne. Pod 2000 m je bilo bolje - tam je že bila osrenica. Finale pa je sledil na senčni strani Razorja - pršič. Potem naju je čakalo še mukotrpno vlečenje smučine do pl. Pri jezeru (to varianto sva izbrala, ker na smučarskem delu med pl. Blato in pl. Laz ni bilo več pršiča in je bilo najtežje mesto kar zoprno), od tam pa plavanje po pršiču do višine 900 m. Zaradi velike višine snežne odeje in pršiča do kolen se je dalo izkoristiti kar nekaj bližnjic med serpentinami ceste.
Lp
Jaka
