Prvi del je majčkeno dolgočasen, prečenje prodov, od Zajzerskega zatrepa pa se pot prične vzpenjati. Malo naprej od "velikega balvana" zavijem v grapo s slapovi. Izjemno lepo je zasnežena, nobenih plazov, ki se sicer stekajo v to grapo, pa krasni ledeni slapovi, ki pa jih ne plezajo, vsaj videl nisem še nobenega, je očitno predaleč za ledne plezalce. Na koncu grape snamem smuči in grem brez smuči peš nekaj metrov na vrh, zatem pa po krasni špuri v začetek enega najlepših, pa tudi najdaljšega žlebu v Julijcih. Krasno je zasnežen, lepa špura, v takem je res eno samo veselje. Nekje na polovici prehitim dva Avstrijca, še tri vidim višje. Kakih 300 metrov pod vrhom žlebu snamem smuči in jih namestim na nahrbtnik, naprej grem z derezami, lepe stopne so mi naredili predhodniki, no tudi Avstrijka je lepa, pa še tako lepo po slovensko me pozdravi. Snamem dereze in spet stopim na smuči, oni z "ta lepo" oddrsajo z škrbine. Jaz grem še na vrh, ki ga je zagrnila megla, kakih 100 metov pod vrhom pustim smuči, saj je precej spihano. Potem se spodaj na škrbini prikaže sonce in prav greh bi bilo že dol, zato malo posedim. No zatem se le spravim v žleb, previdno oddrsam prvih nekaj metrov, gor gresta še dva, zatem sledijo lepi uživaški zavoji, vse na meji strmine, ki sem ji še dorasel. Nadaljevanje pa seveda en sam užitek v res pravem gorskem okolju. Na izteku žlebu zavijem v levo na "varianto M&M", seveda sem si vse prehode že od spodaj ogledal pri vzponu in zadel v nulo, ves čas, najmanj pol metra pršiča. Daleš spodaj, no dejansko pri ta "velikem balvanu" sem zopet prišel na "pot". Vzpon, ki zadovolji še tako zahtevnega turnega smučarja, seveda so bile tokrat tudi idealne razmere. Ko okoli 2. ure prismučam do parkirišča se Montaž ogrne z meglenim pajčolanom, pozneje še ostali Špiki, počasi pričnejo padati snežinke in žleb bo kak teden spet sameval.
