Prokletje treking (Boštjan_Trobiš, 13.08.2017)


V okviru spoznavanja nacionalnih parkov Črne gore in Albanije smo se nekaj dni zadržali v Prokletju – južnobalkanskih Alpah. Gorovje je podobno našim goram ali dolomitom, vendar brez žičnic in visokogorskih koč. Tudi število obiskovalcev teh gora je v splošnem bistveno nižje kot pri nas. Informacije oz. planinske karte, ki bi zvezno povezovale črnogorsko in albansko stran je težko dobiti, saj imajo bodisi črnogorske bodisi albanske karte kartirane poti le na svoji strani do državne meje. Pogorje seže tudi na Kosovo. Preko vseh treh dežel je speljana transverzalna pot po vrhovih Balkana. Najvišji vrh je Maja Jezerce 2694m, ki stoji popolnoma v Albaniji. Proti njem se zajedajo štiri veličastne doline, ki jih nekateri po naravnih lepotah primerjajo z Logarsko dolino ali Trento.
Začeli smo v Črni gori, s spoznavnim vzponom iz doline Grbaja na Volušnico in Popadijo. Naslednji dan smo iz doline Rapojana pričeli s tridnevnim trekingom okoli Maje Jezerce. Dvakrat smo prespali v Albaniji, prvič v dolini Theth in drugič v dolini Vlabona. Obe dolini, opremljeni s hotelčki in penzioni, doživljata turistični razcvet. Pot iz ene v drugo albansko dolino, ki traja približno šest ur hoje je spominjala na promenado, ki je v poletnih dneh značilna na triglavskih poteh. Zato pa tretji dan, ko smo se iz Valbone vračali nazaj v Črno goro preko doline Rapojane do Vusanj, kjer smo imeli parkiran avto, nismo srečali nikogar. Samoti primerno je bila označena tudi pot, ki je od državne meje, sedla ,ki je visok malo čez 2000m, za nekaj časa izginila in se pojavila šele malo nad karavlo Zastan.
Prokletje in ostale gore Črne gore vsekakor ponujajo odlične možnosti za različne zvrsti gorništva. Uživali Sara, Neža, Gašper, Marjeta in Boštjan. Še se vrnemo.

Roccia Nera, Pollux, Piramida Vincent, Punta Gnifetti (Samo, 29.07.2017)


Prvi plan letošnjega poletnega pohajkovanja po višjih hribih je bil Mont Blanc in smučanje iz vrha. Izkazalo se je da je tam bolj slabo s snegom, tako se je to izjalovilo in prišli so novi plani. Najprej sva želela iti v zahodne Alpe za dober teden in narediti kar nekaj turnih smukov, morda tudi kakšen plezalne vzpon. Vendar so bile službene obveznosti prevelike in čas se je skrajšal na štiri dni in pol.
Iz Ljubljane sva štarta v soboto 29.7. Ob 15 h. Udobno in kar hitro sva se pripeljala do Cervinije. Prespala sva v avtu na parkirišču in že takoj zjutraj s šotorom in ostalo kamp opremo skočila na prvo gondolo na Testo Grigio 3480m. Prvi dan sva smučala kar na smučišču. Malo za aklimatizacijo in malo zato, ker ni dosti dražje kot če bi kupila karto le za gor in dol. Ob 13h zaprejo smučišče in čas je bil za nadaljevaje ture. Pobrala sva težke nahrbtnike in potegnila pod Roccia Nero. Šla sva do bivaka Rossi e Volante (3750m), kjer je bilo še dovolj prostora, da nama ni bilo potrebno postavljati šotora, ki sva ga zastonj nosila. Zvečer je bila nevihta s sneženjem, ki je, z bencinskim gorilnikom, popestrila kuhanje na prostem.
Tretji dan sva se najprej podala na Roccia Nero, odsmučala sva po južnem in nato po vzhodnem pobočju. Kasneje sva splezala še na Pollux in odsmučala zahodno pobočje. Tu so bile snežne razmere res dober in smučanje je bil pravi užitek. Ker se je vreme začelo slabšati in ker nisva imela časa na pretek, sta žal odpadla Castor in Breithorn. Vseeno sva nasmučala preko 1300 višicev. S pomočjo gondole sva se spustila v dolino ter se iz Cervinie odpeljala proti Gressoneyu. Vmes sva še malo pomalcala in se napila mineralne vode, ki stane celih 5 centov na liter. Zvečer sva prispela do Gressoneya la Trinite, kjer sva kar v avtu prespala. Naslednji dan sva, s podobno opremo kot prvi dan, odpeketala na tri naprave, ki so naju spravile na Punta Indren na višino 3275m. Koluar, ki je pod ledenikom nad kočo Gniffeti, je kazal dobre znake uporabe, vendar sva se, zaradi težkih nahrbtnikov, raje podala po običajni poti. Hitro sva bila na višini koče Gnifeti in na vrhu koluarja, tu sva postavila šotor in jo mahnila na Vincent Piramide. Na vrhu sva kar preko ene ure čakala na boljše vreme, vendar megla ni in ni hotela stran. Kljub temu je bila smuka super. Odsmučal sem tudi koluar, tako da sem videl, če bova lahko naslednji dan s težkimi nahrbtniki prismučala do 3300m. Pri šotoru je bilo prijetno toplo in skuhala sva si večerjo. Tudi ta noč je bila kar burna, saj je bila nevihta z vetrom in strelami, ki niso dopuščale mirnega spanca.
Zadnji dan sva se zbudila v jasno jutro, hitro sva se pripravila in z lahkimi nahrbtniki odšla proti Punta Gnifetti. Zaradi aklimatiziranosti sva hitro napredovala in v dobrih treh urah sva bila pri najvišji koči v Alpah (4554m). Spila sva espreso, pomalcala in jo švignila v dolino. Vreme je bilo dobro, smučanje je pa prfektno, zgoraj je bil pravi srenc, nižje do šotora pa ravno prav odjenjen sneg, kot puter. Pospravila sva šotor in nabasala vso opremo v nahrbtnika. Skozi smučarsko simpatičen koluar, ki je bil zgoraj že malo ledeniško leden, spodaj pa je bilo treba zapeljati čez ledeniško razpoko, sva prismučala do približno 3300m. Sledil je pet minuten sestop do gondole, kjer sva bila že ob 13h. Z gondolo sva se spustila v dolino in se odpeljala nazaj proti Sloveniji. Na vrhu je bilo pod nulo in je pihalo, tako da je bil občutek mraza vsaj minus 10, nekaj ur kasneje pa je bilo malo naprej od Milana kar 41°C. Puščavske razlike.
En dan sva smučala alpsko, v ostalih treh dneh pa sva naredila preko 3600 višinskih metrov turnih smukov.
Še več slik na: http://www.obris.si/nekategorizirano/roccia-nera-pollux-piramida-vincent-punta-gnifetti/?_group=layout_group&_preset=wide

Korzika - GR20 (France, 30.06.2017)


Za trening in spoznavanje novih krajev sva se odločila prehoditi južni del Velike korziške peš poti (Grande Randonée), ki nosi oznako GR 20. Avto sva parkirala v pristanišču v Livornu, se peljala s trajektom v Bastio ter nato z avtobusom in lokalnim prevozom do vasi Conca, kjer je uradni začetek te poti. Nato sva osem dni hodila preko gorskih hrbtov in prelazov po res zanimivi in slikoviti pokrajini. Pot ni bila povsod čisto enostavna in je občasno zahtevala kar nekaj izkušenj in tudi plezalskih spretnosti - GR 20 ne slovi zastonj kot najtežja evropska pohodna pot. Ker je bilo sredi dneve precej vroče sva vstajala ob prvem svitu in poskušala čim večji del poti opraviti v jutranjem hladu. S seboj sva nosila šotor in celotno spalno opremo ter precejšnji del hrane. Ker velik del Korzike sodi k narodnemu parku je uradno mogoče postaviti šotor za preko noči (bivakirati) samo na za to določenih mestih - predvsem ob planinskih kočah. V teh kočah je mogoče tudi najeti šotor in kupiti nekaj malega hrane, so pa večinoma zelo bazične. Enake, če ne še boljše možnosti nudijo tudi planšarije, ki jih je kar nekaj ob poti.
Kljub priljubljenosti te poti med dnevom nisva srečevala prav veliko pohodnikov, malo večja družba se je zbrala šele zvečer na šotoriščih, kjer smo se družili predvsem pred vrati tuša (enega ali dveh za vse) in poslušali krike tistih, ki so bili že na vrsti za knajpanje z zares mrzlo vodo.
Ker sva bila časovno omejena sva pohod končala na železniški postaji v Vizzavoni od koder sva se z ozkotirnim vlakom odpeljala do morske obale v Bastii, kjer sva si privoščila en dan ogledovanja lokalnih znamenitosti ter namakanja v morju. Nato pa s trajektom v Livorno in še nočna vožnja domov.
Bilo je tako lepo, da sva si na koncu rekla: "Naslednjič prehodiva pa še severni del Korzike" - če naju le ne bo še kaj drugega pritegnilo."

Lago di ledro - Bocca dei Fortini - Riva del Garda (Mišo_Jenčič, 16.07.2017)


Ker smo v sredo dve načrtovani etapi združili v eno, nam je ostal še en dan za turo nad Rivo del Garda. Najeli smo kombi, ki nas je zapeljal do jezera Lago di Ledro. Od tu smo se v jutranjem hladu po mestoma zelo strmi cesti povzpeli na sedlo Bocca dei Fortini (1242 m), kjer smo prišli na traso legendarnega spusta s Tremalza, nato pa opravili spodnjo polovico tega spusta. Na koncu je seveda sledilo obredno kopanje v Gardskem jezeru.

Colle Xomo – Riva del Garda (Mišo_Jenčič, 15.07.2017)


Pasubio je še eno od znamenitih, bolje rečeno tragičnih prizorišč prve svetovne vojne. Na goro vodi več vojaških cest oziroma poti, med katerimi je najbolj znana mulatjera Strada delle 52 gallerie. Zaradi najmanj ene smrtne nesreče pred leti je strogo prepovedana za kolesarje. Mi smo se na prelaz Porte del Pasubio (1934 m), kjer stoji koča Achille Papa, povzpeli po cesti z vzhoda (ta cesta je bila izpostavljena avstrijskemu topništvu, zato so se tudi odločili za gradnjo ceste 52 galerij, ki je v pretežnem delu rov skozi goro). Pri koči Achille Papa smo se ponovno ločili: z Barbaro sva se spustila po "cesti herojev" (Strada degli Eroi) na sedlo Pian delle Fugazze (1162 m) in naprej po asfaltu do Rovereta. Ostali pa so z vrha prečili po planinski poti do Rifugio Lancia (1825 m) in z njega naravnost v Rovereto. Čeprav je iz Rovereta do gardskega jezera speljana lepa kolesarska steza, nam je bilo tistih 24 km v popoldanski vročini precej odveč.

Carbonare – Colle Xomo (Mišo_Jenčič, 14.07.2017)


Zjutraj nas je res zbudil napovedani dež, vendar je že malo pred 9h ponehal in kmalu za tem smo že sedeli na kolesih. Večina nas je sledila opisu v vodniku oziroma trasi mimo koče Stella d’Italia. Stanetu in Andreju pa se je to zdelo preveč enostavno in sta raje kolesarila v okviru pešpoti E5, kjer je vse skupaj malo bolj "razgibano". Obe varianti sta se združili na sedlu Passo Coe, od koder vodi izredno razgledna mulatjera na vrh Monte Maggio. Sledil je spust po zelo drzno speljani poti na sedlo Passo della Borcola. Z juga so pritiskali oblaki, zato smo bili večino spusta v megli; prav tako smo precejšen del spusta hodili, a vseeno sta se nam vzpon in spust z Monte Maggio vtisnila kot eden od vrhuncev letošnjega kolesarjenja. Na koncu smo imeli še asfaltni spust v dolino proti Posini in nato vzpon na sedlo Xomo.

Rifugio Barricata – Carbonare (Mišo_Jenčič, 13.07.2017)


Po "Planoti sedmih občin" je potekala frontna linija v prvi svetovni vojni, zato je vsa prepredena s starimi vojaškimi cestami in drugimi ostanki vojne. Obiskali smo tudi mogočno trdnjavo Belvedere Gschwent, ki je visoko nad dolino Val d’Astico nadzorovala ta del avstrijsko – italijanske meje oziroma kasneje fronte.

Rifugio Refavie – Rifugio Barricata (Mišo_Jenčič, 12.07.2017)


Stara vojaška cesta nas je popeljala na sedlo Passo Cinque Croci, (2018 m), od koder smo se spustili v dolino Valsugana. Zaradi slabe vremenske napovedi za petek nismo prespali v Valsugani kot smo prvotno nameravali, ampak smo se popoldne povzpeli še na planoto Altopiano dei Sette Comuni in tako pridobili en dan rezerve. Poleg tega je bilo spanje v svežini koče Barricata (1351 m) mnogo bolj prijetno kot bi bilo v dolini.

Ziano – Rifugio Refavie (Barbara, 11.07.2017)


Zjutraj smo zagrizli v mestoma zelo strmo gozdno cesto do planine Malga Sadole, kjer leži tudi koča Cauriol. Kmalu nad planino se je gozdna cesta prelevila v stezo, po kateri smo »klasiki« večinoma porivali kolesa, le Dik je z e-kolesom zvozil takorekoč celo pot do sedla Passo Sadole (2066 m). S tega sedla smo se spustili na južno stran verige Lagorai, do koče Refavie, kjer nas je že čakal Mišo z avtom in preostalo prtljago.

Tiers – Ziano (Mišo_Jenčič, 10.07.2017)


Po gozdni cesti smo se vzpeli na prelaz Nigerpass, nato po asfaltu na Karerpass / Passo di Costalunga. Sledil je spust po kolovozu oziroma gozdni cesti v Moeno, potem pa po zelo prijetni kolesarski stezi skozi dolino Val di Fiemme do Predazza. Prespali smo v njegovem »predmestju«, v vasici Ziano di Fiemme.

Seiser Alm – Tiers (Mišo_Jenčič, 09.07.2017)


Ta dan je bila ena lepših etap, tako zaradi ambienta kot tudi zaradi zahtevnosti vzpona in spusta. Na koncu ceste do koče Tierse-Alpl-Hütte nas je čakal brutalno strm vzpon, sledila je slaba ura porivanja oziroma nošnje kolesa na sleme gorske skupine Schlern (Sciliar), kjer smo dosegli tudi najvišjo točko celotne poti (2560 m). Po tem slemenu smo se nato spustili do naslednje koče (Schlernhaus / Rifugio Bolzano), od koder nas je čakal slikovit in zahteven spust do vasi Tiers.

Ortisei – Seiser Alm (Mišo_Jenčič, 08.07.2017)


Kolesarska prečenja Alp po vojaških cestah, kolovozih in stezah so postala skoraj obvezen del naših poletij. Letos se je naši standardni zasedbi pridružil še Dik. Novost sta bila tudi dva 36-voltna konjička, za katera lahko njuna lastnika rečeva zgolj: e-kolo je zakon.

Čeprav smo imeli sprva povsem drugačne načrte, smo se zaradi slabe vremenske napovedi za Avstrijo odločili za južno stran Alp. Z avtom smo se zapeljali do kraja Ortisei (St. Ulrich) v Val Gardeni, od koder smo se po strmi gozdni cesti s kolesi povzpeli na planoto Seiser Alm (Alpe di Susi). Naporen vzpon je bil poplačan s čudovitimi pogledi na okoliške Dolomite.

Johannisberg (Damjan_S., 23.06.2017)


»Ne odlašaj na prihodnje leto, kar lahko presmučaš še letos!« smo si rekli in se kljub koledarskemu poletju in precejšnji vročini ob dveh zjutraj zapeljali proti parkirišču Franz-Josefs-Höhe. V zagnanosti, da bi kar čim prej stopili na sneg, smo skoraj zgrešili vhod v tunel. Po kakšni uri hoje so smuči iz nahrbtnikov romale na noge in tako je bilo (z izjemo stopnje pod Oberwalderhütte) vse do vrha. Pri koči smo malček počakali, da je nevihto odpihnilo proti vzhodu, satelitska slika na Alenovim telefonu pa nas je prepričala, da je najhujše mimo. Oblaki so nas varovali pred žgočim soncem, to pa je med njimi le našlo pot, da so bili kontrasti panorame z Grosglockerjem na levi še bolj izraziti. Na turi smo srečali kar nekaj pešakov, mi pa smo bili edini smučarji. Smučali smo z nekaj metrov pod vrhom, saj je ta že kopen. Če sva z Gregorjem ubrala strmo flanko mimo koče na levi, sta imela Sonja in Alen še toliko volje, da sta se vzpela nad kočo in smučala bol po sredi ledenika Südl Bockkar Kees. Po snežnem jeziku smo prismučali še nekaj deset metrov pod ledenik (do cca 2600 metrov), do Wasserfallwinkla. Tudi tokratno evalvacijo ture smo zaključili v Heiligenblutu in se strinjali, da je turnosmučarski after party povsem zadostil našim poletnim smučarskim apetitom.

Preimelscharte (Čeha, 22.06.2017)


Matjaževem opisu nimam kaj oporekat.Dodal bom pa nekaj svojih slik in občutkov.V tem delu sem bil prvič,zato me je povabilo na turo zelo razveselilo.Mnogokrat obiskani Kolenbrientspitze skopari z pogledi na kraljico visokih tur.Zato me je firbec matral,kako izgleda iz te smeri.Ko se prikaže njeno kraljestvo ,ne moreš,da nebi zabremzal bicikel in se naužil lepih pogledov.Že doma sem bil skeptičen,če bom prišel gor.Šesti križ se bliža,pa kurji oko na podplatu...zato sem dilce odložil pred začetkom snega.Ko sem imel dovolj,malo pod Preimelsharte sem se usedel in užival, nič razmišljal.Matjaž je odbrzel naprej,jaz pomalicam in počasi sestopam čez ledenik proti zahodu in iščem prehod za smučarski spust.Res mi je uspelo najti lepo linijo,v bistvu edino možno.Ker ni bilo signala,sem samo upal ,da bo Matjaž izkoristil pomoč ljudstva in našel sledi.Vmes sem še enkrat skoraj pogledal pod ledenik,saj se mi je tanek sneg udrl,pod mano pa deroča voda.Vse se je srečno izteklo,tudi Matjaževo kopanje pod Osnabruckom,ki bi ga kmalu odplaknilo v jezero.

Hochalmspitze (Matjaž, 22.06.2017)


Hoj
Včeraj sva z prijateljem Mirotom (Čeha) šla na potep v Malto.Od parkirišča do Osnabrucke koče sva brcala kolo,naprej sva jo potegnila peš,jaz na vrh,Čeha pa je raziskoval po ledeniku in mi poizkal prehod,po katerem se je še dalo prismučati do konca snega.Sama smučarija v zgornjem delu je bila zadovoljiva,vendar je sneg počasen,čez škrbino je bilo treba 15.m sestopiti naprej po ledeniku pa še vedno za vriskat.Nabralo se je cca 1100 višincev smučanja,je pa pogled na ledenik Žalosten.Ledu je iz leta v leto manj,tudi snega je bilo običajno v teh koncih vedno do konca poletja.No pa smo zaključili turno smučarsko sezono...
...haha al pa še ne.
Mejmo se fajn,pa pazite,da vas sonce na morju preveč ne ožge.
LP Matjaž
Pa ne pozabite- SNEG JE POL ZDRAVJA

KRIŽ (Igor_D., 12.06.2017)


Pozdravljeni!Pa naredimo križ s to slabo sezono,glede snega,sem si rekel in odpešačil na KRIŽ.Nahrbtik težek,ko smuči in pancerje daš gor,ko pa vidiš,da je pri Češki plošči,vse kopno(bil sem optimist)sem smuči in pancerje vrgel za prvo skalo in se odločil da grem na Križ pešaka,ko pa sem zagledal Stenarska vratca,mi je nekaj reklo,zakaj bi se samo jaz matral,naj se še cmuči in ajd nazaj,po težo.Smuči sem nosil do izpod skale pod Stenarski vrat,odsmučal,je kar mraz v senci,smuka pa fantastična,nato sem vpregel pse,naj se še oni in odpesjanil do izpod Križkega grebena in se peš odpravil na Križ,ker takega vremena ne doživiš vsak dan.Ob povratku sem odsmučal do kamor je bil sneg,nato pa spet muka v vročini pešačenje do Aljaževe koče,kjer je bilo ob 17 uri 25 stopinj,sledil ja wellnes v Peričnikovi vodi in kopajne v Blejskem jezeru.Želim vam veliko morskih užitkov,za turašice pa opozorilo!Ježki letos močno pikajo in oteklina splahni šele po 9 mesecih.L.P.Igor

Mangrt video 27.5.2017 (Metod_Š, 27.05.2017)


S smuke z Mangrta sem sestavi video za lažje čakanje na naslednjo zimo.
Daljša verzija(8 min) je na: https://youtu.be/Rarr_Ka5dSc .
Krajša verzija je na: https://youtu.be/R6W9iDHzHHk .

Opozorilo: video je s 27.5.2017. Za aktualne razmere glej prispevek M&M.

Še nekaj teksta za izpolnitev kvote: "...Sem se pa hotel izogniti pomrznjenim delom, tako da sem štartal kake 2 uri pozneje kot predhodniki. To mi je večinoma uspelo, kotel v srednjem delu je ravno prav odmrznil, vstopni lijak (zgoraj sem smučal original sme) se je ravno mehčal, plačal pa sem pri rampah in prečnicah ter zgornjem strmem delu kotla, ki so bili že pri predhodnikih gnojni, sedaj pa so obilno plazili. ..."

Mangrt (Mangrt_-_video, 27.05.2017)


S smuke z Mangarta sem sestavil video, za lažje čakanje na nov zimo. Daljša, 8 min verzija je na:
https://youtu.be/Rarr_Ka5dSc ,
Krajša, za bolj naspidirane, pa je na:
https://youtu.be/R6W9iDHzHHk .
Drugo leto bom za TK piknik pripravil slajd s statistiko ogledov enega in drugega :)

Opozorilo: to je bilo 27.5., za aktualne razmere glej objavo M&M.

(zgornji tekst ni dovolj dolg, dodajam: Prosim, napiši daljše obvestilo! To naj predstavlja zaključeno in razumljivo celoto.
Povezave na druge spletne strani naj bodo le dodatna informacija, ki ni nujna za razumevanje prispevka.)

Ankogel (Marijana_&_Marko, 11.06.2017)


Ponoči je vse kazalo na jasno vreme, a ko sva se pred jutrom pripeljala do jezu Kolnbrein je bilo začuda oblačno in sva se lahko takoj poslovila od kakšne bolj strme smuke, ker sneg ni ustrezno pomrznil. Sprijaznila sva se s turnim smukom z Ankogla preko ledenika v Kleinelendtal: lep in razgiban smuški svet, ampak dostop je pa "nemogoče" razvlečen. Da sva bila povsem s stilu turnega smuka, sva izpustila tudi "gnojnih" vršnih 50 m. Smuka po ledeniku in vse do podna je bila pa prav imenitna, le spodaj je sneg (pre)močno zaviral. Obsmučala sva tudi ogromno plazovino v spodnjem delu, ki je gor grede še ni bilo.

Strnjena snežna odeja se začne šele v samem zatrepu Steinkarboden, ki je sicer samo dobrih 200 m višje od parkirišča, a sva do tja navkljub uporabi koles rabila dve uri, resda v ležernem tempu. Navzdol grede sva na srečo našla "skriti" snežni jezik, ki nama je za dobro polovico skrajšal pohod od zatrepa do mostu. Na tej trasi je bil danes samo še en smučar, ki je "goljufal" z e-kolesom in za "kazen" zgrešil omenjeni snežni jezik; vsi pa smo goljufali prepoved in šli s kolesom do konca kolovoza. Naslednjič se raje odločiva za varianto preko Schwarzhorna, tja in nazaj.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ankogel (Marijana_&_Marko, 11.06.2017)


Ponoči je vse kazalo na jasno vreme, a ko sva se pred jutrom pripeljala do jezu Kolnbrein je bilo začuda oblačno in sva se lahko takoj poslovila od kakšne bolj strme smuke, ker sneg ni ustrezno pomrznil. Sprijaznila sva se s turnim smukom z Ankogla preko ledenika v Kleinelendtal: lep in razgiban smuški svet, ampak dostop je pa "nemogoče" razvlečen. Da sva bila povsem s stilu turnega smuka, sva izpustila tudi "gnojnih" vršnih 50 m. Smuka po ledeniku in vse do podna je bila pa prav imenitna, le spodaj je sneg (pre)močno zaviral. Obsmučala sva tudi ogromno plazovino v spodnjem delu, ki je gor grede še ni bilo.

Strnjena snežna odeja se začne šele v samem zatrepu Steinkarboden, ki je sicer samo dobrih 200 m višje od parkirišča, a sva do tja navkljub uporabi koles rabila dve uri, resda v ležernem tempu. Navzdol grede sva na srečo našla "skriti" snežni jezik, ki nama je za dobro polovico skrajšal pohod od zatrepa do mostu. Na tej trasi je bil danes samo še en smučar, ki je "goljufal" z e-kolesom in za "kazen" zgrešil omenjeni snežni jezik; vsi pa smo goljufali prepoved in šli s kolesom do konca kolovoza. Naslednjič se raje odločiva za varianto preko Schwarzhorna, tja in nazaj.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Hochalmspitze (Aleš_S, 11.06.2017)


Vremenska je bila super in tako je tudi bilo. Ob šestih sem bil že na kolesu na poti ob jezeru. Cesto so še urejali in je bila zato vožnja zadnji km pred mostom bolj kolesarsko gaženje po sveže nasutem pesku. Od mosta do koče pa so cesto očitno že lani prenovili. Ni več kamnitih plošč in gre silno enostavno. Pri Osnabrückerski koči pustim kolo. Zaskrbljeno oskrbnico (ker grem sam) potolažim, da se bom javil, ko pridem nazaj. Na Preimlscharte grem kar peš po poti. Sneg je pomrznjen. K sreči sta dva pešaka prejšnji dan hodila po mehkem snegu. Tako strme snežne flike prečkam po njunih stopinjah. Drugače bi bilo treba z derezami. Preizkusim obhodno feratico mimo grape. V pancarjih, snegu in ledu je vse prej kot prijetna. Na Preimlscharte se mi odpre pogled na neomadeževano pobočje Hochalma. Jupii! Tu sta pešaka obrnila in mi pustila nedolžno belino. Sneg je predelan in vzpon je eno samo veselje. Šele zadnjih nekaj metrov pod grebenom naletim na plast babjega pšena, k sreči ni predebela in kmalu sem pod vrhom. Tudi na vrh gre brez derez. Pred mano so le sledi nekaj pešcev, ki so prišli po normalni poti iz Gießener Hütte, pod mano pa dva plezata po Detmolderskem grebenu. Smučam kar direktno iz predvrha. Ena sama uživancija, sneg je fantastičen. Odvriskam do škrbine. Nekaj metrov se je treba spustiti peš, saj je grapa na vrhu kopna. Iz grape prečim po ledeniku proti zahodu, pod menihom pa spet uživancija. Kljub poletnim temperaturam je sneg super, kakšen cm zmehčanega na trdi podlagi. Šele čisto spodaj, ko iščem prehode, padem v poletni gnoj. Zadnji zavoj naredim na 2100 m po 1200 višinskih metrov smučanja. V koči se pofočkam pri oskrbnici in po pivu na kolo in še en lep kolesarski spust. Juhuhu! Aleš

Ankogel in Schwarzhorn (Damjan_S., 10.06.2017)


Štehijeva objava izpred nekaj dni nam je bila spodbuda, da še mi, preden začasno deponiramo smuči, skočimo na Ankogel. Za petek zvečer so bile napovedane nevihte, zato smo jo ob sedmih zvečer pospešeno ucvrli proti Osnabrücke koči, kjer smo prespali (Alen je za vsak slučaja rezerviral prenočišče, no bili pa smo prvi in edni gosti ob odprtju zares udobne koče v novi sezoni!). Ponoči je padalo in grmelo in zgodaj zjutraj smo se odpravili v turobno jutro. Nad slapom potoka Fallbach je začelo deževati (tu nekje smo končno stopili na smuči), v višini ledenika pa je dež že prešel v sneg. V megli, vse hujšem vetru in metežu smo vztrajali malo pod greben, nato pa v popolni difuzni svetlobi po deviški belini odsmučali po smeri vzpona. Pri zgornjem Schwarzhornsee je sprva kazalo, da jo bomo po najkrajši poti ucvrli v dolino, pa je bil na srečo Alen dovolj zagnan da smo se povzpeli še na Schwarzhorn. Tudi vreme se je začelo izboljševati. Z vrha se nam je Ankogel posmejal v brk, mi pa smo jo prešernih nasmehov odvijugali v dolino. Smučanje z Schwarzohrna je bil vrhunski desert letošnje turno smučarske sezone (samo za morebitne ponavljalce naj prišepnem, da ima vmes že tri krajše prekinitve). Še sedaj imamo usta do ušes!

Ankogel in Schwarzhorn (Damjan_S., 10.06.2017)


Štehijeva objava izpred nekaj dni nam je bila spodbuda, da še mi, preden začasno deponiramo smuči, skočimo na Ankogel. Za petek zvečer so bile napovedane nevihte, zato smo jo ob sedmih zvečer pospešeno ucvrli proti Osnabrücke koči, kjer smo prespali (Alen je za vsak slučaja rezerviral prenočišče, no bili pa smo prvi in edni gosti ob odprtju zares udobne koče v novi sezoni!). Ponoči je padalo in grmelo in zgodaj zjutraj smo se odpravili v turobno jutro. Nad slapom potoka Fallbach je začelo deževati (tu nekje smo končno stopili na smuči), v višini ledenika pa je dež že prešel v sneg. V megli, vse hujšem vetru in metežu smo vztrajali malo pod greben, nato pa v popolni difuzni svetlobi po deviški belini odsmučali po smeri vzpona. Pri zgornjem Schwarzhornsee je sprva kazalo, da jo bomo po najkrajši poti ucvrli v dolino, pa je bil na srečo Alen dovolj zagnan da smo se povzpeli še na Schwarzhorn. Tudi vreme se je začelo izboljševati. Z vrha se nam je Ankogel posmejal v brk, mi pa smo jo prešernih nasmehov odvijugali v dolino. Smučanje z Schwarzohrna je bil vrhunski desert letošnje turno smučarske sezone (samo za morebitne ponavljalce naj prišepnem, da ima vmes že tri krajše prekinitve). Še sedaj imamo usta do ušes!

Ankogel in Schwarzhorn (Damjan_S., 10.06.2017)


Štehijeva objava izpred nekaj dni nam je bila spodbuda, da še mi, preden začasno deponiramo smuči, skočimo na Ankogel. Za petek zvečer so bile napovedane nevihte, zato smo jo ob sedmih zvečer pospešeno ucvrli proti Osnabrücke koči, kjer smo prespali (Alen je za vsak slučaja rezerviral prenočišče, no bili pa smo prvi in edni gosti ob odprtju zares udobne koče v novi sezoni!). Ponoči je padalo in grmelo in zgodaj zjutraj smo se odpravili v turobno jutro. Nad slapom potoka Fallbach je začelo deževati (tu nekje smo končno stopili na smuči), v višini ledenika pa je dež že prešel v sneg. V megli, vse hujšem vetru in metežu smo vztrajali malo pod greben, nato pa v popolni difuzni svetlobi po deviški belini odsmučali po smeri vzpona. Pri zgornjem Schwarzhornsee je sprva kazalo, da jo bomo po najkrajši poti ucvrli v dolino, pa je bil na srečo Alen dovolj zagnan da smo se povzpeli še na Schwarzhorn. Tudi vreme se je začelo izboljševati. Z vrha se nam je Ankogel posmejal v brk, mi pa smo jo prešernih nasmehov odvijugali v dolino. Smučanje z Schwarzohrna je bil vrhunski desert letošnje turno smučarske sezone (samo za morebitne ponavljalce naj prišepnem, da ima vmes že tri krajše prekinitve). Še sedaj imamo usta do ušes!

Mangrt (Marijana_&_Marko, 10.06.2017)


Danes so začeli pobirati ekološko takso (5 eur), avto sva parkirala na zadnji serpentini. Spust je bil nekoliko slabši od želja, saj je potrebno kar nekaj odsekov peš. Z vrha se še da odpeljati povsem po desni varianti, kjer pa potem čaka daljša sitna peš prečka do robu 50 vm pod vrhom. Naslednja prekinitev je na italijanskem obvozu (60-70 vm), potem na plazu (25 vm), smučarija pa se zaključi 60 vm nad cesto.

Slovenska grapa je še v celoti smučarska, ampak povsem za las. V vršnem delu sta dve ožini, ki sta ožji od 180 cm. Malo se pobaše, malo pa spusti. Snežne razmere pa so bile v splošnem povsod še kar dobre.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ledine in Piran (Samo_Kham, 01.06.2017)


Dobri dve leti in pol nazaj sem prišel na idejo, da bi povezal smučanje na snegu in plavanje v morju, seveda na svoj lasten pogon. V četrtek smo končno ta projekt le izpeljali. Razmere na ledeniku so bile takšne kot jih je opisal Rok Medja, saj smo šli le en dan za njem. Kolesarjenje do Pirana je potekalo bolj ali manj brez problemov. Najverjetnjeje bomo projekt izpeljali tudi naslednje leto, ko bo cilj plaža bolj primerna za kopanje oz. plavanje. Bilo bi smotrno, da bi dodali nekaj plavanja, vedar je treba biti pazljiv, saj je zaradi krčev lahko nevarno. Na pomoč so nam priskočili pri Elanu, Slatnarju, Scottu, Obrisu in Actionmami.
Spremljal nas je fotograf Klemen Kunaver
Malo daljše poročilo in več slikc na: http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/smucarski-pozdrav-poletju-od-snega-morja/

Kölnbreinspitze (sedlo) (MajaLusina, 03.06.2017)


Po dooolgem času smo končno dočakali »frej« soboto. En klic, pa je bil plan narejen.

Ob 2.37 sva z Rafkom odšla iz Dražgoš. Vmesni postanek je bil v Lescah, kjer se nama je pridružil Vinko.
Odpeljali smo se v dolino Malte. Pokrajina tam je bila že ob jutranji zarji zares čudovita. Parkirali smo pri koči (Gasthaus Kölnbreinstüberl), se pripravili in ob 5.15 pričeli s hojo. Smuči smo nesli 10-15 minut nato pa na njih pripeli pancarje in »gas« v breg. Sneg je bil malo omehčan zaradi dežja ponoči, nato pa višje vedno bolj pomrznjen. Dva sva hodila s serenači, čeprav niso bili nujno potrebni. Nekje na polovici poti so jasno nebo deloma zakrili oblaki, vendar nič zato, kajti zrak je bil za hojo še bolj prijeten. Že malo pred 8. uro smo osvojili vrh sedla Kölnbreinspitze. Pogledi na gore, jezera, ... kar malo ti zastane dih ... zares čudoviti razgledi na vse smeri! Na vrhu si čestitamo in spijemo nekaj za uspešno osvojen cilj. Naj povem, da je Vinko v soboto prvič obul turne pancarje in se prvič preizkusil na turnih smučeh. Zaslužil si je turni krst in čestitke - še en turni extrem več. Kmalu nas je spet obsijalo sonce. Pripravili smo se za spust - okoli 9.30 pričeli s smučanjem. Sneg je bil z vrha še pomrznjen, nato pa ob spustu vedno bolj odjenjan. Zaradi dežja ponoči so smučanje malo ovirale »talilne ponvice«. Prehitro smo se približali kopnemu delu v dolini. Smuči smo ponovno naložili na rame in jih nesli do avta.

Mrzel potoček za hlajenje nog je zares prijal, mrzlo pivo pri koči pa še bolj. Po mesecu in pol brez turne smuke smo uživali zares več kot maksimalno.
Upam, da tale tura še ni bila poslovilna za letošnjo sezono.

Ekipa: Rafko, Vinko in Maja

"GOTTA GET UP - TO GET DOWN"

Bärenkopf (Marijana_&_Marko, 04.06.2017)


Ko sva se v petek zvečer pripeljala do Garaž nad Pasterzo, so nama ravno pokvarili vremensko napoved. Dež se je zavlekel pozno v noč, zjasnilo se je prepozno, tako da je v soboto premalo pomrznilo in so bile snežne razmere za strme smučine glede na prejšnji vikend prav porazne. Na ledeniku je bilo sicer trdo in nad Bockkarscharte celo požlejeno, ko pa sva prišla na strmo južno flanko Grosser Barenkopf-a (3396 m), je bila skorja samo še za "okras" in sva se začela do pasu pogrezati v mokro prhkobo. Ker je bilo nadaljevanje prestrmo (45+°) in preveč izpostavljeno, sva dobrih 150 m pod vrhom obrnila. Vračala sva se čez Breitkopf in opazila sledi dveh smučarjev, ki sta le malo prej obrnila v severni steni FKK. Že zjutraj sva opazovala helikoptersko reševanje v severni steni Grossglockner-ja, ki žal ni imelo srečnega konca (plaz mokrega snega).

V nedeljo zjutraj sva v slogu Cinca-Marinca šele ob pol sedmih zaštorkljala po tunelu, Gamsgrubenweg je z nekaj prečenji snežišč normalno prehoden, sneg se začne takoj nad "mestom za pinik" na koncu poti. Po ledeniku spet do Bockkarscharte, mimo Eiswandbichl-a na južni greben in po njem na Mittlerer Barenkopf (3358 m). Odsmučala sva po vzhodni flanki (45-°, 100+ m) in nad Bockkarscharte ujela pristopne sledi. Sneg mehak, na strmini je tudi malo plazilo, sicer pa prav luštna smuka po gnilcu; edino v zaključnem delu je močno cukalo. Vreme je začuda tudi lepo držalo, večkrat naju je celo pozdravila modrina.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ankogel in Schwarzhorn (Štehi, 03.06.2017)


Letošnjo bolj klaverno sezono smo kot skoraj vedno zaključili v okolici Kolnbrein jeza. Smučali smo z Ankogla, kjer je bila smuka čez ledenik super in pa s Schwarzhorna, kjer je bila smuka že bolj južna, ampak še vseeno OK, sploh spodnji kanal je bil fajn.
Sezona se v Malti zaključuje, v hribih nas ni bilo veliko, še največ na Kolnbreinu, ki v spodnjem delu mimo slapa ni več zvezen.
Več fotk na TurnaRit.si

Geislspitze (Aleš_S, 03.06.2017)


Opis in slike na salzburških straneh o lepi grapi mi ni dal miru. Dešifriral sem, da Geislspitze poznamo nad Malnitzom kot Vorderer Gesselkopf.. Pa se da nanj priti tudi iz druge strani iz Sportgasteina. Iz Malnitza na avto vlak in potem po plačljivi cesti do Sportgasteina. Od parkirišča je še 3 km do izhodišča, ki jih je najlaže prepeljati na kolesu. Vzpon je možen po poti do Hagener Hütte. Midva sva raje izbrala Eselkarrinne. Hitro sva bila na snegu. Do vrha žleba sva šla peš potem pa na smuči in po strmem žlebu do običajnega dostopa iz Hagenerhütte. Na vzponu so naju strašili črni oblaki in nekaj kapljic. Pa sva vseeno prilezla na vrh in odsmučala v smeri pristopa. Po kratkem vzponu nazaj na greben sva prečila do vrha Wallnerrinne. Zgoraj je bilo še nekaj mehkega snega potem pa super. Grapa je res lepa. Kamenja je bilo nekaj le v spodnjem delu. Potok je bil še lepo skrit pod snegom. In tako nama ni preostalo drugega kot da sva neskončno uživala. Juhuhu! Jurij in Aleš

Ledenik pod Skuto (Andrej, 03.06.2017)


Ledenik pod Skuto je še vedno aktualen. Na enem mestu je že treba za nekaj metrov sneti smuči. Sneg danes ni bil nič pomrznjen, vendar razmere dobre za smučat. Prvi vzpon sem odvil v na snežišče levo od ledenika in na koncu v krajšo grapo. Drugič do vrha ledenika. Lepa poletna tura.

Kredarica (Rok_Medja, 01.06.2017)


Šel sem iz Kota mimo Staničeve koče na Kredarico in nazaj. Do konca prečke nad Peklom sem smuči nosil, naprej sem hodil na smučeh, saj je bil sneg precej južen. Odsmučal sem od vodnega zbiralnika na vrhu Kredarice(2541m) naravnost proti Staničevi koči. Tam je bila smuka najboljša, naprej pa mimo Staničeve koče in nad Peklom. Pod Peklom pa še do Debelega kamna in še naslednja strmina, nato pa zaključek smuke na cca 1700m, podobno kot na Križu, nato pa še peš sestop do avta.

Šel bi v Avstrijo, za primer da nimaš družbe, je bila pa tudi to dobra rešitev za 800 višinskih metrov smuke.


Če pa jutri, v nedeljo, 04.06.2017 slučajno kdo odhaja na smuko v Avstrijo v dolino Malte, ali kam drugam, se pa priporočam, da me kontaktira na mail ali pa na 051 365-543, da gremo skupaj, da bo družba in manj stroškov.
Moja standardna družba žal hodi na smuko navadno v soboto, meni pa to ne znese, za nedeljo pa ne najdem smučarske družbe. Peljem lahko jaz, ali pa prisedem.
Danes čez dan bom težko dosegljiv, zato se priporočam za kakšen sms, potem pa pokličem, da se dogovorimo.

Lep pozdrav, Rok

Ledenik pod Skuto (Rok_Medja, 31.05.2017)


Ker nisem dobil nikogar za na Koelnbreinspitze, sem se pa odločil za ledenik pod Skuto. Danes je bila še možna neprekinjena smuka od vrha ledenika, do vznožja, ampak samo po čisto levem robu, gledano od spodaj navzgor, pač količina snega taka, kakršna je navadno julija in včasih celo se avgusta. Sneg pa je bil za smuko res dober, le malo odjenjan na trdi, dokaj ravni podlagi. S smuko sem bil zadovoljen, sem pa bil danes tam edini smučar. Poznale pa so se še sledi nekaj smučarjev, verjetno od vikenda.

Tudi jutri sem prost in sem za jutri pa res planiral Koelnbreinspitze, pa mi je kolega zatajil.
Če se slučajno kdo odpravlja jutri, v četrtek 1.6. tja, naj mi sporoči, lahko tudi na 051 365 543, da se ne bom vozil tja sam. Lahko peljem, ali pa se prisedem. Če ne bom našel družbe za v Avstrijo, bom pa zgleda "moral" spet nositi več ur smuči do snega nekje v naših hribih ...

Schneewinkelkopf (Štehi, 27.05.2017)


Namesto klasične ture na Johannisberg smo pod njim prečili v Schneewinkel in se povzpeli na Schneewinkelkopf. Smučali smo direkt v smeri Pasterze – bila je prava puter smučarija. Potem smo se ponovno navezali in nadaljevali proti Oberwalderhütte in tunelom. S parimi prekinitvami smo pridrajsali do tunelov.
Več fotk na TurnaRit.si

Kölnbrein (France, 28.05.2017)


Ta konec tedna so bili vrhovi okoli Kölnbreinskega jezera priljubljena izbira turnih smučarjev in večina je bilo že povedanega.
V soboto sva kupila tri tedensko cestninsko karto, ki je s 25 evri le malenkost dražja od enkratne. Vzpela sva se pod Petereck in kljub sorazmerno pozni uri uspela ujeti še čisto prijetne snežne razmere, bilo pa je res vroče. Prespala sva v campu v Malti ter naslednji dan ponovila turo, a tokrat proti Kölnbrein Spitze. Bila sva veliko bolj zgodnja, kar je bilo dobro, saj se je po dvanajsti uri moč sonca že pričenjala poznati na še ne predelanem snegu.
Na obeh turah sva srečala kar nekaj znancev in prijateljev ter dopisnikov in bralcev tega spletišča. Z nekaterimi smo izmenjali nekaj besed, z drugimi tudi kaj več, spet s tretjimi pa smo na koncu spili pivo v campu v Malti.
Čeprav snega letos res ni veliko in so razmere že čisto junijske, pa je s pobočij Kölnbreina še vedno mogoče prismučati skoraj do avta. Videti je, da se bo še kar nekaj časa splačalo priti sem.

Fuscher Kar Kopf (3331 m) in Sinwelleck/Sonnenwelleck (3261 m) (Marijana_&_Marko, 28.05.2017)


FKK z ledenika Freiwandkees: prvi problem je sploh priti do snega. Zvečer sva kar hitro našla običajno varianto lokalcev: na spodnjem delu galerije (2250-2300 m, malo pred Garažami) je urejen prehod na travnato pobočje, po 100 m precej strmih in poležanih trav se pride do položnega sveta in snega. Še 200 m višje (okoli 2600 m) lahko izbiramo med desno ali levo varianto dostopa do ledenika; glede na sledi večina ubere levo, ki ledenik doseže na 2750 m.

Glede na sonce sva si izbrala primeren časovni plan spustov. Najprej sva z FKK odsmučala čez severno steno (izbrala sva čimbolj SV orientacijo; a sneg ni nič odjenal, je bil pa zato večinoma čudovito grifig, odsekoma pa še nepredelan/prhek). Zatem sva z FKK odsmučala po pristopni smeri na JV stran, kjer so bile ob 9:30 razmere skoraj idealne (pol ure prej bi bilo še bolje). Linija naju je močno navdušila s smučanjem po široki, gladki in zračni vesini. Za konec sva skočila še na Sinwelleck in posmučala JZ vesine, ki so ob 11:30 ravno idealno spustile. Na ledeniku naju je zatem pričakal gnoj, na koncu pa še strme trave.

Fotogalerija: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Schwarzhorn (Jure_N., 28.05.2017)


Tudi nas je še zadnjic v slovo pot nanesla nad Malto. Razmere super, soncek cel dan, sneg gnil, ampak popoln dan. Ankogel izgleda fenomenalno. Rehidracija uspela. za moj okus se kr aktualne razmere. Uživali Matjaž, Jure, Miro in Rok

Spielmann (Damjan_S., 28.05.2017)


V pogovoru s Francetom na pikniku je padla odločitev, da gremo konec tedna preverit razmere na Spielmannu. Zbralo se nas je pet, prvi je bil na zbirnem mestu ob nenormalni uri (3.00) Alen, ki se je pripeljal naravnost iz Rovinja. Po Großglockner-Hochalpenstraße se pripeljemo do parkirišča pri Glocknerhaus. Po snežnih jezikih se vzpnemo cca. 200 višinskih metrov, nato pa stopimo v snežno kraljestvo. Mimo še zasneženega jezera se povzpnemo na severozahodni greben Spielmanna (deloma ob podpori srenačev, deloma peš). Na udobnem mestu se na grebenu pripravimo za spust po široki, sprva dokaj strmi a ravno prav opuščeni flanki. Nad jezerom ponovno nataknemo pse in se vzpnemo še na škrbino med Spielmannom in Racherinom. Že med vzponom smo bili navdušeni nad krnico, med spustom po „putrčku“ pa še toliko bolj. Z nekaj malega prestopanja/snemanja smo ujeli ravno pravi žleb, ki nam je omogočil smučanje tako rekoč do avta. Na analizi v Hailigenblutu smo se Lidija, Sonja, Gregor, Alen in avtor besedila strinjali, da je bila ta letos ena najlepših.

Schwarzhorn (Barbara, 28.05.2017)


Tako kot lani smo prespali v udobju hotela Malta. Popoldne in večer sta minila ob pijači, hrani in taroku.

Po zajtrku s kolesi do Kleinelendbrücke, še malo peš po istoimenski dolini in ko prečkamo brv, na smuči. S psi lagodno po dolini v smeri Južnega Schwarzorna, potem pa desno navzgor na greben. S smučmi po grebenu, dokler se je dalo, nato pa nekaj metrov skalnega vzpona na vrh. Prekrasni razgledi proti Ankoglu, kjer je snega še dovolj. Odsmučala sva na drugo stran, po Schwarzhornkees. Smuka v gornjem delu super, potem pa vedno več gnoja, ki pa je bil lepo smučljiv. V strmem žlebu so se levo in desno prožili manjši plaziči; treba je bilo biti dovolj hiter in spreten, da se je jim izogneš. Z Alešem sva ugotovila, da je tako smučanje prav zabavno. Na stiku s smerjo vzpona naju je počakal Mišo in skupaj smo odsmučali spodnjo polovico, kjer je sneg postajal čedalje boljši. Prismučali smo do koles, kjer nas je čakal tudi radler.

Ob pivu v Kölnbreinstuberl se nam je pridružila še jeseniško-mengeška naveza. Preživeli smo še en res lep vikend v hribih. Lp vsem, Barbara.

Petereck,Kolnbreinspitze (Mirov, 27.05.2017)


PETERECK (2893M), KOLNBREINSPITZE (2934M) (26.maj 2017)
Start ob 2:30h iz Šempetera, s kombijem vendar samo v štirih (Milan, Aleksander, Hari, Miro). Ob 5:30h parkiramo pred kočo Kolnbreinstuberl (1920m n.v.) v bližini akomulacijskega jezera Kolnbreinsperre. Kljub napovedanim višjim temperaturam, je dokaj mrzlo, sneg pa celotni del ture pomrznjen.
Izpred koče startamo malo pred 6h, smučke nesemo sto metrov, potem pa si jih nadenemo na noge – srenači obvezni. Preko strmega pobočja dosežemo začetek krnice Kolnbreinkar. Od tu zavijem v desno proti sedlu pod vrhom Peterecka, ostali nadaljujejo naravnost navzgor. S sedla se spustim nazaj na začetek krnice, na smučke dam zopet pse in srenače, ter se vzpenjam preko ledenika Kolnbreinkees do sedla desno od Kolbenbreinspitze. Na sedlu srečam Harija, nato se levo preko strmega skalnega žleba povzpnem še na vrh, kjer sta že Milan in Aleksander. Slednji smuča z vrha po desni strani, midva pa se odpraviva nazaj pod skalni žleb, po zamrznjene snegu, vendar uhojeni poti, kjer naju čakajo smučke. Skupaj odsmučamo nazaj do jezera v smeri vzpona, razen zadnjega dela, ki ga smučamo bolj po levi. Verjetno letošnja zadnja tura, v kateri uživamo v dobri smuki in lepem vremenu.

Mangart_Zimska (Metod_Š, 27.05.2017)


Cel teden sem razmišljal, glede na objave zadnjih 14 dni s tega področja in razvoj dogodkov, da utegnem na Mangartu dobiti pravi pomladanski predelani sneg. Na koncu ni bilo čisto tako, razmere so bile dokaj podobne kot pred tednom - s tem, da nekaj predelave snega le je bilo. Sem se pa hotel izogniti pomrznjenim delom, tako da sem štartal kake 2 uri pozneje kot predhodniki. To mi je večinoma uspelo, kotel v srednjem delu je ravno prav odmrznil, vstopni lijak (zgoraj sem smučal original sme) se je ravno mehčal, plačal pa sem pri rampah in prečnicah ter zgornjem strmem delu kotla, ki so bili že pri predhodnikih gnojni, sedaj pa so obilno plazili. Pri vstopu v kotel sem šel nekaj prenizko, ni se mi dalo vračati, tako da sem odsmučal zoprn, strm in zelo plazljiv vstopni del direktne grape, potem pa še strma in zoprna prečka nazaj na normalko. Dejansko sem moral vse pred sabo čistiti. Lepi zavoji so potem prišli v drugem delu kotla, kjer je sonce ravno prav odpustilo sneg. Prej sem lahko naredil le kakšen zavoj na očiščenem in ne prestrmem delu, vstopni lijak pa je bil na meji prediranja, tako da sem ga lepo bočno oddrsel. Italijanska spodaj je bilo tudi gnojna in plazljiva, ampak to je bil že lep, rahel in lepo smučljiv gnoj (ki omogoča t.i. surfanje). Smučal sem naprej dol naravnost na prvi ovinek ceste (kratka vodoravna prečka). Višje bi sicer lahko z nekaj prehodi in poševnimi štamfanji pod steno prišel še nekaj nižje in bližje avtu, a mi po kar dinamični smuki to ni bilo več bistveno. Aha, z avtom se sedaj pride do "spodnjega parkirišča", kjer je naprej znak za prepoved vožnje in peš hoje. Ob cesti je od tu naprej možne tudi še kar nekaj smuke s prestopanji, če je komu po volji. In pa še vstop v zgornji lijak bo kmalu preč, že sedaj je bilo treba malo poštamfati med ven štrlečimi kamni. Spodaj pa je možna smuka le po Italijanski varianti, skok v originalu je že povsem kopen.

Kölnbreinspitze (Mišo_Jenčič, 27.05.2017)


Lepa vremenska napoved nas je ta vikend zvabila na Malto. Snega je manj kot ponavadi ob tem času, a ga je še vedno dovolj. Sem bil kar presenečen, da klasika na Kölnbreinspitze sploh ni bila tako obljudena kot bi glede na vreme in razmere pričakoval. V žlebu so bili srenači še kako koristni, potem pa zložno po gornjih pobočjih. Barbara in Aleš sta se povzpela na vrh, Marko je šel še na Petereck, midva z Mojco pa sva se zadovoljila s sedlom. V gornji polovici smo imeli krasen srenec, nekje na sredi se je začelo pomalem predirati, spodaj pa je bilo malo gnoja, a nič hujšega.

Na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so v zavihku "nagrade" rezultati izbora ter prezentacija s podelitve nagrad.

Piknik TK Gora 2017 (Aleš_s, 24.05.2017)


Tudi jubilejni 10. piknik ljubiteljev turnega smučanja, turnih smučark in smučarjev, je bil čudovit. Zamenjali smo lokacijo in se preselili v Podutik, kar je bilo za večino še lažje dostopno. Zbralo se nas je eden manj kot 50. Tokrat smo imeli prvič mednarodno udeležbo. Pridružila sta se nam Crystal in Michael, ki smo ju srečali v Čilu. Tako kot vedno je bilo dovolj prilik za obujanje spominov na turne smuke, pripovedovanje dogodivščin in sanjarjenje o tem kaj vse bomo še presmučali.
V drugem delu je Mišo ob pomoči Darje razglasil naj fotografijo letošnje sezone. Najboljši so dobili bogate nagrade. Hvala vsem sponzorjem za njihove prispevke!
Pojedli smo vse kar je uspel Marko obrnit na žaru. Tudi pri pijači smo bili pridni. Na koncu pa še dve torti, ki sta v trenutku zginili iz krožnikov. Bilo je fajn. In drugo leto se spet vidimo.

Kolenbrient sedlo (Čeha, 23.05.2017)


Marjan je že vse napisal,a si ne morem ,da ne bi kaj dodal.Ne smučaš vsak dan z takimi legendami.Le vreme nima spoštovanja do takih-vsaj v Avstriji ne.Sneg za hojo navzgor je bil vseskozi bp.,srenačev nismo potrebovali.Ko sem prišel do križa na robu se je še videlo proti Hafnerju,pozneje pa nas je ovila črna megla z belo sodro.Vsi smo vedeli,kaj nam je storiti.Ravno zgornji del je bil najbolši.Sredina spusta v rahli difuzi,ki so botrovali smešnim padcem,spodaj pa zopet v pričakovanju piva -odlično.Ko smo že zasedli prvo mizo desno na terasi,se je zopet vsulo.Prijazna točajka nam je pustila ,da smo malico poplaknili v gostilni.Vožnja domov je minila v kratkočasnih in zanimivih zgodbah,,saj jih imajo fantje pri teh letih res veliko.Dareta odložim v Vodicah pri mrliških vežicah,kjer ima avto,Cene in Marjan pa se vseeno odločita,da gresta z mano.Sklep-ponavljali bomo ture,da dosežemo skupnih 300let.

Kolnbrein sedlo (Marijan_Breščak, 23.05.2017)


Kolnbrein sedlo je danes bolj kot ne samevalo. Razen naših - slovenskih obiskov. Dve grupi in ena avstrijska pa še ta ni imela istega cilja kot mi. Miro je zvečer predlagal turo pa je bila zasedba ekipe takoj za to. Ob 5h smo štartali od doma. V Malti so bili pred nami štirje avtomobili. Super. Ker je bila napoved sončna smo se veselo dvigali v vse večji črni oblak iz katerega je tik pod vrhom letela sodra z vetrom. Ni bilo volje za predolg počitek. Odsmučali smo zgornji del po odličnem snegu, v srednjem se je malo prediralo. Zavili smo povsem v levo in vriskali do dna . Dobra smuka, ko se ozremo nazaj. No ja, vidljivost bi bila lahko za nianso boljša. Vsega po malo predvsem pa zelo prijetno druženje v veteranski ekipi. Skupaj smo našteli 288 let uživali pa smo kot otroci . Pri tekočem zaključku v koči in na turi smo uživali Cene, Miro – Čeha, Dare in Marijan.

Križ (Lukec_skorec, 19.05.2017)


Spoštovane, Spoštovani!

Ker iz teh koncev že nekaj časa ni nobenega poročila sem se opogumil za svoj prvi zapis na forumu.

Z Ivorjem se v četrtek odločiva, da je v rodnem Portorožu čisto prevroče. Ko sredi maja v avto nalagaš smuči v Portorožu, sosedi dvomijo v tvoje mentalno zdravje. Ampak mi dva greva smučat! Ker sva še nova turaša, naju Avstrija še malo plaši. Tako se odločiva, za varno naročje domačih Julijcev. Iz preteklih gorniških izkušenj veva, da bova kar velik del poti mogla opravit po "šerparsko". Razveseliva se novice, da naju je Aljaž v Vratih pripravljen sprejeti v svoj dom. V izogib zgodnji jutranji vožnji, se tako odpeljeva v Vrata. Destinacija bo Križ!

Ob 5:30 zjutraj zazvoni, stisneva nekaj dremežev in pot pod noge. Hitro napredujeva skozi gozd, rušje, temperatura ob 6:00 za kratke rokave. Ko prideva na cca 1600m kjer naju je na tej poti 10.4.2017 pričakal sneg, je tam pomlad v vsem svojem razcvetu. Sneg najdeva na cca. 1750m. Obujeva pancerje, pomalicava in začneva veselo cukati proti Križu. Spodaj čisto malo stopljena skorjica, ko prideva pod Stenarjevo senco še vse trdo. Ivor zelo rad luknja in pika, tako da je želel skozi Stenarska vratca, ker pa sva skozi vratca letos že šla in sem imel zajetnih 50m prednosti, sem brez glasovanja kar odcukal desno po normalki za Križ. Pod vratci je tudi iz vseh smeri vse polno plazovine, en jezik plazovine pa je potegnil vse do cca 1900m! Prav tam začne tudi močno pihati, veter pa se proti vrhu še krepi. Ko prideva iz sence je sneg že malo popustil, ampak do vrha je bilo pravo uživaško cukanje. Na vrhu remont in zaradi vetra tudi hiter pobeg. Ob 10:00 odsmučava. Sneg je v zgornjem delu ravno prav popustil, na ravnini pod Križem nekoliko bremzal, na pobočju ki je v Stenarjevi senci še zbetoniran, spodaj pa vse do 1800m prav tako super smuka za ta čas. Ocenjujeva, da celo boljša kakor 10.4.2017, vendar sva bila takrat kar nekaj ur poznejša. Razen tega, da se je sneg za nekih 100 višinskih metrov pomaknil gor, vse precej podobno. V gozdu sva ob sestopu ob cca 12:00 srečala še enega turaša namenjenega na Križ. Tudi oskrbnici pri Aljažu povesta, da se vsak dan najde še kdo, kateremu smuči na hrbtu niso pretežke.

Za ta čas in škrto zimo, super zadovoljna z lepo majsko turo!
Ivor Jurin in Luka Azinović

ZAHVALA vsem, ki pridno objavljate na tem forumu. S svojimi prispevki ste v veliko pomoč nam še zelenim turašem.

Ledine (Aleš_S, 21.05.2017)


Vremenska napoved je kazala, da se bom popoldne sprehajal po soncu. Pa se je lepo vreme prikazalo šele ko sem bil nazaj pri avtu. Opoldne so bili vrhovi nad Ledinami v megli in taki ostali celo popoldne. Drugače je pa bilo fajn. Gor in dol po Slovenski, kjer se je sneg že prijazno umaknil in naredil prosto pot ob zajlah. Sneg še vedno super. Gor po ledeniku peš. Dol na bigfootkah. Bilo je jupiii. Ko sem prišel v dolino je pa posijalo sonce. Juhuhu! Aleš

Kölnbreinspitze (Damjan_S., 21.05.2017)


Na Kölnbreinspitze nič novega. Še vedno se da prismučati do avta. Zgornji del je bil trd, poprhan in odličen za peljat, spodnji del pa precej razrit od plazov in številnih ljubiteljev te desertne ture. Tudi to nedeljo je bil ta konec zatrpan, vendar ne s turnimi smučarji, pač pa z oblaki iz katerih je na izhodišču pršilo, višje pa celo nekaj snežilo. Kljub temu je bilo v mednarodni družbi šestih smučarjev in ene borderke odlično vzdušje, k čemur je svoje dodal še smučarski navdušenec Alen iz Rovinja. Kapo dol za tako motivacijo! Skratka, še ena letošnja tura s škotskim pridihom.

Mangart (Marijana_&_Marko, 20.05.2017)


V oblačnem in meglenem vremenu s spremljavo snega in dežja se je smiselno odločiti za krajšo turo v bližini. Mangart je bil prva asociacija, z avtom se sedaj pripelje do manjšega parkirišča na začetku prečnice pod Rdečo skalo. Do sem se s par prekinitvami tudi prismuča.

Na Mangart sva pristopila po kar najbolj direktni smeri, spodaj po ozkem žlebu do Zimske prečnice in naprej naravnost do križa. Odsmučala sva po Zimski smeri, z vrha povsem levo varianto, spodaj pa desno/italijansko, vse še lepo zalito (skok v original Zimski na daleč ni več deloval smučarsko užitno). Razmere povsem zgoraj odlične, potem pa tako-tako, saj skorja ne drži povsem. Nižje na plazu tudi nič posebnega.

Fotke: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Brennkogel (Damjan_S., 19.05.2017)


Zarana smo parkirali pri odcepu za planino Guttalalm. Prvi vtis na kopna pobočja ni bil najbolj vzpodbuden, a smo pri povratku računali na snežne jezike, ki s prekinitvami (še) segajo tako rekoč do planine. Smuči smo nosili slabo uro, ko pa se strmo pobočje nad planino položi v smeri jezera Brettersee, smo stopili na smuči, pa tudi v meglo. Nad cca. 2400 metri je snega še v izobilju. Če smo se še malo prej jezili nad »pametnimi« telefoni, nam je bila Gregorjeva naprava hudo v pomoč pri orientaciji v gosti megli, proti vrhu pa tudi sledi predhodnikov. Povzpeli smo se na predvrh (2979 m), ko pa se je za trenutek pokazal tudi glavni vrh, je bila odločitev v zelo vetrovnem in meglenem vremenu precej enostavna. Ko je vršna strmina popustila, je pojenjala tudi megla in odprl se je prekrasen pogled na zasnežena pobočja nad jezerom Brettesee (to kaže šele prve obrise). Kljub precej južnem snegu, samo potem samo še uživali v spustu iz zime v pozno pomlad. Z nekaj snemanji smuči in prestopi med snežnimi jeziki, smo prismučali povsem do planine, nato pa še slabih deset minut peš do avtomobila. Zapeljali smo se še na prelaz Hochtor, od koder bi bil pristop na vrh še povsem zimski (beri brez prekinitev).

Kolnbreinspitze (Miha, 17.05.2017)


Za zaključek turno smučarske sezone se nas je nabralo za cev kombi. Ob 4h zjutrej smo se iz Jesenic odpravili proti Maltatalu. Cilj ture je bila bližnja Kolnbreinspitze. Smučarjev je bilo kljub zgodnji uri že kar nekaj pred nami, ki so naskakovali vrh. Zjutraj so bili za vzpon preko grabna priporočljivi srenači, bilo je trdo. Na vrhu uživali v prekrasnih razgledih na okoliške gore v Visokih turah in akumulacijsko jezero. Vesel sem bil tudi srečanja z reševalcem inštruktorjem iz Tržiča s katerim sva malo poklepetala nato pa se vsak s svojo družbo odpravila v dolino. Odsmučali smo malo pred enajsto z vršnega grebena. V vršnjem delu je bila smuka po trdi skorji, ki je držala. V nižjih predelih je pa že popuščala zato je bil spust iz vrha grabna proti ravnini pravi rodeo. Kljub temu smo izkoristili še en prekrasen dan za smučarijo.
V poletnem času vam želim varen korak na vseh poteh.

Ledine (Aleš_S, 18.05.2017)


Potepanje po pobočjih nad Ledinami je vedno prijetno. Gor po Slovenski, kjer je ob izstopu za zabavo poskrbel sneg in preozka špranja, da bi šel po zajlah. Najprej grem kar peš na jezersko sedlo. Pogledam proti Belski Kočni, ki je na vrhu lepo zasnežena, pa mi je vabljivešje pobočje pod oknom v Križu. Peš sem hitro na grebenu, še kakšen meter nad oknom. Potem pa super pela v krnico. Pa spet smuči na ramo in do stene Križa. Prečka pod steno in novo vriskanje do dna . Pa še enkrat smučmi na nahrbtniku do vrha Ledenika pod Skuto. In najlepša pela. Skupaj sem nabral 800 višincev super smučanja. Dol sem šel raje po lovski, da mi ni bilo treba telovaditi v supergah po snegu. Blo je fajn, juhuhu!
Pa ne pozabite, da je v sredo piknik. Preberite Mišotovo obvestilo ali obvestilo na na naši spletni strani in se prijavite. Se vidimo! Aleš

Kölbreinspitze - sedlo (Jurij_Šoba, 18.05.2017)


Ko sem ravno preudarjal, kako se pride na Ledine po obvestilu, ki ga je poslal Čeha, me pokliče Ico in povabi na smuko v dolino Malte. Sodeč po Marininem obvestilu Marine je proti Kölbreinspitze še dovolj snega. Ob prihodu naju je malo skrbela megla, ki pa se je čez pol ure razkrojila. V treh urah sva dosegla sedlo na 2890 m. Po daljšem počitku sva odsmučaja v dolino. Prvih 100 vm je bila krasna smuka, nato pa se je začel sneg neprijetno predirati. V srednjem delu sva se večkrat zatekla k daljšim poševnim smukom. Od prelomnice strmo v krnico Kölbrein naprej pa je bil sneg sicer zelo zmehčan, a je omogočal zelo dobro zavijanje. Sodiva, da bo sneg do avta na 1933 m trajal še kak teden. S sedla se raje spustite bolj zgodaj - morda do 11. ure - pa bo tudi srednji del lepo smučljiv. Zadnji hladni vali so nanesli kar nekaj snega, ki se ni predelal v bolj nosilno obliko. Lahko odkljukam še eno turo iz Velikega turnosmučarskega vodnika!

Kölnbreinspitze (PeterUl, 17.05.2017)


Včeraj smo se odločili za poslovilno turno smuko na vsakoletno lokacijo, kjer so domačini v manjšini. Sicer je bil sprva planiran Oberlercher, vendar je le prevladala Bojanova bolj turistična varianta.

Snega je še kar nekaj tako, da je bilo treba parkirati tik pred šankom. Sneg je bil do vrha trd.

Smuka je bila sprva idealna, dokler je nismo neprevidno pohvalili. Že malo nad ciljno strmino se je namreč stvar močno poslabšala, v grabnu pa je bilo potrebno uporabiti vse do zdaj nabrano poskakovalno znanje. Do avta se bo dalo še par dni.

Za na pot priporočam serenače, kratke rokave in sončno kremo. Tokrat smo se na koncu odžejali Bojan, Janez in Peter.

Oberlerchnerspitze (Mihael, 16.05.2017)


Ker se je obetal lep dan, smo jo spet mahnili na Malto, tokrat na nasprotno stran jezu na Oberlerchnerspitze. Spust z jezu in na koncu poti kar takoj na smuči. Sonce se že zjutraj močno upre v pobočja, tako da je sneg že povsem odjenjan. Je pa v nadaljevanju treba 2x sneti smuči, saj sneg hitro kopni. Višje pa je v preteklih dneh padlo nekaj centimetrov suhega snega, ki nam skoraj do vrha povzroča neprijetno ’coklo’. Zadovoljimo se s pred-vrhom, kjer uživamo ob neverjetnih razgledih na okoliške vrhove. Vrhnja strmina je že kar omehčana, a dobra za smučanje. V srednjem delu smo deležni celo nekaj pršiča na trdi podlagi, nižje pa je bilo potrebno kar nekaj pazljivosti, saj so se pod smučmi sprožali manjši plazovi novozapadlega snega. Z malo ’cik-caka’ med borovci smo danes prismučali še do dna, a dolgo se ne bo več dalo.
Uživali: Jure (Bert), Lojze, Aljaž in Mihael.

Jezersko sedlo (Čeha, 16.05.2017)


Danes ,navsezgodaj proti Jezerskemu sedlu.Gor čez Žrelo,a tam kjer so jeklenice je navpičen sneg v spodnjem delu.Zato obvoz po stari poti ,kjer so žal klini porezani.Zato je tudi sestop bil po Slovenski.Vreme je bilo prijetno.Sneg se prične na ravnici pod ledenikom,a ga bo hitro pobralo.Iz sedla greva čisto pod stene Rink in se spustiva po lepo smučljivem snegu .Kot sem že omenil je sestop potekal po Slovenski,a sva morala visoko pod Žrelo kjer sva imela del opreme. Odsmučava še do poti ,kjer zaključiva .Do avta nabereva še nekaj rušja,in par cvetlic za žal mnogo prezgodaj preminulega prijatelja Janeza Volkarja.

Mangart (Matjaz, 14.05.2017)


Včeraj po sledeh Markota tudi mi2 z Stanetom na Mangartu.Razmere se kaj dosti niso spremenile.Na vrhu ob pol 10.h trdo,prečka gnila,strmina pod njo pa z razliko prejšnjega dne,ko je opis podal Marko zopet trda kot beton.
V Slovensko grapo pa naju tokrat ni zaneslo.
Če še niste pospravili smuči vas sneg v teh koncih čaka.
Na piknuku se imejte lepo,Žal se letos ne morem udeležiti (služba)
LP in ne pozabite--SNEG JE POL ZDRAVJA

Matjaž

Kolenbreinspitze (Marina, 13.05.2017)


Ko smo malo pred deveto prišli do jezera, je bilo presenetljivo malo avtomobilov. Očitno so se vsi zanašali na vremensko napoved, ki ni bila nič kaj obetavna. A kdor ne reskira, ne profitira.
No, vreme je bilo na začetku res kislo. Meglice in oblaki so se podili sem ter tja, odpirali in zapirali lepe poglede, proti koncu naše ture pa se je zjasnilo in sonce je žgalo.
Sneg je bil v zgornjem delu odličen. Vozili smo po celcu, ki je zapadel verjetno minulo noč. V spodnjem delu pa ... ojoj, noge so bolele, saj smo se s smučmi pogrezali v nepredelan gnilec.
A kot vedno: zadovoljni, da smo se zjutraj spravili od doma in preživeli lep dan.

Mangart (Marijana_&_Marko, 13.05.2017)


Do osmih zjutraj je dež ponehal, zatem sva imela mešanico sonca, oblakov in megle. Tako kot Andrej prejšnji teden, sva se pripeljala do zadnjega tunela in do tunela sva, s par kratkimi prekinitvami, tudi prismučala. Seveda sva midva psičke peljala na sprehod, sicer bi se bolj nagarala. Sneg do vršnega, strmega dela Mangarta, je večinoma zelo dobro predelan, višje so pa razmere bolj ali manj slabe: moker, slabo predelan sneg, je bil pa še kar dobro sprijet, tako da pri smučanju ni nekontrolirano plazilo.

Z Mangarta sva odsmučala po Zimski smeri, ki je v celoti krasno zalita (tudi spodnji skok). Za kakšno bolj strmo varianto v zgornjem delu, bo pa treba še počakati. Za konec sva skočila še v Slovensko grapo, kjer je bila smuka še slabša. Pod vršno glavo je bila pa smuka prav imenitno spomladanska!

Povabilo: na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html je objavljenih 10 nominiranih fotografij letošnje sezone, ki se potegujejo za 5 praktičnih nagrad.

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vabilo na piknik TK Gora, 24. maja 2017 ob 17h (Mišo_Jenčič, 13.05.2017)


Pri Podutiku bo tradicionalni piknik in druženje turnih smučarjev, že deseto po vrsti. Drugič pa bodo podeljene tudi nagrade za naj fotografije, objavljene v tej sezoni na spletišču Razmere v gorah. Na piknik ste vabljeni vsi, ki pišete ali berete poročila na našem spletišču ter tudi vsi drugi, ki vam je všeč turno smučanje.

Objavljenih je 10 nominiranih fotografij, ki se potegujejo za 5 praktičnih nagrad (n.b.: v podnapisu je originalni naslov objave; dopisniki bodo v naslednjih dneh sporočili ime avtorja fotografije). Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo okoli 20:30.

Udeleženci piknika lahko napoveste vrstni red najboljših 5 fotografij (izmed 10 nominiranih). Tisti, ki bodo najbolje napovedali vrstni red, bodo prav tako prejeli praktične nagrade. Svojo napoved pošljite meni ali skupaj s prijavo na piknik Alešu. Več o nagradah in sploh o izboru naj fotografije je na
http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html

Prosimo vas, da udeležbo na pikniku najavite najkasneje do 22. maja 2017, po elektronski pošti seliskar.ales@siol.net z navedbo imena in priimka udeleženca. Prvih 50 prijavljenih bo prejelo sponzorsko darilo - bidon. Prispevek, ki ga boste plačali na pikniku, je za posameznika predvidoma 18 evrov.

Do prostora za piknik iz ljubljanske obvoznice zavijete na odcep za Podutik in pri prvem semaforju zavijete levo in po makadamski cesti tik ob avtocestnem priključku do cilja. Podrobnejši prikaz poti boste našli na spletni strani: https://www.pikniki.si/piknik-prostori/piknik-pri-kozolcu/

Prostor za piknik je pokrit, zato bo piknik v vsakem vremenu.

Dodatna pojasnila lahko dobite pri Alešu (seliskar.ales@siol.net)

Teufelskamp (Matevž_Lavrič, 06.05.2017)


Z Rokom sva se zapeljala do vasice Kals, od tam pa do koče Lucknerhaus (1948m), kjer je izhodišče za vzpon. S hojo sva pričela ob petih zjutraj, smuči pa je bilo potrebno nesti do koče Lucknerhutte, ki se nahaja na višini 2241 m. Po krajšem postanku sva nadaljevala do koče Studlhutte (2801m), od tam pa strmo v breg proti ledeniku Teischnitzkees, kjer se odprejo čudoviti razgledi na okoliške vrhove. Ledenik na katerem sva se držala desne strani ( hoja pod Glocknerjem ) je precej dolg in razvlečen. Tik pod vrhom je začelo močno pihati zato se na gori nisva dolgo zadrževala. Smuka je potekala v smeri vzpona vse nekje do višine 2150 m. Smučanje na ledeniku je bilo nekoliko monotono, nad in pod Studlhutte pa vrhunsko. Sledil je še kratek polurni sprehod do izhodišča in vožnja domov.

Fotografije na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/05/teufelskamp-3511-m-sosed-obleganega.html

Lp, Matevž

Kredarica (Janez_Nastran, 06.05.2017)


Zadnjič sva bila s kolegom na turi v samotnem Martuljku cel dan sama. Zanimivo, da tokrat smo bili tudi cel dan sami, pa čeprav je šlo za tako popularen cilj kot je Kredarica. Očitno se marsikomu zdi preveč za nositi smuči. Gor smo šli iz Krme, smučali pa smo v Kot.

Snežne razmere, kar se dosega tiče, so podobne kot je Franci napisal za 22.4. Omembe vredna in povezana snežna odeja se začne pri ulicah. Nižje je snega seveda nekaj na ravnicah in na senčno stran obrnjenih pobočjih, a tisto je bolj ovira za nizke pohodne čevlje. Na spodnjem delu Kalvarije sneg lepo strnjen v globino in pomrznjen, takoj pod snežno konto pa se je zgornja plast podirala in je bilo sitno za hodit. Sicer pa od začetka snežne odeje je vse dobro pokrito, noben kamen ne gleda ven.

Moram opozoriti, da je okrog grebena Kredarice (na vse strani) zelo kložasto in nevarno. Meni se je pod vrhom Kredarice med smuko proti ledeniku pričakovano utrgala ena večja in ena manjša kloža. Previdnost tudi na pobočjih pod kočo (pot iz Krme) ne bo odveč, saj je veter pridno gradil. Na Triglav s Kredarice po zadnjih sneženjih ni šel še nihče. Ta dan (sobota) so poskušali s Planike, a na Malem Triglavu obračali. Baje so po grebenu 3 metrske opasti. Ne vem pa, ali je potem naslednji skupini ta dan uspelo na vrh (prav tako s Planike).

Proti Staničevi koči potem bolj mirne snežne razmere. Pod kočo pa vse lepo uležano, prava mlečna cesta. Čez preval, kateremu ne vem imena (vzhodno od velike sosednje konte), kjer se markirana pot odcepi za Rjavino, snega ravno toliko še, da smo se lahko zapeljali čez. V Gubah nekaj kratkih kopnih prekinitev, ki smo jih tako in drugače premagovali (glej video), zvezno pa smo prismučali do borovcev, kakih 10-20 minut peš nad studencem. Odvisno, koliko dolgo si se želel peljati. :)

Sicer lepa tura z res dobro smuko, če se komu da toliko nositi smuči. -Do 2 uri in pol iz Krme, v Kot pa potem še slabo uro.

Poglej me: https://youtu.be/2AbKjng-F6E
Prijavi se: https://www.youtube.com/user/JNastran

Teufelskamp in Hofmannspitze (Marijana_&_Marko, 06.05.2017)


Bolj točno neimenovani vrh 50 m nad Teufelskampom (približno na 3560 m) in greben 20 m pod najvišjo špico Hofmannspitze (približno na 3700 m).

Sneg se prične na začetku strmine pod Lucknerhutte (150 m nad parkplacom, do sem se tudi prismuča). Vse do ledenika Teischnitzkees (3000 m) je sneg lepo predelan, po ledeniku in višje pa se je pomrznjena skorja pod smučmi še predirala. Podobno je bilo na Hofmannspitze, bolj ali manj predirajoča skorja, za nameček pa tudi skrite mine, tako da je bila na pogled najlažja in najbolj zalita smer ravno pravšnja (diagonala v levo preko celega pobočja, 40°, izpostavljeno). Še tri tedne nazaj je bil Hofmannspitze praktično povsem gol ...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Jugova grapa (Aleš_S, 06.05.2017)


Janez je naredil reklamo za Jugovo in v soboto je bila grapa deležna neobičajno veliko obiskovalcev. Razmere so še vedno dobre. Navzgor gre hitro po lepo narejenih »stopnicah«. Žleb mimo Treh macesnov je lepo zalit – po njem gre tudi gaz. Pobočje nad Tremi macesni je pokril velik plaz, ampak je ostalo še dovolj gladkih flank. Grapa je lepo zalita čisto do vrha, tako da je izstop dosti enostavnejši kot običajno praskanje po skalah. V grapi je sneg trd, spodaj malo pomrznjen, zgoraj je celo nekaj pršiča, na drugi strani pa je bil opoldne že južen, pa tudi prav veliko ga ni. Zato smo se zadovoljili le s predvrhom. Smuka dol pa super. Jaz sem za razliko od ostalih zavil v Lovsko grapo, kjer je bil krasen firn in po grapici pod Tremi macesni je šlo skoraj do dna. Juhuhu! Aleš

Mangart (Andrej, 07.05.2017)


Vremenska ni bila najboljša, ampak dež je pohehal do jutra, zato sem se odločil za Mangart. Pripelješ se do konca zadnjega tunela, potem pa takoj na sneg. Pse sem pustil v avtu, saj nisem pričakoval, da jih bom rabil, pa bi jih. Zato sem od ceste naprej kar gazil najprej po južnem namočenem snegu, nato pa je ta na cca. 2200m prehajal v bolj suh sneg. Najprej sem za ogrevanje in v upanju, da se megla čim bolj razkadi, šel gor po Slovenski grapi, 20-30cm snega na trši podlagi, z višino sneg postaja pršičast. Smuka po grapi zelo dobra, spustim se do sedla, potem pa spet smuči na nahrbnik in po začetni gazi nazaj gor na Magart po Zimski smeri. Proti vrhu je ponekod bilo tudi do pol metra snega, ki je bil lepo sprijet s podlago. Smučanje v gornjem delu po pršiču, vmes malo skorje, tudi prehod na spodnje snežišče je zelo lepo zalit. Tura bo še kar nekaj časa aktualna. Majski sneg je naredil prav dobre razmere nad 2100m. Super tura.

Kanin - sedlo (Matjaž, 06.05.2017)


Prvomajski sneg je lepo počakal, da sva se s Florijanom povzpela iz Sella Nevee na sedlo na kaninskem smučišču, slikala entuziaste na Prestreljeniku in jo potem mahnila navzdol :) Sneg je za ta letni čas zelo ok, seveda zjutraj odličen, kasneje pa smučanje postane vedno bolj vodno smučanje... Nad Gilbertijem je še vedno precej plazovito, a to so predhodniki že opisali. Lepoooo...

Jezerska Kočna (Samo_Kham, 06.05.2017)


Na lepo soboto je že kar težko najti kakšen kraj, cilj kjer ni toliko ljudi. Poleg tega sva imela željo po smučanju in snežnem plezanju. Izbrala sva Jezersko Kočno iz Jezerskega.
Sneg se je začel pri koči kjer je bil star zbit sneg in se je ogrezal le malo. Malo višje je že bil poledenel, nato je bilo v zgornjem delu Zg. ravni nekaj novega sneg, ki ga je že načel sonce, tako se je prederalo. Podoben je bil plezalni del poti, ki je bil praktično ves pod snegom, tudi večino jeklenice. Po sneženju sva bila prva, tako da sva vse zgazila. Smuči sem nesel do malo nad Dolško škrbino, kjer sem kasneje tudi odsmučal po plati do malo pod prečnico na greben, dobrih 150 vm. Nato sem smuči ponovno nataknil v jami na najvišjem delu snežišča pod steno škrbine na cca 2150m. Skozi Ravni je bila smuka super. Prismučal sem levo malo pod kočo. Ker sem vmes pozabil superge, sem en del odsmučal še enkrat. Skupno preko 800 vm. Na tem koncu bo smuka še aktualana.
Nad Češko kočo sva bila daleč naokoli sama. Tura je bila res lepa.

Kotovo sedlo (Doris, 06.05.2017)


V spomin na pokojnega Davorina sem tako kot vedno vsako leto, in še večkrat vmes, opravila turo na Kotovo sedlo.
Zgornja polovica Tamarja od koče naprej je bolj kot ne samevala. Srečala sem le dva iz dopoldanske ture.
Do snega je dobre dve uri hoda, nato se po desni ognemo veliki plazovini. Ves čas ture je pokalo in plazilo s sten na levi in desni tako, da v Jalovčev ozebnik niti nisem upala, da bi šla do Velikega Ozebnika. Vreme je bilo iz ure v uro slabše, na koncu je pričelo še deževati. Sneg gnil ampak dober za smuko. V spodnjem delu je potrebno spretno slalomirat med kamnitimi bombicami. Sicer pa lepa tura, čeprav sem prejšnja leta ob takem času dala smuči na noge že pri koči.

Prestreljenik (Meta_Meglič, 06.05.2017)


Na sneg stopiš cca. 20 min od parkirišča. Do Gilbertija pot brez posebnosti, od koče proti Prevali pa na desni zagledamo prvo veliko plazovino, ki se je utrgala zgoraj pod stenami Kunterja in seka pot proti Oknu oz. proti sedlu Uršič. Od Prevale po smučišču (ki ta vikend še obratuje) proti Prestreljeniku. Gaz proti vrhu kljub kasnejši uri začuda še ni narejena.Novega snega od 10-20cm, nepredelan,južen, spodaj pa podlaga trda. Smuka presenetljivo dobra, vršna južna plast se ni pretirano plazila.
Nadaljujeva proti oknu in od tam odsmučamo na S stran. Razmere mešane, zgoraj še skoraj suh sneg s smučljivo skorjo, spodaj vedno bolj ojuženo,v prečki nad Gilbertijem pa že gnoj.
Dobro zapravili dan, Brane, Boštjan in Meta.

Kolbrainspice (MareSun, 06.05.2017)


Kot je ze Mitja napisal je bilo danes na Kolbrainspice res super zgori mal prsicka spodi srenc
Kot kaze bo tura tudi jutri aktualna ker napovedujejo lepo vreme.Ceprav je podlaga pod prsickom se rahlo ledena se je dalo odpeljat okoli pet metrov nizje od vrha.
Vglavnem super tura super razgled in odlicna druzba :)

Kolnbreinspitze (Mihael_Prevc, 06.05.2017)


Ker so včeraj odprli cesto na Malto in glede na dobro vremensko napoved, smo se navsezgodaj zapodili proti Kolnbreinu. Kar močno smo bili presenečeni nad izdatno snežno zalogo, ki se je povečala predvsem ob zadnjem sneženju. Cesta do koče je bila zelo slabo splužena, tako da je bil zjutraj tam pravi prometni kaos.
Kolnbreinspitze je bil danes deležen neverjetnega obiska, saj smo se kar v kolonah prebijali proti vrhu po dobro uhojeni, a zelo trdi špuri. Za tiste, ki smo pozabili serenače (:)), je bila potrebna kar velika previdnost, predvsem v kuloarju, kjer je bil sneg še trd. Razgledi iz vrha so bili res enkratni in tudi vetra danes skoraj ni bilo. Ker je bila trda snežna podlaga vse do kuloarja poprhana z nekaj centimetri pršiča, je bila smuka enkratna. Spodaj pa je sneg že rahlo popustil, tako da smo privriskali do avta.
Lahko rečem da bo Kolnbrein z okolico še kar nekaj časa turnosmučarsko zelo zanimiv.

Uživali: Jure (Bert), Lojze in Mihael

Korab (2764m) (Janvit, 04.05.2017)


Korab smo napadli na začetku marca, pa vseeno bo tale zapis koristen za potencialne ponavljače. Korab se nahaja v Narodnem parku Mavrovo na meji med Makedonijo in Albanijo. Nevem zakaj sem dolga leta živel v zmoti, da je Titov vrh (2747m) nad Popovo šapko drugi najvišji vrh v bivši Jugi - ker je to v resnici Korab! Kakorkoli, od umetnega jezera Mavrovo smo se odpeljali proti zahodu, čez nekaj kilometrov pa zavili proti severu v manj obljudeno in zelo dolgo dolino. Na poti smo srečali nekaj đukcev in obmejnega policijskega šerifa, ki ni delal težav. Največje težave smo imeli s kamenjem (skalami) na cesti - v enem primeru je šlo za milimetre. Avto smo pustili na 1350m, kjer se je tudi začel sneg. Letos je bila zima zares slaba, tako da predvidevam, da je v takšnem času dolina prevozna maksimalno do (zimske) policijske kontrole na dobrih 1100m. Od avta smo oddrsali po cesti in kmalu obšli (poletno) obmejno policijsko postojanko. Od tam naprej smo se vzpenjali po prijetni dolini z redkim gozdom, višje pa ugledali vsa prostranstva okoliškega gorovja. Vzpeli smo se do grebena, poprečili južno v rahlo visečo dolino, višje pa zabredli v brezupno meglo. Tako smo bili prisiljeni obrniti kakšnih 200m pod vrhom. Nič zato, še se vrnemo! Spustili smo se po prej omenjeni dolini, in za stranskim grebenom prismučali do dveh pastirskih hišic na dobrih 1900m. Sledil je kratek vzpon severno na greben in potem uživaški spust do avta. Z vremenom res nismo imeli sreče, lahko pa zaključim, da Mavrovo gorovje omogoča neomejene turnosmučarske možnosti. Makedonija lahko ponudi tudi atraktivno turnosmučarsko prečenje od Ljubotna (nad Skopijem), čez Popovo Šapko, Šutman, Korab, in naprej po grebenu vse do Debarja. To bi bil res epski 10-dnevni podvig - no zankrat pa naj ostane samo želja. Prespali smo v bio hotelu v Jančah, naslednji dan pa nadaljevali proti Ohridu. Vreme je dokončno odpihnilo ostale turnosmučarske avanture - smo pa Makedonijo prečesali po dolgem in počez. Lahko tudi zaključim, da Makedonija omogoča zelo veliko turnosmučarskih destinacij in zanimivih gorskih gmot, ki so relativno enakomerno razporejene po celotni državi. Še se vrnemo - Artač, Leon, Keber in moja malenkost!

Jugova grapa v Dovškem križu (Janez_Nastran, 01.05.2017)


Zima uspešno opravlja popravne izpite. Razmere so (oprostite velikim črkam) FENOMENALNE! Za gor utrjena gaz, za dol nedotaknjen pršič.

Kože bi bilo spet bolje pustiti doma ali v avtu, ampak nikoli ne veš. Pričakovala sva veliko gaženja, a je nekdo očitno že v nedeljo pridno zgazil, za kar se mu / jima / jim hvaležna zahvaljujeva. Sneg se začne in končna na flanki, ki pod macesni dol gledano zavije levo. Za hojo navzgor je bilo dobro izkoristiti zavoje predhodnika (ki je dol smučal), verjetno od prejšnjega dne, ker je bila podlaga tam dobro utrjena. Grapa mimo macesnov je lepo zalita in je še smučljiva, sicer z manjšo skalno zaporo na sredini, ki pa jo je možno obviti. Nad macesni super stopnice do prečke pod Široko pečjo. Pod samo Jugovo grapo in pod Malim Oltarjem je velika plazovina. Plaz je verjetno potegnil že med sneženjem, saj se gazilo ni pregloboko, pršiča do kolena, pod njim pa trda a dobro držeča podlaga. Čeprav je tudi cela Jugova imela sled predhodnikov sva jo gazila sama, saj se sneg cel dan po malo usipa in je vse zasulo. Posledično sva tudi celotno grapo imela povsem nezvoženo. Izstop je prav tako lepo zalit in omogoča smuko prav s sedla. Standardna smotka je samo, da je ravno prvi zavoj na turi najbolj strm, trd in glava še ni ogreta. Prvih par mehkih zavojev na vrhu grape bolj previdno, potem pa se razširi, glava se ogreje in je vse skupaj samo še popolna uživancija. Zgoraj je kar hladno. Dokler ne bo občutnejše otoplitve bodo razmere držale. Sem pa ravno danes (3.5.) dobil informacijo, da je na flanki nad macesni potegnil plaz. Pod tremi macesni je snega sicer še dovolj, a precej ropota. K sreči to niso talni, ampak površinski kamni. Ima pa ta flanka kot vedno tisti pravi spomladanski puter.

Kako super razmere so: https://youtu.be/meu5O7WRIMM

Zaradi takih razmer je bil nasmeh ne samo do useš, ampak trikrat okrog glave.

Pod Prestreljenikom, Bila Peč (M`re, 03.05.2017)


Oceni Mateja nimam kaj bistvenega dodati.Po besedah žičničarja na Prevali je od včeraj padlo novih 15 cm. Pod vršiči in severna stran okna se še vedno otresata belega balasta. Relativno varno zna biti jutro po mrzli noči.
Ne vem edino kje si srečal toliko turašev, midva z Matjažem sva poleg tebe srečala le še enega notranjca.

Sedlo Bela peč (Matej_Turni, 03.05.2017)


Da ne bo poročil samo iz daljne tujine, eno poročilce iz nam bližjih krajev. Od Sella Nevea je potrebno do snega na levi progi (gledano od spodaj) hoditi približno 15 minut. Nov južen sneg se prične malo pod Gilbertijem, višje pa je novega snega veliko, tako da bo smuka nad Gilbertijem še nekaj časa aktualna. Gilberti je že zaprt. Dostop do sedla pod Vršiči še ni priporočljiv - po moji oceni je celotna severna stran Kanina še prenevarna - med 11 in 13 uro je večkrat po malem plazilo, enkrat pa je bilo slišati tudi večji pok in plaz. Tako je bilo edino sprejemljivo sedlo Bela peč - pa še tu je potrebno biti pazljiv ob višjih temperaturah. Smuka (kjer se ni vozilo preko plazovine in kjer še ni bilo zvoženo) je bila pa čisto solidna. Vreme danes skoraj odlično in nobene gužve - samo kakšnih šest turnih smučarjev za krajši klepet in bolj varen občutek. Fajn!

Monte Gimont (Grand Chavria) iz Italije (Barbara, 02.05.2017)


Današnjo turo smo si ogledali že včeraj, saj je bila na poti domov, pa tudi zanimivo se nam je zdelo doseči lep vrh še z druge strani. V nasprotju s pristopom iz Francije, ki pretežni del poteka po smučišču, se pristop po italijanskem ozemlju skoraj ne dotakne smučarskih prog. Startali smo v vasi Claviere, ki leži 100 m nižje kot Montgenevre. Sprva malo po smučarski progi. Hitro smo ujeli gozdno cesto, ki smo ji sledili do lepih pobočij, ki so nas pripeljala do vznožja Monte Gimonta, kot se vrhu reče po italijansko. Na koncu po malce strmejših pobočjih na greben. Med vzponom je bilo vseskozi jasno; na vrhu še zadnji sončni žarki, z zahoda pa so se zelo hitro približevali temni oblaki. Zato se nismo obirali. Že na prvi strmini se je povsem pooblačilo in vidljivost ne najboljša. Sneg vseskozi kar v redu in po čedalje močnejšem sneženju smo prismučali do vrat avtomobila. Prav lep zaključek naših mini počitnic.

Grossvenediger (Vital, 30.04.2017)


V soboto se nas je pet TSKO-jevcev odpravilo v Visoke Ture, cilj Grossvenediger. Start dopoldan , parkirali smo nad kamnolomom za vasjo Hinterbichl. Pol poti smo se pocrkljali s taksijem, potem pa nadaljevali po novo zapadlem snegu mimo Johaneshutte proti koči Defregger Haus.Da je koča odprta smo preverili že v petek in tudi rezervirali spanje oziroma polpenzion.O hrani in mrazu v sobah ne bi izgubljal besed,nam je pa krasno jutro povrnilo dobro voljo.
Povzpeli smo se do ledenika , ki je dobro zalit , saj je prejšnje dni padlo okoli 70 cm snega . Po dobro narejeni gazi smo bili na vrhu že malo po 10 uri. Turno smučarjev je bilo res veliko, tako da je bil predvrh praktično poln, kjer večina odloži smuči in nadaljuje peš do samega vrha. Razgled iz vrha je bil enkraten , za sliko po križem je bilo treba počakati , da si prišel na vrsto.
Prečka pod vrhom je lepo zalita, zato se je dalo odpeljati prav iz vrha. Smuka po napol pršiču v zgornjem delu je bila dobra, pod ledenikom pa je bila že gniloba. Graben je še lepo prevozen , verjetno pa ne bo dolgo zdržal, ker je v spodnjem delu okoli Johaneshutte občutno manj snega kot višje pod ledenikom. Sledil je obvezen postanek na prijetni terasi koče, nato pa še spust kilometer ali dva proti dolini.

Baumbachspitze 3105 m (Matevž_Lavrič, 29.04.2017)


Baumbachspitze je 3105 m visok vrh, ki se nahaja v neposredni bližini smučišča Mölltaler Gletscher. Velja za enega izmed najlažje dostopnih tritisočakov, saj se skoraj do vrha lahko pripeljemo z žičnicami.

S podzemno vzpenjačo Mölltaler Gletscher Express sva se s prijateljem zapeljala do izhodišča, ki je pri jezeru Stubelesee na višini 2234 m. Tam sva pripela smuči in se ob smučišču povzpela najprej do koče Duisburger, kjer se odpre čudovit pogled na okoliške vrhove. Po kratkem postanku sva nadaljevala proti vrhu Baumbachspitze, ki pa je bil vedno pogosteje v megli. Ko sva prišla pod vrh gore so se zaradi številnih plazov začele vsesplošne helikopterske akcije, ki so trajale skoraj skozi cel dan. Lavinske razmere res niso bile najboljše, saj je prejšnje dni padlo ogromno snega. No na srečo ni bilo nič hujšega.
Po prihodu na vrh se je megla razkadila, razgledi pa so bili enkratni na vse strani.

Fotografije si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/04/baumbachspitze-3105-m-na-smuciscu.html

Lp, Matevž

Grand Charvia, 2648 m (Mišo_Jenčič, 01.05.2017)


Zjutraj smo se zbudili v sneženju, zato smo še malo poležali, nato smo se lotili taroka, okoli poldneva pa smo se odpeljali na prelaz Montgenevre. Ko smo startali po progi na desni (južni) strani prelaza, je bilo še oblačno, a kmalu se je začelo jasniti. Od zgornje postaje sedežnice smo nadaljevali na bližnji vrh Grand Charvia, ki se je izkazal s slikovitim dostopom in lepimi razgledi. Smuka pa približno 15 cm novega na trdi podlagi je bila prav prima; zgoraj je bil novi sneg skoraj suh, nižje pa čedalje bolj ojužen. Glede na okoliščine prav spodobna tura.

Petit Rochebrune, 3078 m (Mišo_Jenčič, 30.04.2017)


V vasi Cervieres smo zavili s ceste na Col d’Izoard in se uspeli prebiti (čez par snežnih zametov na cesti) prav do konca doline, do zaselka Les Fonds. Po lepih pobočjih smo dosegli ramo vrha Pic Lombard in se preko nje prekobalili v dolino, ki vodi do našega cilja. Med vzponom se je pooblačilo, zato me ostali niso počakali na vrhu, ampak so me pobrali 150 m pod njim. Je bil pa sneg na vršni piramidi mešanica klože, zastrugov in skorje, vidljivost pa je bila zaradi difuzne svetlobe tudi zelo uborna – skratka, smuka je bila prvovrsten "užitek". Nižje so se zadeve izboljšale, zastrugov ni bilo več in kloža se je spremenila v plast južnega snega, ki je sicer neenakomerno zaviral, a se je vsaj dalo smučati. Pa še sonce je sem ter tja ponovno malo posijalo skozi oblake. Skratka, lepa tura, v dobrih razmerah bi bila pa še mnogo boljša.

Teufelskamp (Štehi, 29.04.2017)


Pod Glocknerjem je bilo včeraj veliko novega snega, že na parkplacu pri Lucknerhausu 25cm.
Do Studlhütte smo imeli špuro, naprej pa smo jo vlekli mi.
Smučarija je bila super, zgoraj na ledeniku bolj naravnost, nad in pod Studlhütte fajn celc. Brez ekstra min smo prismučali do avta.
Več fotk na TurnaRit.si

Col des Portes, 2915 m (Mišo_Jenčič, 29.04.2017)


Za prvomajske praznike si že tradicionalno skušamo izbrati področje z dovolj ugodnimi vremenskimi in snežnimi razmerami za par turnih smukov. V petek smo se odpeljali v Briancon, v soboto pa po cesti na Col d’Izoard do zaselka Laus, kjer smo zavili v stransko dolino. Po gozdni cesti smo se pripeljali do (svežega) snega na višini 1900 m, kjer smo pustili avto. Cesti smo sledili še do planine na višini 2000 m, potem pa skozi borov gozd na vršni plato, kjer nas je čakala še položna prečka proti levi do po sedla. Zadnji vzpon pa je bil spet nekoliko bolj strm. Na turi smo srečali še zanimivo mednarodno zasedbo: 2 Francoza, Angleža in 2 Švedinji (ena od njiju že 24 let uči smučanje v Brianconu). Sveži sneg je bil precej zaskorjen, a vmes se je našlo tudi nekaj pršiča. Sledili smo smučinam Švedinj, ki sta ubrali precej direktno in pokrajinsko zelo zanimivo varianto. Na koncu smo morali kakih 10 minut peš do avta, saj je precej snega na cesti skopnelo.

Prestreljeniška škrbina & P. okno (Darja_Zaplotnik, 29.04.2017)


V Neveji zjutraj povsem zimsko, popoldan pa že pomladansko.

Skoraj nič obiskovalcev, mir, nezvoženo...

Nad Gilbertijem se je utrgala ogromna plazovina (razvidno s fotk) in sicer v območju levega dostopa do Sedla Uršič. Vsled tega smo raje nadaljevali na Prevalo in dalje na Presteljeniško škrbino. Od tam pa do zadnje flike Skripija.
Nazaj proti D postaji in dalje do Prestreljeniškega okna. Severna stran je izgledala silno mamljiva, a preveč tvegana. Je bilo pa mogoče odsmučati popolnoma iz samega okna, saj je novi sneg izdatno založil zadnji, z jeklenicami opremljen del pod njim. :)
Potem pa samo še nazaj na škrbino in po ojuženem pršiču v dolino. Po besedah oskrbnice Irene, bo Gilberti odprt do vključno 2. maja.

(Mölltaler) Schareck (Marijana_&_Marko, 29.04.2017)


Ker so bile snežne razmere malo čudne (veliko novega, veter), sva šla turistično na smučišče Mölltaler Gletscher z željo, da po možnosti posmučava še kakšno flanko, če bo le varno. Ko sva pridrajsala na vršno smučišče, je bilo v vpadnici vrha Scharecka že dodobra zvoženo. Prvo furo sva preverjala razmere in nama niso bile ravno všeč. Vršna plast je bila izrazito nestabilna, če si zasmučal nad smučine si sneg mimogrede odrezal.

Na sedežnici sva zatem lahko opazovala napoko plazu, ki ga je medtem sprožil smučar, ki je zapeljal malo višje in malo bolj desno od smučin. Nekaj deset metrov nižje so pod snegom iskali smuči. Medtem pa je nižje nekdo sprožil res ogromen plaz (tudi tega nisva videla). Na začetku ni kazalo, da se spodaj kaj pretresljivega dogaja, kasneje pa se je začelo vsesplošno iskanje, ki je trajalo do poznega popoldneva. Informacije so bile kaotične, kasneje se je izkazalo, da je trojica smučarjev poskušala še bolj desno/višje in eden od teh je sprožil plaz, ki ga je odnesel do "tal". Ostal je praktično nepoškodovan in se je sam izkopal, njegova kolega sta se iz vpadnice plazu rešila s smukom naravnost. Ker je bila precejšnja zmeda, so reševalci začeli preventivno množično iskati morebitne zasute. Na srečo jih ni bilo. http://kaernten.orf.at/news/stories/2840085/

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Križem po Črni Gori (Martin_Šolar, 26.04.2017)


Črna Gora - raj za čudo stvari
V Ščepan polju kjer se zlivata Tara in Piva in se rodi Drina sem našel prijatelja z vojske Danila, ki ima rafting agencijo. Odstopil mi je lesen bungalov, spokojno in mrzlo noč je spremljalo le šumenje Tara, Pive in Drine. Pol dneva "lufta" sem imel, hribi še beli, pred dnevi je bil sneg celo do doline. Od Pivskega jezera po slikoviti cesti na zahodna prostranstva Durmitorja. Zameti so me kmalu zaustavili in sem se napotil malo po snegu malo po travi kakšnih 600 m navzgor do višine dobrih 2000. Kjer je bil sneg svež in nepredelan smučarija ni bila prida, strmejši jeziki starega snega pa so bili prima. Vmes pa tudi preko kopnih pašnikov. Hladno in vetrovno je bilo, svetloba dneva pa izjemna. Nič posebnega a izjemno gorniško doživetje samotnega popotnika.
Poleg gora ima Črna Gora izjemne reke - kajak, rafting, raj tudi za ljubitelje muharjenja. Ekipa Roka Rozmana - Balkan Rivers Tour je preveslala Moračo od izvira (izjemni kanjoni 5 težavnostne stopnje) skozi glavno mesto Podgorica pa vse do Skadarskega jezera. Borimo se ohranitev teh biserov.
V načrtu sem imel še Prokletije in smučarijo za Hridskim kršem - Bogičevica, pa je plane odplaknil dež in delovne obveze.

Jalovčev ozebnik (Janez_Nastran, 22.04.2017)


Ohladitev nas je z nekaj novega snega spet pognala v bele brege. Hvala predhodniku Matjažu za informacije tukaj in po mailu.

Od Planice do Tamarja s kolesom, naprej pa v pancarjih peš še 35 min. do snega. Vzpon s smučmi je bil kar siten zaradi sveže klože na trdi podlagi ali pa zaradi trde podlage same. Bolj izkušeni turaši so mimo prileteli kar brez kož in s smučmi na hrbtu. Na klancu pod zadnjo izravnavo pod ozebnikom se tudi sam raje preobujem v dereze.

Vremensko dogajanje prejšnji teden je bilo očitno kar burno saj je kar nekaj novega napihanega snega. V ozebniku tako precej mešano - kloža, pršič, trdo. Razmere so povsem zimske. Sneg v ozebniku ves dan ostane suh. Ravno zaredi teh mešanih razmer pa smuka ni najbolj udobna, a za ta datum vseeno dobra. Ko prideš nad ozebnik sonce pokaže svojo moč in sneg se hitro razmoči. V Kuloar se spustimo okrog 13h. Razmere v njem kot opisano, pod njim pa lahko izbiraš trdo in tresočo senčno stran ali pa srenec s presenečenjem gnilca, ki te pošteno zavakuumira v tla. Zvezno se z nekaj skritimi minami pripelješ “do konca”. :)

Glede na to kako dolgo se po drugih turah nosi smuči je tale kar bolj priporočljiva.

Flachau in okolica (France, 22.04.2017)


Ta konec tedna sva si šla ogledat razmere v okolici Flachaua. Prvi dan sva se po nedelujočem smučišču vzpela na Greissenkareck. Čeprav so bile spodaj videti razmere precej betežne pa je bila snežna odeja od nekje nad 1300 m prav solidna. Naslednji dan sva med rahlim sneženjem preživela na smučišču Zauchensee, ki je bilo, razen Obertauerna, še edino delujoče v okolici . Pa še to je danes prenehalo delovati. Zato sva današnji lep sončen dan izkoristila za vzpon po že nekaj časa nedelujoči progi proti Rauchkopfu in nato nadaljevala vzpon še na bližnji Hakopf (1996 m). Čeprav sonce hitro uničuje snežno odejo pa je bilo smučanje prav prijetno in v senčnih legah se je dalo najti še nekaj pravega pršiča - približno deset centimetrov je bilo svežega snega. In še presenečenje današnjega dne: parkirišče ob žičnici pri Zauchensee je bilo danes bolj polno, kot včeraj, ko so žičnice še delovale - očitno je več turcev, kot pa žičničnih smučarjev.


Pa še kratka informacija: Predvidoma bo turnosmučarski piknik v organizaciji TK Gora letos v sredo 24. maja in to na novi lokaciji. Rezervirajte si že sedaj čas, podrobnosti pa bodo objavljene naknadno.

Gran Paradiso (Barbara, 24.04.2017)


Aleša ni bilo treba prepričevati za dvodnevni izlet na Gran Paradiso, kjer se je napovedovala vremenska luknja brez vetra in z jasnim vremenom. V Pontu sva takoj stopila na smuči in jih snela le za tri korake pri vstopu v grapo. V slabih dveh urah in pol sva bila pri koči. Posedanje na terasi koče ob pivu pred večerjo je bilo prav prijetno. Jutranji štart malo pred sedmo; vseskozi na srenačih in psih do vrha grebena, do kamor sva potrebovala štiri ure in pol. Turnih smučarjev ogromno, temu primerna gneča raznoraznih navez na vršnih skalah. Prvih tisoč višincev trd, zbit suh sneg, na strminah tudi precej skucljano. Spodnjih 1100 višincev pa lepo vozna čoftica. Vmes se ustaviva še na koči, Aleš si privošči pivo, jaz pa neuspešno skušam odgnati višinski glavobol. Smučala sva direktno v Pont; vstop v grapo bo kmalu skopnel, zato bo varianta preko Vallone de Etret bolj priporočljiva. Prismuča se do avta.

Prestreljenik (Matjaž, 24.04.2017)


Kadar je vreme sončno,sem običajno v službi,ko si nudim dan dopusta je pa itak megla in takrat grem v hribe.
Tudi danes je bilo tako,vendar smo izbrani cilj speljali.Namen je bil ta teden odpotovati v Chamonix vendar vremenska napoved v teh koncih ni obetajoča zato ostali smo doma.
Vsemu navkljub pa smo tudi mi danes odrinili od doma v Neveo,se z gondolo povzpeli do Gilbertija in šli čez Prestreljeniško okno nazaj na našo zemljico.Vremena se Kranjcem niso zjasnila niti na sončni strani Alp,ampak klub temu smo pokukali tudi na Prestreljenik in iz njegovega vrha z Stanetom odsmučala.Razmere za spust,če odmislimo današnjo slabo vidljivost so še vedno dobre,nižje po smučišču pa se še vedno po levem kraku gledano navzdol pridrasja 5.min do avta.Rif. Gillberti in gondola pa obratujta samo še jutri,kar pa ne pomeni,da se v te konce ne splača vrniti.
Uživali Stane,Mirko (Čeha) in moja malenkost
LP Matjaž

Hoher Weiszint (Mirov, 23.04.2017)


Tokrat z avtom v petih (Gregor, Milan, Ingrit, Martin, Miro). Ob 3h se iz Šempetra zapeljemo preko Tolmezza, Sappade do Brunica. Tam zavijemo v dolino Tures in v vasi Muhlen levo v dolino Selva dei Molini. Tu se začne cesta počasi vzpenjati vse do akomulacijskega jezera Neves Stausee (1860m n.v.). Na mitnici, malo pod jezom, kjer pobirajo cestnino je bil sicer znak, da je cesta zaprta, vendar vidimo, da ostali smučarji vozijo naprej, zato nadaljujemo za njimi tudi mi. Naš prvotni cilj je bil Sudl. Moselenock, vendar kmalu ugotovimo, da v tisto smer ne gre noben turni smučar – kasneje vidimo, da je na tisti strani malo snega in bi morali smuči kar dolgo nesti. Spremenimo plan in se pridružimo ostalim, ki se odpravljajo na Hoher Weiszint. Vrh je viden že od jezu, vendar do njega pelje kar dolg ovinek.
Od akomulacijskega jezera, kjer parkiramo, startamo ob 7:30h. Preko pregrade jezu se odpravimo na drugo stran in nadaljujemo ob jezeru, dokler nas table ne usmerijo levo za kočo Edelrauthutte(26). Nadaljujemo po cik-cak stezi ob potoku skozi manjši macesnov gozd, na koncu katerega je že sneg in si nadenemo smuči (nesemo jih kake pol ure). Nadaljujemo proti Z, po dolini, v smeri proti prej omenejni koči, pod katero zavijemo v desno strmo v klanec, dokler ne pridemo do prve poravnave. Od tam se zlagoma vzpenjamo do sedla, ki nas pripelje na rob ledenika Gilderferner. Nekaj časa se zlagoma vzpenjamo ob desnem robu ledenika – kmalu uzremo križ na vrhu našega cilja - potem pa strmo v klanec, preko katerega dosežemo po dobrih treh urah hoje sedlo pod Hoher Weiszint (3262m) s S strani. S sedla skočimo še na vrh, do križa. Sneg je ves čas vzpona pomrznjen, v spodnjem delu s cm ali dva novega, v zgornjem delu tudi s 5 cm novega , na vrhu pa celo več kot 10 cm novega snega.
V sedlu kar močno piha, pa tudi pod nulo je, zato se ne obotavljamo kaj dosti in kaj kmalu začnemo s spustom v dolino. Prvi del do sedla presmučamo v smeri vzpona. Podlaga trda s ~ 5cm novega snega. Od sedla naprej smučamo po desni strani, podlaga še vedno trda s par cm novega snega, smes tudi predeli s skorjastim snegom. Strmina nad kočo je že malo zmehčana, vendar je smučanje še vedno v užitek. Zadnji- spodnji del presmučamo po sredini, proti koncu pa se držimo skrajno desno, kjer se je dalo po ozkem žlebu presmučati skoraj do jezu.
Odlična tura, dobra smučarijo, dobra družba, še lepše vreme, ki je odtehtalo dokaj dolgo pot do izhodišča ture in nazaj do doma, kjer smo kmalu po 17h.

Okno pod Vršičem & Julia & rama pod Vršičem (Darja_Zaplotnik, 22.04.2017)


V prijetni družbi z gondolo do Gilbertija.
Po že tradicionalnem kapučinu s kakavovim nasmehom se vzpneva po desni varianti proti Sedlu pod Vršičem. Vmes seveda srečava veliko znanih, nasmejanih obrazov. Hvala za pivo! :)
Na smučeh nadaljujeva do Okna, odsmučava nazaj na Sedlo in iz njega po enem luštnem, kratkem žlebu v zahodno smer. Loviva kar se da optimalne flanke in prehode, razmera izredno spreminjajoča. Od poledenele podlage do pršiča (par zavojev!) in klože.
Doseževa izravnavo pod sedlom Bila peč, ponovno natakneva pse in oddrsava v smeri bivaka Marušič ter se na primernem mestu usmeriva proti Visokemu Kaninu. Precej udobno doseževa začetek ferate Julia (tu nekaj parov smuči vdano čaka svoje lastnike), kje smuči romajo na hrbet. Vzpneva se visoko gor pod steno. Ko sva že skoraj pripravljena na spust, se iz ferate prikažejo štirje Avstrijci. Malo poklepetamo, omenijo dobre razmere za vzpon...nama se ob tem seveda milo stori. No, pa kdaj drugič ane, si rečeva.
Zgornji, strmejši del spusta je k sreči "postlan" z mehko kložo, sicer bi bilo preveč trdo, skoraj poledenelo. Spodaj pa je smučarija prav fina, saj je sonček podlago solidno omehčal. Prečiva nad vremensko postajo in po že prevoženih flankah ponovno doseževa izravnavo pod Bilo pečjo. Ponovno nalepiva pse (hvala serviserju Roku iz Obrisa za krpice, ki odstranjujejo pasje lepilo s smuči) ter se po grapi vzpneva nazaj na ramo Sedla Uršič.
Od tam pa sledi še lepa smučarija nazaj do Gilbertija. Na pivo si seveda nisva drznila, saj so naju letos vsled prepoznega smučanja po smučišču že 2x na parkingu malo okrcali.

Lepo je bilo...sploh na zahodnih podih, kjer tišina glasno šepeta!

Vršaki (Damjan_S., 23.04.2017)


Če smo se v ponedeljek razvajali s »hitrim dostopom« do Prevale, je bil ta vikend namenjen kakšni bolj konkretni turi. Kandidati so se kar nekam porazgubili, pridružila pa sta se mi Srečko in Andrej. Pa seveda Marija, ki je poskrbela, da zjutraj nismo šli lačni na turo in nas pričakala s svežo pečeno ocvirkovko z regratom (Juretov recept)! Štartali smo iz Grintovice preko Krstenice v smeri Kanjavca, pristali pa pod vrhom Vršaka, saj sta nas priganjala ura pa tudi vreme (še zlasti megla). Dobršen del poti smo smuči nosili na ramenih. Ker so tereni proti jugu že precej borni s snegom (z veliko domišljije bi se morda dalo pripeljat do Jezerca, sicer pa kvečjemu nekje pod Mišeljski preval), smo se odločili za spust v Veljsko dolino. Smuka je bila dobra: trd sneg z nekaj novega poprha. Tako kot predhodniki prejšnjega dne, smo se tudi mi držali senčne, desne strani in brez snemanja prismučali na Velo polje. Potem pa nas je čakal še sestop preko Grintovice do Pl. Blato. Skratka, tura s škotskim pridihom (kar se vremena in nošenja smuči tiče). Priporočam le največjim navdušencem.

Kanjavec (SavinG, 21.04.2017)


V petek popoldne sem na parkirišču v Krmi izgubil GPS navigator, z nekaj sledmi, ki jih ne bi rad izgubil. Poštenega najditelja nagradim. Javi se na 041744286.

Tura na Kanjavec iz Kreme je bila dolga in samotna. Cel dan nisem srečal žive duše.

Na smučeh se da od Polja do nekaj metrov pod Bohinjskimi vratci. Sneg do Velega polja je že precej pobralo, pol sestopa je za peš. Po Velem polju se da za silo še s smučmi, višje je snega več.
Smuka je bila težavna, v glavnem predirajoča skorja, ponekod napihanec, ponekod spihan star led.

Jalovcev ozebnik (MareSun, 22.04.2017)


Razmere zelo spremenljive prsic kloza trdo napihano ...pripeljes se do prvih borovcev in se mal.Do ozebnika je nekaj novega snega zato je smiselno imeti dobro namazane smucke ker se sicer lima in dela cokl na dilah. Sodaj vecinoma trda podlaga ki se na soncu ojuzi v lep srenc. Aktualna znabit se nekaj casa

Tura je smiselna v kombinaciji z gorskim kolesom. Gor po cesti dol po tekaski :)

Pod Križko steno (Tumba, 21.04.2017)


Začel sem s parkirišča pri Ruskem križu, mimo Koče v Krnici in nadaljeval naprej po poti. Kakih 30 minut od koče so se na višini približno 1300 m pričele prve zaplate snega. Sneg je bil glede na napoved pričakovano zelo trd, če bi bil teren bolj izpostavljen, bi bile nujno potrebne dereze, tako pa je šlo več ali manj po špicah smučarskih čevljev. Sem ter tja sem naletel na kakšno globoko zmrznjeno stopinjo predhodnikov, večina jih je bila pa skritih pod naphanim snegom.

V krnici pod steno, na višini nad približno 1900 m je snega še kar nekaj in je suh, sem ter tja se je prediral. Povzpel sem se čisto do zadnje stene (cca 2100m), smuči sem nosil na nahrbtniku. Pse sem peljal le na sprehod (menda je to občasno potrebno, haha), s sabo sem sicer imel tudi srenače, a mi hoja z njimi ni prav nič dišala. Na najvišji točki je bilo precej mraz (vsaj -6 ali -7 stopinj), ko sem za nekaj fotk slekel rokavice, se mi je kar hitro zanohtalo.

Smučanje ni bilo ravno največji užitek. V zgornji tretjini (do cca 1800 m) so se intenzivno menjavala območja klože, pršičastega snega in pomrznjenega srena, ki niti okrog poldne ni imel nikakršnega namena, da bi vsaj malo odpustil. Območij plazov skoraj ni bilo opaziti, na obliko in strukturo snega sta izgleda to zimo vplival le veter in sonce. Zadnji dve tretjini do približno 1300 m je bil sicer pomrznjen sneg za centimeter ali dva poprhan s svežim. Ta je za silo nadomeščal odtajanost snega. Zato je bilo smučanje malo podobno spustu po rahlo ojuženemu srenu in ni bilo ravno preveč zahtevno. Seveda pa takšno snežno prekrivalo, kljub temu da je tanko, lahko prikrije marsikatero skalo. Zadnjih 200 ali 300 višinskih metrov je bila ena sama borba, kako se po jezikih snega med skalovjem in grmovjem prizvijačiti čim nižje. Vreme je bilo pa božansko, tudi veter (razen nekaj malega jutranjega burinčka) kljub napovedi šestih boforov v tej skriti konti ni pihal čisto nič.

Kredarica - skozi Krmo gor,skozi Kot dol (Franci, 22.04.2017)


Na Kredarico smo šli Marjanu voščit za RD in izkoristili zaenkrat še dobre razmere.
V Krmi se sneg začne na Pleši,ga na koncu Polja zmanjka in do Ulc je razen nekaj zaplat novega snega kopno.Od tu naprej pa še vztraja zima.
Vsaj enkrat na sezono gremo seveda tudi v jamo,ki je vsakokrat drugačno lepa.
Kar pozno popoldne pa z Ireno odsmučava vsak v svojo dolino.Ona v Krmo,jaz pa v Kot.Ponovil sem smer izpred enega tedna - smučanje skozi grapo z vrha Kredarice.Razmere zelo dobre,le na kložah novega snega se je včasih malo predrlo.Tako je bilo vse do studenca s kratkim snemanjem smuči na robu Pekla.

V smeri Krme je smučljivo skozi Kurico do Prgarce,potem pa še pod Poljem do kamor se še kdo potrudi.

Prestreljeniško okno (MajaLusina, 22.04.2017)


Okoli 6.45 smo štartali iz parkirišča v Sella Nevei. Za vzpon smo (ponovno) izbrali levo progo smučišča (gledano od spodaj). Sneg na dnu kopni, zato smo smuči morali nesti približno 15 minut, nato pa smo s serenači na smučeh (nismo jih imeli vsi) nadaljevali pot - do zgornje postaje gondole - Gilbertija, naprej preko Prevale, do Sedla. Sledil je kratek spust, kjer smo se malo okrepčali, nato pa štirje - na pobudo Rafka - pot nadaljevali še do Prestreljeniškega okna. Smuči smo navezali na nahrbtnik/nesli na ramah, večina ostalih turnih smučarjev pa je do okna prišlo peš s smučmi. Trije smo bili na vrhu prvič - zares fantastičen občutek na 2499 m, ob pogledu skozi okno in osvojeni "novi turni zmagi". Na smučanju pod oknom smo, kljub malo južnem snegu, užili razmere za odlične zavoje. Sledil je spust po pobočjih do Gilbertija in nato po smučišču skoraj do parkirišča (smučali po desni strani - gledano od spodaj).

Razmere zares odlične, pa še lep čas bodo.

Ekipa: Rafko, France, Francelj, Miha in Maja.

"GOTTA GET UP - TO GET DOWN"

Konjske police (Matjaž, 21.04.2017)


Pozdravljeni! Glede na napovedi in zmrzal sem včeraj odpeketal v Sella Neveo, izkoristil enosmerno karto do Gilbertija potem pa jo mahnil proti Konjskim policam. Sneg globoko pomrznjen, tako da sem hodil z derezami - psi pa so počivali v nahrbtniku. Ob 11.00 na vrhu, sneg še vedno popolnoma pomrznjen. Smučal sem proti Pobiču, a sem se držal bolj levo in se povzpel še na povezovalni del SLO/I nad Prevalo. Ker so bile razmere enkratne sem jo mahnil še na sedlo na Kaninskem smučišču, nato pa odsmučal nazaj v Italijo. Prismuča se kaka dva ovinka pred ravnino in cca 5-10 minut do avta. Sneg fantastičen za ta letni čas in upajmo, da bo še nekaj časa tako :)

Prestreljeniško okno (Matej_Turni, 22.04.2017)


Iz Sella Nevea je za vzpon zaradi jutranjega trdega snega in naklona proge bolje izbrati levo progo (gledano od spodaj), čeprav se sneg na tem delu prične malo višje (cca. 15 minut hoje) kot na desni progi. Danes super vreme in še kar dobre snežne razmere - posledično vse naokoli oblegano s turnimi smučarji. Prestreljeniško okno množično obiskano, nekateri prišli tudi po strmi severni strani (obvezen cepin in dereze). Na naši strani pod oknom sneg skorjasto južen, tako da smučarija (spust okrog 11-ih) ni bila ravno odlična, ampak par dobrih zavojev se je vseeno dalo narediti. Preostanek po smučišču zelo dober, še vedno se prismuča po desni strani (gledano od spodaj) skoraj do štarta gondole. Glede na borni snežni izbor v naših bližnjih hribih je ta destinacija trenutno (in zgleda da bo še kar nekaj časa) odlična izbira.

Pod Vršiči (Mišo_Jenčič, 22.04.2017)


Očitno nisva bila edina brez domišljije, saj sva Pod Vršiči srečala polovico slovenske turnosmučarske srenje. Novi sneg je bil bolj v nadlego kot kaj drugega, a vseeno je bila odlična smuka. Tudi proga, ki je sicer zaprta, je bila odlična. Po levi strani (gledano dol) se prismuča tik nad izravnavo proti parkirišču. Na koncu smo se vsi skupaj dobili še pri Aljažu, kjer sva pobrala tudi Barbaro, ki je danes smuči zamenjala za kolo.

Turski žleb (MatejŠ, 21.04.2017)


Mraz preteklih dni se je izkazal predvsem ob strugi mlade Savinje. Slap je zaledenel kot v najboljših zimah januarja, gornja brv vkovana v led, balvani nad slapom pokriti z ledenim prelivom, ...
Nov sneg se prične nad izvirom, vendar ga je večino veter raznosil po kotanjah. Na smučke stopimo pri spomeniku na Okrešlju in jih snamemo pod balvani v žlebu, v njem pa je najlažje peš z derezami. Na sredini se zaradi čistega "glaža", ki sega skoraj do vrha, obrnem in previdno oddrsam v spodnji del, kjer se sneg menjava od trde - spihane podlage, ki nudi dober oprijem robnikom, do mehke, skoraj pršičaste klože.
Prav lep izlet z malo smučanja za povrh.

Pod Kriško steno (Janč, 17.04.2017)


Vremenska napoved za velikonočni ponedeljek je bila sicer "kilava" a je bil preko noči sveže zapaden sneg v višjih legah preveč mamljiv, da se zgodaj zjutraj z Nikom nebi odpravila proti Kriski steni. Avto pustiva na Vršiški cesti, nato skozi gozd, mimo zaspane koče v Krnici lepo zagrizeva navzgor. Sneg je v nižini že povsem pobralo in precej više je potrebno, da mimo razcvetelega teloha prideva na sveže zapadlih 10 cm pršiča. Stara podlaga je vse prej kot pomrznjena a gre vseeno lepo naprej, le tu in tam se pošteno vdre pod nogami, kar pa ni prevelika ovira, da nebi pošteno uživala v sveže poprhanem ambijentu. Toliko bolj, ker sva bila cel čas sama, čeprav bi pričakoval, da bo ta konec zamikal še koga. Pa ga ni in dano nama je bilo, da sva z užitkom razdevičila novozapadlega ter se potem uspela celo prigoljufati po snežnih jezikih tako nizko, da nama ni ostalo veliko pešačenja pri vračanju. Vreme pa je tudi držalo in obveljal je rek: Konec dober, vse dobro.

Severna stran Kanina (Franci, 17.04.2017)


Od koče Gilberti Irena in Mojca nadaljujeta na sončno stran Kanina,ostali pa proti sedlu Uršič.Špura lepa po par cm novega snega.Odsmučali smo proti zahodu daleč v dolino in se ponovno vzpeli proti Visokemu Kaninu in zaključili v votlini skoraj na vrhu grape.
Ujeli smo krasne razmere za smučanje po pršiču na trdi podlagi,le difuzna svetloba je delala malo težav.
Ko smo dosegli dolino,je sledil samo še vzpon na sedlo Bila Peč in spust po mehkem snegu do Gilbertija.Irena in Mojca sta se medtem že vrnili s Prestreljeniškega okna in skupaj odsmučamo po smučišču v dolino,kjer se zaenkrat zaključi na dnu strmine.(leva stran gledano navzdol)

Veliki Ozebnik (Matjaz, 17.04.2017)


Snežne razmere nad Tamarjem še vedno vredne obiska.Iz Planice z bicikli do snega,naprej sva mi2 pešačila,morda bi bilo bolj smiselno nalepiti kužke,ampak ostali so v avtu.Razmere v Kuloarju so super,vse na široko zalito,tudi strmina nikjer ne doseže 40.stopinj.Naprej proti Jalovcu so po normalki stopinje narejene,midva pa sva tokrat zavila v levo in se povzpela na Veliki Ozebnik.Snega je dovolj,vendar iz vrha nisva odpeljala.Sneg trd,rahlo pomrznjen,kljub čakanju,pa iz rahle meglice ni hotelo pokukati sonce,da bi vsaj malo omehčalo podlago.
Nič zato sva rekla,prideva nazaj.
Nato vse do konca snega en sam juhuhu.
LP M

V. Mojstrovka - izgubljeni cepin (Andrej, 17.04.2017)


Časa nisem imel veliko, zato sem izbral Vršič, ki je še odprt in po Pripravniški grapi na greben in naprej na V. Mojstrovko. Zgoraj je bilo od 5 do 10 cm novega snega, sonček se je lepo kazal, skratka bila je jutranja idila, pa še popolnoma sam sem bil. Z vrha sem odpeljal malo po 8h, sneg je bil super, se je dalo ujet kar precej mehkih zavojev. Tura lepa, snega pa za to zimo zmanjkuje. Šele doma sem ugotovil, da se mi je utrgala zanka za cepin, ki sem ga izgubil nekje na pobočjih Mojstrovke. Najverjetneje kje na prehodu skozi ruševje. Cepin znamke Charlet Moser Pulsar, skoraj nov :)
Če ga kdo slučajno najde se toplo priporočam.

Krnica, škrbina levo od Prestreljeniškega okna (Damjan_S., 17.04.2017)


Če izvzamem manjši popravek, smo dosledno (vključno s hitrim dostopom) ponovili turo, ki jo je opisal M`re 6.4. In še vedno je odlična! Na naše veliko veselje je bila Krnica ob 9.00 uri še deviška. Urezali smo vsak svoj podpis v celec, ki je bil lepo vozen. Ko smo ocenili, da nima posebnega smisla riniti še nižje, smo si privoščili visokogorski po Velikonočni zajtrk, nato pa jo kot na ski reliju potegnili nazaj v breg. Med vzponom do škrbine levo od Prestreljeniškega okna nas je malo zasnežilo, kar je naredilo turo le bolj prvinsko. Po spustu s škrbine po dokaj težkem snegu, smo si na kratko ogledali še tekmo smučarskih starodobnikov in bili navdušeni. Ravno smo še ujeli skoke, kaj skoke, prave polete, ki so bili vsi ocenjeni z enotno oceno 19 (malo smo upali na kašno 20-tico). Spust s sedla je potekal v megli, pod Prevalo pa se je odprlo, da smo lahko uprizorili dirko v dolino. V spodnjem delu smo izbrali levo varianto (gledano gor) in ugotovili, da se po desni trenutno res pripelješ nižje. Toda smuči vseeno nismo nosili več kot dobrih 5 minut. Dež nas je spodbudil, da se nismo obotavljali s pakiranjem. Analizo smo naredili na Dovjem, tako kot prenekatera druga turnosmučarska druščina. Podaljšani vikend smo izkoristili Majda, Srečko, Jure in Damjan.

Marmolada – Punta Rocca (Mišo_Jenčič, 17.04.2017)


Včeraj smo se odpeljali proti Dolomitom. Spotoma smo naredili zelo prijeten vzpon in smuk po nedelujočem smučišču od spodnje postaje sedežnice Fodom (malo nad Arabbo) na Belvedere, 2423 m, in nazaj.

Prespali smo v Canazeiu in se zjutraj zapeljali do jezera Fedaia, kjer smo izkoristili košarnice (delajo do 1. maja, potem pa šele poleti). Sploh nismo bili sami, zato je bila dobro utrta gaz, a se je zaradi kložastega snega kar precej podirala. Sneg tudi za smuko ni bil idealen, a vseeno dovolj v redu: v zgornji polovici sta se menjavala kloža in napihanec, potem malce skorje, spodaj pa pomrznjen sneg, ki niti opoldne ni odjenjal. V nasprotju z večino, ki je v spodnji polovici smučala v območju žičnice, smo šli po dolini med Sasso delle Undici ter Sasso delle Dodici, kjer smo bili povsem sami. Slikovite skalne oblike in samota so dali turi poseben čar, ob katerem smo povsem pozabili na ne ravno idealno vreme in sneg. Prismučali smo par minut do avta.

Na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so objavljene fotografije meseca marca.

Okno pod Vršiči (Matej_Turni, 17.04.2017)


Zjutraj ob štartu po smučarski progi s Sella Nevea trdo kot beton - še s srenači je ponekod pošteno drselo. Od Gilbertija naprej po novozapadlem južnem snegu odlična danes narejena špura. Tik pod oknom pod Vršiči južen sneg drsel po strmi trdi podlagi, tako da je bilo treba cca. 30 m peš. Ves čas do okna pod Vršiči (okrog 10h) odlično vreme - sonček, potem pa se je hitro pooblačilo in se je bilo potrebno kar podvizati in odvijugati k Gilbertiju na pir. Zgoraj super malo bolj suh novozapadli sneg na trdi podlagi, na sredi že malo južen, bližje Gilbertiju pa že malo slabši južno skorjasti. Po smučarski progi pa že malo odjenjano in presenetljivo dobro. Po desnem delu (gledano od spodaj) se prismuča skoraj do štarta gondole. Glede na mešano aprilsko vreme v zadnjih dneh je bilo danes dopoldne italijanska stran Kanina pravi zadetek na loteriji!!! :-) :-) Na slovenski strani pa je bilo po pripovedovanju drugih zelo megleno in nič kaj privlačno.

Velik Zvoh (Čeha, 17.04.2017)


Veliki ponedeljek je dan ko se gre v Emavs,lahko pa tudi kam drugam.Jaz se odločim za bližnji Krvavec,ki počiva po zimski smučariji.Rampa na Jezercih je dvignjena zato kolo ostane v prtljažniku.Že pri Rozki je malo pobeljeno od včerajšnega sneženja,a vseeno nesem smuči do plaže.Tam zaprežem pse in po spomladanski na V.Zvoh.Tam je od 5 do 10 cm suhega,ki pa bolj kot ne le skriva kamnite predele.Zato je v difuzni svetlobe treba kar nekaj sreče da vdaneš idealno špuro.Toda brez večjih prask se pripeljem do avta.Ko bo sonce pobralo ta beraški gnoj bo Krvavec še užiten kakšen teden.

Prestreljenik (Marijana_&_Marko, 15.04.2017)


Se pridružujeva vremenskemu komentraju Petra; v petek je preslabo vreme napovedal Andrej. Tokrat sva imela za spremembo na Prestreljeniku sonce, pričakovala pa sva dež, sneg in meglo. Vršna glava je še vedno lepo zalita, razmere danes slabše (par cm novega na mokri podlagi, ki je bila skorjasta), smučišče zelo dorbo, prismuča (desno krak od spodaj) se do podna, potem pa peš po ravnem do avta.

Popravek: Pod Velikim Klekom smo bili v petek in ne danes, kakor sem datiral.

Povabilo: na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so objavljene fotografije meseca marca in seznam nagrad. Se splača preveriti nagrade in se potruditi za zmagovalno!

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Teufelshornscharte (Marijana_&_Marko, 15.04.2017)


Dodatek k Metinemu zapisu. Višina se nam na vrhu (3560 m) ni ujemala s Teufelskampom in res se je izkazalo, da smo bili na neimenovanem vrhu, ki je 50 m višji. Smuka na ledeniku je bila res zelo dobra, prostrana pobočja in super snežne razmere (malo napihanca na poglihani in trdi podlagi). Dodatek na škrbino vzhodno od "Hudičevega roga" (3650 m) je bil tudi krasen: nekje 250 m strme smuke, spodnja polovica slabih, zgornja pa dobrih 45° na široki in zračni rampi (par cm prhkega snega na trdi in grifig podlagi).

Povabilo: na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so objavljene fotografije meseca marca in seznam nagrad. Se splača preveriti nagrade in se potruditi za zmagovalno!

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vorderer Geißlkopf (Štehi, 14.04.2017)


Včeraj smo smučali nad Mallnitzom. Do planine Jamnig, kjer se začne sneg, smo nesli dile 15 minut.
Snega je malo, samo je šlo neprekinjeno (s srenači) do sedla Feldsee, kjer smo nataknili dereze.
Smučali smo 10m izpod vrha in naprej po naši smeri pristopa. Zgoraj ni bilo pretrdo, malo nam je pomagalo sonce. Od sedla naprej pa super puter smučarija.
Več fotk na TurnaRit.si

Teufelskamp (Meta_Meglič, 14.04.2017)


Štartali smo ob 6:30 s parkinga pri Lucknerhaus. Smuči smo nosili kar do Lucknerhutte (cca.30 min). Pri Studlhutte smo nadaljevali v smeri vstopa za Studlgrat. Ledenik smo prečili proti levi pod Hofmannspitze in okoli njega zavili na greben Teufelskampa (cca. 3550m).
Močan veter in posledično kar nizka temperatura sta poskrbela, da je bil sneg na vršnem pobočju suh in trd. Enake razmere so se nadaljevale po celem ledeniku.
Ker je bilo za Markota to seveda premalo, se je odločil povzpeti še na šrbino desno od Teufelshorna. Z Boštjanom sva ga zvesto čakala spodaj in s tresočo roko (zoom do konca) posnela "mušico", ki je suvereno odvijugala po lepi, izpostavljeni rampi in postajala vedno večja.
Pod Studlco pa je bil sneg prijazno ojužen vse do zadnjih zavojev, ki smo jih zaključili cca. 15 min hoje do avta.

Meta&Boštjan

Kredarica (Peter_Ul, 14.04.2017)


Smo rekli, da preverimo, če je po dveh tednih, ko smo bili nazadnje na Kredarici, že kaj pobralo snega in, da popeljeva z Radotom še dva gušterja na eno pravo turo.

Ponoči je bilo tako toplo, da sneg ni pomrznil. Začel se je na prvem platoju, ko prideš iz gozda. Do naslednje ravnine pod Prgarco je bilo potrebno uporabiti nekaj izkušenj naših daljnih prednikov za prečenje ruševja. Klanec pod in nad Prgarco na letni poti je že kopen, naprej pa se lahko gre vse do vrha na smučeh.

Pod Kalvarijo nas je pozdravilo sonce z vso spomladansko močjo, kar je prispevalo k brezplačnemu tuširanju z "bučnim oljem".

Tokrat smo namesto na Triglav naredili le krajši sprehod do vrha Kredarice, nato pa juhuhuuuu po klancu navzdol.

Kljub silni iznajdljivosti nam žal ni uspelo, da ne bi bili primorani nekajkrat po 100 metrov sneti smuči. Je pa zato Kurica poskrbela za obilo zabave, ko smo med plaziči predvčerajšnjega beraškega snega veselo vijugali do pastirske koče.

Sledilo je spet nekaj pretikanj smučk gor in dol skoraj vse do začetka gozda. Kljub temu, da se sezona tu že končuje, smo naredili zelo lepo turo.

Na čistem gnilcu in v soncu smo nepopisno uživali Rado in Peter ter zdaj že preizkušena vajenca Robi in Borut.

p.s.

Prijazni dežurni vremenar, ki je pojamral nad kolegico Tanjo, da vedno napove slabše vreme, kot je v resnici, je izdal, da bo za praznični ponedeljek za kosilo krača. Toliko v razmislek morebitnim cincarjem...

Križ (Mihael, 13.04.2017)


Po dobri uri zapreževa smuči. Sneg ponoči ni zmrznil, zato je že zjutraj kar omehčan, a je za hojo ravno pravšnji. Snega je še presenetljivo veliko, saj s smučmi prideva skoraj do ’zajl’. Na vrhu je prav prijetno toplo, brez vetra. Kar hitro se pripraviva za spust. Do grape za Stenarjem je sneg že preveč ojužen, a je smuka povsem zadovoljiva, v nadaljevanju po grapi pa je sneg ravno prav odpuščen. Proti koncu pa še nekaj ’gnoja’ in prebijanja skozi labirinte borovcev. V vrata prideva že kar v pravi pripeki, ob analizi ture pa ugotoviva, da je Križ res tista prav klasika pomladnega turnega smučanja.
Uživala: Lojze in Mihael.

Ortler (27.3.-1.4) (Vanja_Starčević, 15.04.2017)


Za spomladansko turo smo imeli v načrtih Tour Soleil, ampak veliko zapadlega snega pred odhodom (1 m) in visoka plazovna nevarnost so nas prisilili k iskanju novega področja neposredno pred odhodom in smo se tako odločili za Ortlerjevo skupino, ki smo jo prvič (kratko) obiskali pred 10-mi leti.
V ponedeljek 27. 3. smo se odpeljali do 730 km oddaljenega Suldna v kateremu je kljub višini 1900 m bilo zasneženo le smučišče; sneg je zadnjič padel na začetku marta. Z žičnico smo se povzpeli do koče Citta di Milano in potem še 650 m čez Passo di lago gelato do koče Casati, v kateri je poleg nas je v koči bilo le še 6 gostov. V torek 28. 3. smo se prvo povzpeli 500 m na Monte Cevedale (3769 m), izstop na greben je bil zelo delikaten na smučeh zaradi ledu (večina je šla peš, z derezami). Z vrha smo odsmučali na vzhod ter zatem nadaljevali 500 m vzpon na Palon dela Mare (3703 m). Z vrha smo smučali proti Rifugio Branca, primanjkljaj snega je terjal da je smuči bilo potrebno nesti cca 20 višinskih metrov (spust z grebena na plato pod vrhom). V prijetni koči Branca smo potem prebili naslednje dve noči, v kontrastu z Rif. Casati je bila skoraj polna. V sredo smo šli na Punta San Mateo (3670 m) po normalni TS smeri, izstop na vršni plato je bil leden, skupina pred nami je pustila smuči (na višini 3400 m) in nadaljevala peš ter smo tako storili tudi mi. Izkazalo da je ledenih le 70 m višine (vodnik z klienti očitno ni želel tvegati) in bi naprej šli na smučeh vse do vrha, tudi dol bi lahko smučali po varianti nad seraki. Zaradi severne lege je smuka do Rif. Branca je bila najboljša na celotni turi, skoraj 400 m višine smo presmučali v pršiču . V četrtek, 30. 4. smo se po ledeni oskrbni cesti prvo spustili (najbolje nevaren del ture) v dolino ter zavili v Val Cedec v kateri se nahaja Rif Pizzini (2706 m). Do koče se hodi po cesti, v spodnjem delu je bilo potrebno nesti smuči 10 min. Od koče smo se še povzpeli še 300 m na bližnji Passo Zebru nord in z bližnje kote smučali nazaj v Rif Pizzini, ki je prvo noč bila skoraj polna, drugo a pa le polovično. V petek smo šli na Koenigspitze/Gran Zebru (3851 m), na smučeh se je da prideti do višine 3420 m. Sledil je peš vzpon skozi manjši kuloar na Passo Botiglia in po vzhodnem pobočju (40-45 st) na vrh. Razmere za hojo (stopnice shojene do vrha) in smučanje so bile idealne in veliko jih je smučalo zgornjo flanko. V soboto 1. 4. smo povzpeli do koče Casati zadnjih 5 min je treba nesti smuči ker ni snega in potem še na Cima di Solda/Suldespitze 3380 m od katere smo smučali proti Rif. Milano (zgornji del grifig, nižje trdo kot beton) in se po smučišču odpeljali v dolino – spodnji del je bil uradno zaprt, ampak se je dalo pripeljati vse do parkirišča pri žičnici. Imeli smo krasnih 6 dni, 5 popolnoma sončnih, le v zadnji dan je bilo pretežno oblačno in vetrovno, presmučali smo in prehodili 70 km in naredili 5600 višinskih metrov.
Ortlerjeva skupina je ogromna (narodni park ima 135 000 ha) in ostalo še dovolj ’materiala’ za še eno 7 dnevno turo na kateri bi se ponovilo le spanje v nekaterih kočah. Turo smo načrtovali že prejšnjo leto, odnehali smo ker za rezervacije za dlje časa vnaprej zahtevajo predhodno plačilo; mi pa imamo princip da na turo gremo le če so vremenske razmere ugodne. Zdaj smo izkoristili možnost da je med tednom bilo prostora v kočah in smo rezervirali le za nekaj dni vnaprej. Polpenzioni stanejo 50-55 EUR, vse 3 koče imajo namestitev samo v sobah in možnost tuširanja.

Ker sem snemal dijapozitive prilagam link na Anitine digitalne fotografije: https://goo.gl/photos/bYVzFQ7GEcz1b2mTA

Rodica (Aleš, 13.04.2017)


Popoldanska varianta.
Sneg se ni prediral, tako da je bila smuka ugodna, edino novi sneg je tu in tam "bremzal" smuče. Boljši vtis ture je pokvaril oblak/ megla v vršnem delu, tako da sem štartal malo nižje in ne vem ali se po grebenu še da spustiti povsem z vrha.

V žlebu nad Suho je še dosti snega, nižje ga bo pa hitro pobralo. Danes sem se po robu travnika še uspel prebiti skoraj do koncal planine, nato sem snel smuči za 50m ter še naprej do gozda kjer je pa res konec.

Kredarica skozi Kot (Franci, 13.04.2017)


Je bilo treba še enkrat s smučmi skozi Kot,predno sneg skopni.
Do studenca popolnoma kopno,potem pa prve flike snega in na vrhu rušja stopim na smuči in tako vse do Kredarice.Spodaj je bil sneg gnil že zjutraj,nato malo skorje,nad Peklom pa poprh novega snega na trdi podlagi.
Nazaj sem smučal z vrha Kredarice v grapo in potem prečno do Staničeve.Zgoraj je bil sneg še suh,pod Staničevo pa južen ,ki je zelo zaviral.Iz Pekla sem na kratko snel smuči,potem pa še zvezno do studenca.Ta del sem malo smučal,še več pa srfal po enakomerno gnilem snegu.
Tudi Kotu so šteti dnevi.

Gran Paradiso (Stuli, 04.04.2017)


Od 4.do 8.4. sva opravila 5 dnevno prečenje okoli G.P. Pot je krožna z izhodiščem v dolini in vasi Cogne. Spala sva v kočah Sella, Chaubot, Emanuel II in Pontese. Osrednji koči sta zelo frekventni zaradi običajnih pristopov na GP, zdi se pa, da imaš prednost, če prihajaš v okviru omenjenega prečenja, ki ga imenujejo Gran tour. Koča Pontese je odprta praktično le za namene tega prečenja, saj je iz doline Orco, nad katero se nahaja, pozimi težko dostopna. Prva dva dni je nagajalo vreme in obilica novega snega, potem pa tri dni prelepih vzponov in smuke.

Stuli

Punta San Matteo (Štehi, 10.04.2017)


Od sobote do ponedeljka smo bili v Ortlerjevi skupini, nad kočo Rifugio Branca, kjer smo tudi 2x prespali.
Smučali smo:
08.04.17 Monte Pasquale, direkt na dile po 9 urni vožnji od doma.
09.04.17 Palon de la Mare, glih za glih zvezno z vrha pa do Brance.
10.04.17 Punta San Matteo, kao najlepši spust v okolici.
Zadeli smo fajn vreme in razmere, čeprav snega ni veliko, a zaenkrat je še šlo povsod zvezno presmučat v dolino, tudi do parkplaca (2158m) je še sneg.
Več fotk na TurnaRit.si

Batognica (Janez_Nastran, 09.04.2017)


Med vzponom sem razmišljal, da bom turo ocenil samo s "priporočam", ampak se je to med spustom spremenilo na "močno priporočam". Če odmisliš, da se smuči nosi iz Lepene do nekaj ovinkov pod zgornjo postajo tovorne žičnice, t.j. slabi 2 uri in da te mimoidoči gledajo kot sedmo čudo, kaj boš s smučni, je tura priporočljiva. Od zgornje postaje žičnice do koče pri Krnskih jezerih je ena 5 m snežna prekinitev, naprej od koče do Krnskega jezera pri bajtah na planini tudi ena, naprej pa nobene več. Na prevalu med žičnico in kočo, pri tabli z višino snega "piše" 60 cm, pri koči pa ga je tudi še dobre pol metra. Zjutraj je sneg v senci pomrznjen, na soncu pa hitro (pre)mehak, zato kože drsijo v obeh primerih. Ker srenačev nimam sem na bolj strmih delih napredoval kar peš. Vikend prej sem videl, da so se še brezskrbno sprehajali po jezeru, tokrat pa je pas ob obali okrog celotnega jezera že nevaren za plavanje. Led se z lahkoto prebode že s palico. Previdno! Smuka, kot rečeno, je fenomenalna! Z vrha sem štartal ob 12:45. Zaradi zahodnih in severnih pobočij puter dolgo zdrži, pa še veliko možnosti spusta glede na orientacijo pobočja je - glede na to kako hiter / pozen si. Kar je zgodaj na soncu je tudi zgodaj gnilo. Na klancu nad jezerom se je smiselno peljati bolj počasi in paziti na kamenje. Dol grede proti Lepeni se kot rečeno pride kar nekaj ovinkov po poti pod zgornjo postajo tovorne žičnice. Levo po plazu (dol gledano) pa še nekoliko nižje, a je treba poznati prehod nazaj na pot (jaz ga ne). Glede na res lep dan in super razmere je bilo kar nenavadno, da v celem dnevu nisva srečala nikjer nikogar. Samo s sosednjega in zamegljenega Krna se je slišalo ljudi, ki pa verjetno niso bili s smučmi.

Video: https://youtu.be/rMXNBFn2bZ4

Vabim te, da se prijaviš na moj YouTube kanal.

Nad Raurisom (Marijana_&_Marko, 09.04.2017)


Tako s Hocharna kot z Sonnblicka (po normalki) se je brez snemanja smuči še prismučalo čisto v dolino. Padlo je nekje 10-15 cm snega, nižje manj, višje tudi več. V soboto s Hocharna je bil nov sneg moker, a je bila zgornja polovica spusta lepa, v spodnji pa je preveč neenakomerno štopalo. V nedeljo sva nad slapovi odvila z normalke Sonnblicka in preko Riffelhohe nadaljevala proti Neunerkogel (vrhova v grebenu Scharecka), kjer sva malo pod vrhom obrnila zaradi nevarnosti splazitve. Smuka v nedeljo po suhem, prhkem snegu je bila zelo dobra, zaključni rodeo je bil tudi spodoben.

V soboto smo spet lahko opazovali, da Avstrijci sicer cenijo, če se umakneš hitrejšemu, a tega sami striktno ne prakticirajo. Tako sta bila dva dirkača nemalo presenečena in hvaležna, ko smo se jima neodvisno umikali s smučine, enemu celo dvakrat; v drugo sem mu prijazno pojasnil, da pri nas je običajno navada, da se hitrejšemu vedno vljudno umaknemo. Avstrijci pa delajo prav nasprotno, pri manevru prehitevanja, ko zarineš v cel sneg, po pravilu celo malce pospešijo svoj korak. Morda bi "sosednji" Tom lahko kaj več napisal o tem fenomenu ;)

Veliko fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Essenerspitze iz Obergurgl (Anja_Soklic, 09.04.2017)


Tretja (na zalost zadnja) postaja - Ötztal, Obergurgl.

Kratek (350 vm) in zelo strm start po se zaledenelem smuciscu nato pa prelep pogled po dolini Ferwalltal, ko nas je ze zaslepilo jutranje sonce. Kar nekaj km gre pot dokaj polozno naravnost, nato pa se zacne cikcakanje proti sedlu. Kar naenkrat se odpre cudovit razgled na okoliske gore in ledenike. Zadnji del je vzpon po ledeniku do ozkega grebena, od koder se na gre na vrh pes. Cilj: Essener Spitze (3200 m).

Tudi tokrat smo bili sami na vrhu. Bergheil! Ze vemo, kam bomo sli naslednje leto - Granatenkogel ali Hochfirst. Za okrepcilo eno jabolko, nato pa z nasmejanimi obrazi, rahlo ozganimi od sonca, navzdol do avta. Moznosti za spust je veliko - start v kaminu, 40° naklon, sirse planke, poloznejsa pobocja.....snega spet vse sorte.

Skoda, ker je vikend tako hitro minil. Snega je na Tirolskem se zadosti, vendar so ture brez nosenja smuc mozne vecinoma le, ce se starta s smucisc. Ampak, kdo pa pravi, da je problem nosit smucke kaksno urco za dobro smucarijo.....

Wurmtalerkopf iz Pitztal (Anja_Soklic, 08.04.2017)


Druga postaja - Tirolska, ledenik Pitztal.

Na parkiriscu pod smuciscem se je ze gnetlo ljudi. Izvedela sva, da gre vecina teh turnih smucarjev na Wildspitze, kar pomeni ca. 200 ljudi vsako uro na vrhu. In da se jih vecina kar z gonodolo pripelje nad 3200m. Mi smo sli raje v drugo smer, na lastni pogon.

Kratek cas po smuciscu navzgor, nato pa po tekaski progi okoli jezera v "Crvasto dolino" (Wurmtal). Od tam naprej se siroka dolina pocasi in vztrajno dviguje ter na koncu strmejse zavije okoli zadnje strani preko ledenika proti vrhu. Malo sva pospesila in kmalu prehitela vse, ki so bili namenjeni na isti cilj - Wurmtaler Kopf (3225 m). Sonce je ze zgalo, na vrhu pa cudovit razgled na vse strani. Ze ob vzpenjanju smo vedeli, da bo smuka perfektna in tako je tudi bilo! 13km spust v dolino je bil ena izmed najboljsih letos.

Ob jezeru se malo skejtanja po tekaski progi, nato pa spust po smuciscu do avta. V mislih pa ze tura za naslednji dan.

Sella Nevea - Kanin (MajaLusina, 08.04.2017)


Smo se zmenili, da gremo, pa smo res šli.
Uro in pol vožnje smo potrebovali do parkirišča v Sella Nevei, obuli pancarje, smuče pa nesli le minutko do snega, nato pa pričeli s hojo - približno ob 6.15 ... prvič, drugič, tretjič ... nato pa zares gas v breg. Zjutraj je bil sneg na progi kar pomrznjen, za kar je priporočljivo natakniti serenače - no jaz sem jih.
Do zgornje postaje gondole - "Gilbertija", naprej preko Prevale, do Sedla. Razgledi na poti zares neopisljivi. Po 1152 m prehojene "nadmorske višine" je sledil kratek spust do hladnega piva v Ski bum bar Kanin. Ob čudovitem pogledu na Prestreljenik Rafko ni dolgo obsedel na ležalniku. Smuče na rame in naravnost do Prestreljeniškega okna. Ob pogledu na njegove krasne zavoje in užitek smo bili ostali kar malo "fovš", vendar je bilo martinčkanje tudi več kot odlično. Nazaj - do vrha Sedla - smo se brez problema dogovorili za vožnjo s sedežnico, nato pa je sledil prekrasen spust po belih strminah. Smučarjev je bilo na smučišču kar precej, turnih smučarjev pa ravno toliko. Tudi za tisti zadnji klanček smo nekateri izbrali sedežnico, nekateri pa so se vztrajno povzpeli peš. Na terasi so nam postregli še z enim hladnim, nato pa je sledil najslajši del, ki nažalost prehitro mine - spust do parkirišča.
Razmere za vriskati, pa še en čas bodo, ker je toliko snega. Sem prebrala že veliko pravljic, ampak takšne, kot je bila sobotna, pa še ne.

Ekipa: Rafko, France, Borut in Maja.

"GOTTA GET UP - TO GET DOWN"

Rocholspitze iz Pflerschtal (Anja_Soklic, 07.04.2017)


Dobro je imeti prijatelje na Tirolskem. Se posebej, ce so navduseni turni smucarji in zelo dobro poznajo svoje gore. Zato sva se tudi letos za konec sezone odpravila iskat sneg tja, kjer ga je se nekaj ostalo. Prva postaja, Juzna Tirolska - dolina Pflersch, Brenner.

Kar malo smesno je zjutraj na parkiriscu pri 7°C naletaval sneg. Ocitno je bilo, da ob vrhovih gora mocno piha, saj se je vreme izboljsevalo - prav tako, kot so napovedali. Pol urce smo smucke nesli, nato pa s hitrim korakom nadaljevali proti zasnezenim 3-tisocakom. Ker sta fanta na vrhu ugotovila, da je sosednji vrh nekaj metrov visji, smo seveda sli se tja. To je bil nas cilj - Rocholspitze (3077 m). Cetudi je pihalo, je bilo super, saj smo bili na vrhu sami, zive duse nikjer naokrog, in ze smo razmisljaji, ce gremo mogoce se kam. Ampak, ker smo ze imeli 2000 visincev za sabo in sta nas cakala se 2 dneva raziskovanja gora, smo odsmucali v dolino. Razmere super, snega vse sorte.

Teufelskamp (Mirov, 09.04.2017)


Tokratni cilj Teufelskamp (3511m n.v.), bližnji sosed bolj znanega in obleganega Grosglocknerja. Kot pred 14-timi dnevi, štartamo ob 3h zjutraj in se zapeljemo v vasico Kals, od tam pa do koče Lucknerhaus (1948m n.v.), kjer malo za njo parkiramo. Ob 6:30h začnemo s hojo – kakih 15 minut smučke nesemo, nato pa si jih nadenemo na noge in se vzpenjamo po zamrznjenem snegu mimo koče Lucknerhutte (2241m) in naprej do koče Studenhutte (2802m), ki jo dosežemo po dveh urah. Nadaljujemo za kočo strmo v breg, dokler ne dosežemo ledenika Teischnitzkees. Držimo se desne strani, pod Hofmannspitze pa prečimo proti levi in nato v desno naravnost navzgor, proti našemu cilju – ki ga dosežemo po štirih urah.
Smučamo v smeri vzpona. Zgornji del in ledenik še zamrznjena z deli napihanega snega, ki pa smučanja ne otežuje in uživamo. Pod 3000m n.v. (nad kočo Studenhutte) sneg že zmehčan, pobočja tudi dokaj zvožena, vendar se da v smučanjo še vedno uživati, vse do koče Lucknerhutte. Od tam naprej se ’’smuča’’ po cesti, v spodnjem delu še malenkostno ob levi strani potoka, vendar bo kmalu tudi ta del že kopen.

Prečenje Kanina v Možnico (Bačko, 08.04.2017)


En avto pustimo na glavni cesti pri odcepu za Možnico, z drugim v Bovec. Z žičko do gornje postaje in še naprej na Škrbino, potem pa smuka na Prevalo in vzpon do gornje postaje gondole iz Gilbertija. Od tu krasna smuka pod Prevalski Kuntar, kjer smo prvič nataknili pse in srenače in jo pod Lopo ubrali na škrbino Konjskih polic. Čudovita smuka v dolino pod Bavho in speleološki bivak Modonutti Savoia ter vzpon na sedlo Robon ter spust dalje v dolino Možnice. Odlične razmere od Prevale pa vse do strmega vstopa v Korita nad Možnico.
Zgoraj malo poprha, zatem srenec, čudoviti zavoji po deviškem snegu, nikjer žive duše. Spust v Možnico pa v duhu letošnjih snežnih razmer. Z malo muke in snemanja smuči pri prehodu iz prve v drugo grapo, smo prismučali do cca 1200m, nato pa uro in pol pešačenja do avta na odcepu v Možnico. Spodnji del je v zadnjih vzdihljajih, ampak tura je še vedno kraljevska!
Tudi v spomin na preminula prijatelja, Janeto in Igorja, nazadnje smo bili na tej turi prav z njima.

Pod Vršiči (France, 09.04.2017)


Videti je, da je večino turnosmučarske srenje ta konec tedna privabil Kanin. Bilo nas je veliko in srečala sva kar nekaj znancev in prijateljev.
Za 8€ (6€ s popustom) sva se zapeljala do Gilbertija in nato pod Sedlom Bela peč proti Rami pod Vršiči. Snega je zgoraj še veliko, se pa hitro zmehča, ko posije nanj sonce. Kljub ne zelo zgodnji uri je bilo smučanje prav v redu in najtežje od vsega na celotni turi je bilo iskanje sedeža na terasi pri Gilbertiju. Po progi pa se da nato prismučati tik do parkirišča.
-

Veliki ozebnik (Andrej, 08.04.2017)


Iz Planice do Tamarja s kolesom, moram priznati, da mi jutranje kolesarjenje ni prav nič prijalo, ampak ob misli na kasnejši spust je šlo. Sneg se začne na 1350m. Po plazu je bil pomrznjen, tako da so srenači prišli prav. Nekaj čez 9h sem bil na vrhu Jalovčevega ozebnika in pogled na Veliki ozebnik je bil odličen, saj je bila flanka v soncu že lepo odjenjana.
Z vrha sem odsmučal malo po pol desetih in razmere so bile super, snega za enkrat presenetljivo še dovolj, da je vse lepo zalito. Smuka naprej po ozebniku je bila dobra, saj je še ostalo kak centimeter novega snega. Pod ozebnikom je bilo ob pol enajstih še vse trdo, zato sem odvil na Kotovo sedlo, kjer se je martinčkalo kar veliko turnih smučarjev. Razmere čista poezija. Med 1900m in 1600m pa je bilo še ob pol dvanajstih neodpuščeno, nižje spodaj spet zelo dobro.

Hocharn (3254m) (Meta_Meglič, 08.04.2017)


Štartali smo ravno pravi čas, da so se megle razkadile, množice pa pobegnile v dolino zaradi slabe vidljivosti v vršnem delu. Računali smo na nižje temperature in bolj suh sneg, vendar iz te moke ni bilo kruha. Zgleda, da tudi ponoči ni bilo minusa, posledično je bil sneg moker od vrha do doline. Količina novega snega je proti vrhu naraščala tja do dobrih 20 cm (na zapihanih koncih tudi nekaj več).
Prismučali smo še do ceste na planino Kolm-Saigurn, od tam pa še cca. 15 minut hoje do parkinga pred zadnjo rampo (1550m).

Pa še ena za vse smučarje in smučarke, ki ste še tu in tiste, ki že nizajo zavoje tam onkraj:

SMUČARSKA

Vdih. Izdih.
V glavi bitje srce.
Utrujen pogled zaobjame tako ljub košček sveta.
Slepeča belina. Spokoj.
Prvi zavoj.
V sozvočju odplešem med snežnimi kristali.
Za mano ostane sled.
Že jutri jo veter zabriše.
Kot sliko v mandali.

Meta

Pod Vršiči (Mišo_Jenčič, 09.04.2017)


Nismo imeli boljše ideje in smo kar ponovili včerajšnjo turo. Pa še Marjana in Ažmi, ki sta včeraj imela turnosmučarski dopust, sta prišla na svoj račun. Razmere enake kot včeraj, le bolj vroče je bilo. Zato se je rahel gnoj začel pojavljati malo višje, a še vedno je bila odlična smuka.

P.S. Na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so v zavihku "arhiv" objavljene lanske fotografije mesecev, naj-fotografije leta ipd. Letošnje fotografije marca pa bodo čez (dober) teden.

Kredarica (Franci, 08.04.2017)


Danes sva z Ireno prestopila med luknjače in smuči do Kredarice nosila.
Nad gozdom se na poti začnejo pojavljati zaplate ledu,povezan sneg pa je malo pred Plešo.Nad pastirsko ga zmanjka,od Ulc naprej do Kredarice pa je lepo zasneženo.
Po hidraciji,kavi in Anjini torti sva odsmučala v spomin na Igorja pod stranišči v snežno konto(tu je najraje smučal)in naprej pod letno potjo proti Planiki.Potem pa proti Kurici,kjer je še edini smučljiv del proti Krmi.Pod pastirsko se je še dalo malo po travi do snega,ki je potem zvezen do Pleše.
V naslednjih dneh bo precej prehodov kopnih.

Dovški Križ (Matjaz, 08.04.2017)


Danes Mengšani,Kamničani,Suhadolci,Štajerci,Gorenci hodili in smučali vsak na svojem koncu.Razmere,vreme in vse ostalo po pripovedovanjih povsod uživaško.

Najina Gorenjsko- Štajerska naveza sva se danes iz Martuljka povzpela čez Jugovo grapo na Dovški Križ in iz vrha odpeljala po smeri prihoda.Trenutne razmere tako za jutranji vzpon,kot tudi za smučarski spust so res čista desetka.Sneg se zvezno brez prekinitev začne pod Akom,vsi skoki so zaliti,res ena sama uživancija.Je pa iztop iz grape premalo zalit,tako,da je treba enih 20.m malo popikat.Tudi brunarca pri Ingotu kljub prenovitvenim delom obratuje.

Kot vedno je bilo zopet JUHUHU

LPM

Turska bora (BogdanJ, 08.04.2017)


Razmere na Okrešlju in Mrzlem dolu je popisal in poslikal že Čeha. V Turskem žlebu je bilo nad 1800 m nekaj cm novega snega. Do vrha so narejene »stopnice«. Smuči smo ves čas nosili na nahrbtnikih. Pešcev kar nekaj, smučarja pa le še dva, ki sta na Čehovi sliki. S Turske gore je bilo možno presmučati še zvezno, zgornjih 50 m po severni strani, potem pa po južni. Na južni strani se je sneg mestoma že kar precej vdiral in cukal. V Žlebu pa so bile razmere odlične. Sneg je ravno prav popustil, da se je dalo skoraj brezskrbno oziroma z malo energije odlično krmariti smuči. Kamenja praktično ni. Po izhodu iz Žleba je bil gnilec, zato smo zavili skrajno desno, kjer pa se skoraj ni vdiralo. Vse skupaj veliko bolje, kot smo se nadejali. Slike so pa zanič, ker nisem opazil, da se je na lečo od nekod nalimala neka packa.

Prestreljniško okno in Prestreljnik (Miha, 07.04.2017)


Po tednu dni zopet nad Sella Nevejo. Tokratni plan je bil Prestreljnik. Za enkrat je iz vrha še vedno lepo smučljiv. Z kabinsko žičnico smo si pot skrajšali do koče Gilberti. Nato smo se s smučmi odpravili proti Prevali. Zjutraj je bilo še zelo trdo. Na škrbini pod Prestreljnikom smo se odločili, da skočimo najprej do okna iz Slovenjske strani. Odločitev je bila zadetek v polno. Z okna smo odsmučali do spodnje postaje žičnice, ki povezuje Prevalo in Kanin. Nato smo se peš odpravili še na vrh Prestreljnika. Po kratkem počitku pa smo po lepo odjenanem snegu odsmučali še iz Prestreljnika proti škrbini in skozi prevalo nazaj na Sella Nevejo. Zopet prekrasno izkoriščen dan v lepem vremenu super smučarji z Anjo in Juretom.

Pod Vršiči (Damjan_S., 08.04.2017)


K Mišovemu poročilu dodajam, da je bila tudi smuka s sedla Pod Vršiči po desni varianti (pod steno) odlična, čeprav sem smučal še kasneje (približno ob 13h): v senci je bil sneg suh, strm del spusta kompakten a ne pretrd, na gnilec sem naletel šele tik pod kočo. Skratka: spomladanska turno smučarska simfonija, tokrat v solo izvedbi.

Križ in Stenar (Aleš_S, 08.04.2017)


Križ ima za trenutne razmere še vedno veliko snega. Temu primerno je bil danes obiskan. Sneg se začne pri studencu (ki je trenutno suh). Predhodniki so špuro speljali med ruševje, kar je malo popestrilo vzpon. Plaz pod Stenarjem je bil dopoldne še zelo trd, zato se nas je večina vzpona lotila s srenači. Trd sneg je tudi obrnil moj vrstni red smučarije - najprej sem zavil na Križ, ki je bil že lepo osončen in sneg ravno prav zmehčan za enostaven vzpon. S smučmi se pride kakšen meter od zajle. Celo pot in tudi na vrhu je pihalo. Zato sem kmalu odsmučal. Razmere so bile idealne in pod Vratci nisem kaj dosti razmišljal - dereze na noge in po narejenih stopinjah sem bil hitro na Stenarskih vratcih. Prečka je bila tudi že zmehčana in narejena gaz. Vršni del Stenarja je pa že bolj kopne narave. Zvezno se da smučati le še po žlebu, pa tudi prehod na prečko je malo kamenit. Ampak je bilo fajn - po žlebu mehko in se je malo plazilo, potem pa idealno. Spust iz Vratc je zgledal bolje, kot je bilo v resnici. Na trdi podlagi sta bila 2 cm napihanega snega, spodaj pa je bila podlaga rebrasta, kar je povzročalo še malo več ropotanja. Ampak je itak toliko strmo, da ni treba velikokrat zaviti. Potem pa spet idealno čez plaz, ki je opoldne že popustil. Od češke plošče navzdol pa idealen gnoj na razorani njivi - meni je všeč, večini verjetno ne. Topel dan je pošteno pobiral sneg in se je smučarija končala tik nad studencem. Jutri prav gotovo še višje. Bilo je juhuhu! Aleš

Savinjsko sedlo (Čeha, 08.04.2017)


Ni zadnja ti sezono,ampak v tem koncu se zaključuje.Smuči nosim,hodim v supergah dokler se le da.Pustim jih nad žlebom ,ki se dviga nad spominsko ploščo heli nesreče.Tam nalepim pse,se preobujem in v rahlem drncu proti sedlu.Prečka pod Mrzlim dolom je še lepo zalita,ravno tako direkten spust pod njim.Tam začne pihati neprijeten mrzel veter, kot se za ta kraj spodobi.Smuči pustim malo pod sedlom,čeprav ozek trak snega povezuje prehod.Razgledam se k sosedom v Belsko kočno,na Jezersko stran se mi zaradi neprijetnega piša ne ljubi.Sem pa dobil info.od dveh prišlekov iz one strani,da je že precej zeleno proti Ledinam,da se pa da pod stenami Kranjske Rinke še zvezno priti na ledenik pod Skuto.Včeraj popoldne je zapadlo 2 cm snega ,ki pa je zelo zaviral.Seveda je ostala podlaga bila že zelo mehka,a to ni zmanjševalo užitka.Pripeljati se da do koče GRS oziroma Čajzovega zavetišča .Pohitite,ne bo vam žal.Tudi jaz sem se na tej turi večkrat spomnil na Igorja.

Okno pod Vršiči (Mišo_Jenčič, 08.04.2017)


Po 4 tednih mirovanja sem moral na smuči, sicer mi bo prej ves sneg pobralo. Sem palec kar s povojem vred stlačil v pancar, pa je kar šlo.

Glede na to, da je Kanin med redkimi, kjer je še dovolj snega, je bilo pred nami seveda že kar lepo število turnih smučarjev. Naredili so dobro gaz, po kateri smo se (s srenači) prav udobno vzpenjali. Med vzponom si nisem mogel kaj, da mi misli ne bi uhajale k Igorju – kako tudi ne, saj smo bili prav v osrčju njegovega "kraljestva". Kateri koli vrh si pogledal, katerokoli flanko, od povsod je bilo kako njegovo poročilo. Počivaj v miru, dragi prijatelj.

Na sedlu smo slučajno srečali "Norvežana" Ceneta, naredili eno skupinsko, malo poklepetali, potem pa vsak svojo pot. Smuka je bila vrhunska – krasen srenec, ki se je malo zagnojil šele v dolinici pod sedlom Bila peč, kjer pa nam seveda ni mogel povzročiti nobene škode. Smučišče je bilo prav solidno, še zlasti desni krak, ki je bil zaprt in zato precej manj zvožen. Vseeno se prismuča nekaj deset metrov do parkirišča.

Jalovčev Ozebnik in Kotovo sedlo (Podhrib, 06.04.2017)


Zadnjih par dni je na v Julijcih poprhalo par cm snega zato je ponudila priložnost za smučanje Jalovčevega ozebnika. Odločili smo se za prevoz z kolesi iz Planice. Od Tamarja naprej smo še skoraj uro hodili do snega..pričakovali smo manj. Noč je bila oblačna, zato je bil sneg gnil že takoj zjutraj. Ko smo se vzpenjali proti razcepu za Kotovo sedlo je sneg postajal vse trši, vreme se je spreminjalo na slabše (veter + Jalovec je dobival vse gostejšo kapo). Nikjer ni bilo sledu od kakega poprha, ki smo ga pričakovali...tako da ni bilo ravno veliko optimizma in smo že delali plan B, da gremo samo na Kotovo sedlo. Pri vstopu v Ozebnik pa se je začela druga zgodba, ko smo začutili prve centimetre novega snega in tudi vreme se je začelo izboljševati. Z višino je količina novega snega naraščala na dobrih 5 cm..ravno zadosti da je lepo poglihalo Ozebnik in da podlaga ni bila trda. Na vrhu se je razjasnilo in veselje se je začelo..smuka čez Ozebnik je bila super in smo v valu navdušenja odcuckali še na Kotovo sedlo in odsmučali po pravem srenčku v dolino...začuda tudi spodaj po gnilcu se je dalo lepo zavijati..po rehidraciji v Domu v Tamarju, smo se le še spustili z bicikli do avta...skratka po bolj klavrnem začetku je na koncu izpadla super tura..glede na to, da tudi Ozebnik že dobi sonce v naslednjih dneh zelo verjetno tega "poprha" ne bo več

Krnica, Prestreljeniško okno (M`re, 06.04.2017)


V zadnji smučarski trdnjavi po dooolgem čas skupaj z Matijem. Bolj ležerno-hedonistično zastavljeno turo sva pričela s hitrim vzponom z gondolo do Gilberija, nadaljevala do Prevale in se spustila v Krnico. Napovedane nizke temperature so šle ne vem kam zato namesto putra že precej gnojno, pripelje se spodobno malo pod cca. 1500 n.v. za najbolj tišaste bi šlo še kakih 50 višincev nižje. Prvotno zamišljen vzpon v smeri proti Hudemu vršiču ustavijo zelena pobočja s pozameznimi belimi jeziki ki niso več zvezni. Nič, namesto tega sledi vzpon do Prestreljeniške škrbine in nato še do Okna. Tudi tukaj precej gnojno, pod nogavimi precej "živega" snega. Za zaključek še spust po pisti, zaenkrat še do parkinga. Trpela Matija in moja malenkost.
Tura v spomin na Igorja. Navkljub občasnim "iskram", ga bomo pogrešali. Manjko v poročilih bo velik in nenadomestljiv.

Velika Mojstrovka (Marijana_&_Marko, 06.04.2017)


Danes naj bi bile nižje temperature, a je bilo popoldne vse gnojno. Z vrha sva odsmučala po normalki (direktno proti Mali Mojstrovki bi bilo zaradi nemarnega plazenja zgornje plasti na meji varnega), kjer je bilo potrebno enkrat narediti peš prestop, en prehod je pa ravno še bil. Tudi nižje je treba iskati prehode, tu in tam pa naletiš na mine. Prismučala sva 30 m pod škrbino v Grebencu, kjer sva navzgor ujela neoznačeno potko (kopno). Po plazu je sneg že zmrzoval nazaj, tako da sva imela vse sorte gnoja in skorje. Po desni strani (dol grede) se "prismuča" (malo tudi preko rušja) prav do podna, po levi se pa smuka konča malo višje. Za to sezono najina zadnja popoldanska.

Žal Igorja ni več med nami, bil je daleč najbolj ploden dopisnik razmer. Pogrešala bova njegova poročila s terena, njegovo sočno besedo in nenazadnje tudi njegove ošpičene komentarje. Enkrat se vse konča, a kako premalo se zavedamo, da pod vse spadamo tudi sami: http://razmere.e-gora.si/PrikaziSlike.php?width=1680&height=921&Sl=12964_&Stev=10&Pause=2&n=10

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Otok Senja, Norge (Jure_N., 05.04.2017)


Tudi mi smo se odpravili v polarni krog, kjer smo poleg izgubljene prtljage, deviških flank koluarjev, dobrega viskija, smučanja do morja, dobre hrane, smučanja do morja, lovljenja aurore po otoku. Hvala Bric ferajnu za idejo. Je čar smučanja v polarnem krogu :) Na koncu se je kot vedno izkazalo, da je treba samo iti.. če bi cincali bi bili ob enega najbolj odbitih tripov do sedaj.Uživali Jure, Brin, Fajfar, Uroš, Vojc, Tone

več o tripu na : http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/otok-senja-norveska/

Norge 2017 (Boris, 05.04.2017)


Fjordi in naš gostitelj Bjorn so nas lepo sprejeli: s pol metra novega suhega pršiča. Na letališču v Tromsoju sta nas pričakala Bjorn in Astrid in nas odpeljala k Astrid, naši prvi gostiteljici, saj so bile ceste v Svensby zaradi novega snega zaprte. To smo izkoristili za obisk picerije z odličnimi picami po 32 Eur. Na poti v Bjornov vikend naslednji dan smo se po srečanju z obcestnim jarkom navadili na normalno hitrost na zasneženi cesti in širino cestnega pluga. Volvo xc60 je bil ob pomoči ekipe uspešnejši od grabna. Čeprav je imel mercedes c350 avtomatik vgrajene naše dele, ni bil bolj prepričljiv. Bjorn nam je prepustil za en teden svoj vikend s teraso, kamor je Andrej obesil našo zastavo in veliko dnevno sobo, kamor je Aleš obesil zastavo TKG. Poleg tega nam je prepustil tudi lisico, ki jo je Boris zalagal z ostanki krače in hrane. Po double decker turah, sta si Boris in Dare vzela čas za lažjo turo: Dare ob računalniku, Boris pa ob morju, kjer je bilo treba paziti na morske ježke. Kot je že Andrej napisal, se vsaka pravljica enkrat konča, tako se je tudi norveška zimska pravljica. Začela se je pomladanska pravljica s prvim dežjem, en mesec prezgodaj. To smo izkoristili za obisk polarija in polarnega muzeja, kjer so nas impresionirali Nansen in ostali. Norveško pravljico smo zaključili s tušem pod Russelvfjelet in brez kopanja v norveškem morju. Fjorde in vrhove so osvajali: Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Aleš, Dare, Cene in Boris.

Russelvfjellet (Ales_S, 05.04.2017)


Norveška nam za konec kaže manj prijazen obraz. Včeraj smo deževni dan izkoristili za muzej in shopping in seveda kakšno pivo. V kronah je cena pira čisto v redu med 80 in 100, malo manj spodobna ko jo preračunaš v evre. Je pa pir dober, še posebej v pivnici ob najbolj severni pivovarni. Našo turno smučarsko ekspedicijo smo zaključili na skrajnem severu Lyngenskih Alp. Že vremenska napoved je obetala zabavno turo in v resnici je bilo še bolj zanimivo. Vožnja po cestah ni več tako romantična kot v prvih dneh, saj je odjuga pobrala vso belino in je ostal le siv asfalt. Začetek ture je dolg sprehod po dolini, vzpon na vrh pa ne vemo kakšen je, saj nas je obdajala gosta megla, z močnim vetrom in sneženjem. Moker sneg se je z višino spremenil v trd pomrznjen sneg. Na koncu je šla večina s srenači. Pod vrhom so nas pozdravili zastrugi in še močnejši veter. Zato smo kakšen meter pod vrhom raje obrnili. Smučanje je bilo bolj abruačanje in čiščenje očal, skratka »norveški stil«. Smo pa naredili vsak po dva lepa zavoja za našega Zlodeja. Ko smo se izvili iz megle so nas čakali romantični pogledi na temno severno morje. Bolj mokri kot suhi smo bili hitro v avtih in v naši koči kjer se sušimo in čakamo, da se jutri preselimo v tople kraje. Še zadnji juhuhu iz Lyngenskega turnega smuka! Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Boris, Dare, Cene in Aleš

Ruen 2251m (Makedonija) (Janvit, 04.04.2017)


Kot sem omenil v prejšnjem zapisu, naslednji dan smo odrinili proti Makedoniji. Še prej pa smo se ustavili v Bolgarskem mestu Kyustendil, za katerega v Lonely planetu piše, da je "turistično nezanimiv" - in ravno to smo iskali! V popoldanskih urah smo prečkali mejo in ravno, ko je Leon zakinkal na zadnjih sedežih, se Artač oglasi s svojim hipotetičnim vprašanjem: "kaj pa se skriva v tej dolini?". Čez nekaj sekund smo se že vozili južno in se počasi vzpenjali mimo zapuščenih rudarskih poslopij. Leona je zbudilo zapenjanje pancerjev in rabil je kar nekaj časa, da je dojel situacijo v katero je padel. Avto smo pustili na višini 1470m, kjer se začne rudarski tunel, višje ceste pa so bile zasnežene. Čez 15 smo že bili na smučeh. Malo višje smo prečkali tudi tračnice in hitro ugotovili, da je gora prepredena s tuneli in da je rudnik (svinca) vse prej kot zapuščen. Vzpenjali smo se proti jugovzhodu in kasneje proti vzhodu. Ruen (2551m) je obmejna gora in spominja na naš Stol, le da je nekoliko bolj položna in še bolj travnata. Na vrhu je večji zidan bivak, ki lahko ponudi kar nekaj ležišč in tudi pečko. Spustili smo se v jasno in z luno obsijano noč. Greben je bil spihan ampak tako zelo travnat, da se je dalo smučati tudi po travi. Obiskali smo še sosednji Sokol (2038m) in tam raziskali zapuščeno vojaško graščino. Ponoči je bila še toliko bolj mistična. Iz Sokola smo se spustili po odličnem grifu in brez snemanja smuči prismučali direkt do avta. Res lepa popoldansko ad-hoc tura, ki nas je nagradila z uživaško smuko in lunino svetlobo. Okolica ponuja kar nekaj možnosti, me drugimi tudi dvodnevno prečenje nazaj proti Bolgariji. Pozno zvečer smo se nastanili v samostanu svetega Joakima Osogovskega.

Slavnik (Silvo_Klemenčič, 04.04.2017)


Obvestilo!

Zaradi objektivnih razlogov odpovedujemo tradicionalni pohod na Slavnik v soboto, 15. aprila 2017. Pohod bomo uresničili predvidoma v septembru 2017. Datum bomo objavili na spletu .

Lep gorniški pozdrav.

Silvo Klemenčič

Sultinden (Cene, 03.04.2017)


Kot je že praksa ta teden, smo se tudi danes po obilnem zajtrku odpravili na turo. Čeprav je bila vremenska napoved porazna, so nam nordijski bogovi prizanesli in nam niso poslali dežja. Turo smo začeli v rahlem sneženju kar na glavni cesti. Turna pot nas je vozila skozi že znano dokaj gosto poraščeno gmajno. Nadaljevali smo po dolini Lobergelva, ki pripelje do manjšega jezera (800 vnm) pod vrhovoma Sofiatinden in Sultinden. Tam se je skupina ločila, Barbara, Marjana, Aleš, Ažmi so odsmučali v smeri pristopa, Andrej in jaz sva pot nadaljevala do grebena Sultinden (cca. 1000 vnm). Od tam sva odsmučala po naključno izbrani jugo-zahodni grapi. Vidljivost je bila glede na razmere dokaj dobra, sneg je bil v vrhnjem delu razmeroma napihan, v spodnjem delu sva pa odpeljala skoraj prvovrsten pršič. Zatem sva odpeljala nekaj ojuženih pobočij do avta. Glede na vremenske razmere je bila turca odlična. Skupaj smo uživali Barbara, Marjana, Aleš ,Ažmi, Andrej, Cene.

Rundfjellet - Nadgradnja avtobusne ture (Andrej, 02.04.2017)


V Lyngs alpah smo člani TKG naredili nadgradnjo 2.0 iz avtobusne na letalsko turo. Skupnemu pivu, vzponu in vožnji do izhodišča smo dodali še letalo. Za polnoštevilnost skrbijo številni tukajšnji simpatizerji. Koliko bi nas šele bilo, če ne bi nekateri bolni ostali doma. Skoraj vsi vrhovi tu ponujajo vse mogoče orientacije spusta glede na veter, zasneženost, strmino in obljudenost. Pršne seveda, kjer prve smučine z vrhov hitro privabijo posnemovalce. Storgalten jim je ponudil direktno linijo z vrha na zahod, Kavringtinden na SV, Rörnestinden na JV in SV. Rundfjellet pri Jorbaoaivi(1413m) nudi lepo vzhodno vršno flanko do jezera. Z vrha po spihanih skalah žal tu ne gre. Preostanek spusta je smuk z občasnim miganjem z boki in odprtimi usti ob rajskih pogledih. Vsaka pravljica se konča in jutri se obeta dež, v višinah pa… nadaljevanje sledi.

Za Cmirom (Darja_Zaplotnik, 01.04.2017)


Zvezna snežna odeja se prične na prečki. Do tja je nekaj uporabnih jezikov, a ne bodo več dolgo.

S turo sva pričeli šele okoli 9.15, kar je omogočilo relativno udoben vzpon na smučeh (osenčeni deli so bili namreč okoli 11h še vedno zabetonirani). Izjema je bila le strmina pod Begunjskimi vratci, kjer sva nosili in je ostala trda tudi pri spustu. Predhodnikom hvala za štapne! :)

S smučanje sva začeli pod Begunjskim vrhom, kolikor se je pač dalo visoko in imeli, če odštejem "par" višincev pod vratci prav luštno spomladansko smučarijo.

Uživali Polona in Darja

Koroška Rinka (Janez_Nastran, 01.04.2017)


V soboto, na prvega aprila dan smo se zapeljali v Logarsko dolino in skozi Turski žleb dostopili do Rink. 2 na Malo, 2 na Koroško. Neprekinjen sneg se je tokrat začel na izravnavi, tik pod GRS bajto. Tako sem smuči in pancarje nosil do tam, letne čevlje parkiral, kože pa uporabil le od tu do pod plazu pod Žlebom, ker je bilo 3/4 naše ekipe pešakov sem tudi sam nadaljeval peš, za pomoč in podporo manj izkušenim, smučarske špure itak ni bilo, peš gaz pa je imela dobre stopnice. Če bi to vedel, bi tudi kože pustil v avtu. Tako pa sem še malo utrdil smučino za nedeljsko tekmo. :) Kot rečeno, v Žlebu super razmere za peš. Za gor grede me je skrbelo, ker sneg ni in ni odjenjal, zato smo lepo mirno krenili še proti Koroški Rinki, da je čas imel čas narediti svoje. Za robom s sedla nekaj-10 m kopnega. Smučanje nazaj do sedla med Malo Rinko in Tursko goro še neprekinjeno. Je pa tik pod vrhom treba sneg malo nadrsati, da se lahko spustiš čisto z vrha. :) Na južnih pobočjih pričakovano gnilec, tudi tekoč (se vidi na video posnetku), spust ob 14:15 po Žlebu in skoraj idealne razmere. Sneg je popustil, pa še sonce je sijalo v noter. Žal so smučarski predhodniki preveč zavirali in naredil rebra, ki so fino ropotala in masirala pri bočnem drsenju. V grapi je nekaj kamenja, ampak se mu da izogibati. Kjer ne posveti sonce je trdo, kar je v kombinaciji s peš-luknjami še toliko bolj zabavno, zato sem se držal skrajne desne (dol gledano), stene od raza Turske gore. Takoj, ko prideš iz Žleba pa težak in globok gnilec, ki je tudi plazil. Vseeno dobro izkoriščen dan, uživancija na polno, za 2 kolega nova izkušnja, vse po planu in uspešno zaključeno.

PS: Čeprav se iz fotk ne vidi, sem za spust uporabil levi in desni zavoj.

Video: https://youtu.be/mz85T1oppcU
Please, subscribe. ;)

Rodica (Miha_D., 02.04.2017)


Ja, tale rodiška turno smučarska masovka je bila pa danes res en velik praznik. Vse, kar s smučmi v zasnežene klance leze inu gre, se je zbralo na Rodici. Tjakaj so jih zbobnali vrli bohinjski alpinci, ki jim gre priznati, da so se odlično potrudili, še posebno s pivom in žganjico v Suhi. Na vrhu se je gnetlo nas turnih smučarjev v tolikih množinah, da se je jela gora od silne teže skoraj posedati. Še sreča, da so eni že vriskali po bregu navzdol, ko so drugi še sopli navzgor. Videti je bilo vseh sort turnih smučarjev: starih in mladih, moderno in staromodno opravljenih, glasnih in tihih, urnih in počasnih, spretnih in nerodnih, sedečih in stoječih, idr. Tudi nedolžno deco, ki se že bavi s turno smuko, je bilo zapaziti, kar je še posebno pohvalno, ako želimo turnega roda bitje inu žitje ohraniti na veke vekov. Človeku se milo pri srcu stori, ko vidi, koliko veselja, smeha, zadovoljstva in sreče je lahko na kupu. Vir vsega pa je v ljubezni do turne smuke, kjer sekunde, metri in cekini, ki so jako pomembni v alpskih, nordijskih in drugih smučarskih disciplinah, tu ne igrajo važne vloge.

Ker je današnja Rodica pokazala, da bi, ako turni smučarji stopimo vkup, naš glas mogel kaj šteti, bi ne bilo napak pocukati za rokav prvega moža SZS Enza S. in novopečenega direktorja SZS Francija P., da stakneta glavi in pomodrujeta, ali bi kazalo tudi nas ljubiteljske turne smučarje vključiti v SZS. Za zvezo prav dragi ne bi bili, saj smo hitro zadovoljni z bližnjimi bregovi, ki jih je po volji vsemogočnega že tisočletja vse naokrog zadosti, ne rabimo smučarskih prog, žičnic, skakalnic, trenerjev, reklam, sponzorjev, opremo si kupimo sami itd. Če pa se nas vsemogočni kako zimo ne usmili in nam ne natrosi dovolj snega, bi tedaj moža iz SZS kakšen snežni top blagovolila dati turnim smučarjem, da bi ga ti postavili enkrat na Viševnik, drugič na Tegoško goro, tretjič na Rodico itn., torej tja, kjer bi snega ne bilo zadosti. S topom bi si turni smučarji po bregovih nastreljali snega po svoji volji – enkrat puhca, drugič putrčka, tretjič srenca in veselo vriskali navzdol. Torej?
Na Rodici smo se skupaj z ostalimi veselili Sonja, Živa, Boštjan in Miha

Hoher Zaun (Štehi, 01.04.2017)


V soboto smo bili v Venedigerjevi skupini in kot povsod je tudi tu malo snega.
Štartali smo z bicikli pri Matreier Tauernhausu in na dile presedlali na začetku vasice Innerschlöß. Na koncu ledenika smo zavili levo iz klasičnega pristopa na Venediger z vzhoda.
Na Venediger je bilo kr prometno, Neuer Prager Hütte je menda že 3 tedne odprta.
Na Hoher Zaunu pa brez gužve, v soboto nas je bilo le 5 na hribu.
Smučarija je bila dobra. Putra nismo dočakali, so oblaki prehitro zakrili sonce. Neprekinjeno smo prismučali do biciklov. Snega ni veliko, še posebej spodaj nad Innerschlößom.
Več fotk na TurnaRit.si

Sedlo Bela peč (Marijan_Breščak, 02.04.2017)


Pozna ura, napoved ni bila kaj posebnega pa sem se odločil, da grem vseeno pogledat pa kar bo pa bo. Pa je bilo. Najprej prijetno presenečenje – dnevna karta v Sella Neveji zastonj. Že vedo, da starčki spijemo kako pivo in kaj pojemo pa se jim splača. Mi pa tudi bolj z veseljem zavijemo k njim. Pri nas te vaje žal še niso vzeli. Sonček se je bolj sramežljivo prebijal skozi oblake. Takrat , ko sem ga potreboval pa je posvetil tako, da je bila vidljivost dobra. Smuka pa po ravno prav odpuščenem snegu zelo prijetna. Še pivo pri Gilbertiju. Vse lepo sem doživel ta dan. Marijan

Triglav (Pulcak, 01.04.2017)


Lep dan kliče. In k sebi nas je poklical Triglav s smuko s Kredarice.

Midva z Radotom na vrh pozimi prvič, zato sva za spodbudo ponucala starega mačka Yogija.

Že zaradi bolj ambicioznega cilja kot ponavadi, je bil štart že nekaj čez peto iz Krme, kjer smo na prepolnem parkirišču komaj našli prostor. Do Kredarice sta se nam trem priključila še Nataša in Janez.

Sneg se, kot ponavadi za ta čas, prične nad gozdno mejo, slabo uro hoda od avta. Nad Prgarco par prestopov skozi ruševje po letni poti, potem pa zvezno po trdi podlagi do Kredarice. Pod Kalvarijo naštejem vsaj 20 "romarjev".

Proti Triglavu se nam trem priključi še za vrh neodločena alpinistka-pripravnica Vesna. Vrh dosežemo okrog 12h, kjer nas zagrnejo prve meglice. Sledi previden spust do Kredarice (dva junaka smo videli odsmučati s sedla med Malim in Velikim Triglavom), potem pa smuk po ojuženem snegu do doline. Tik pod kočo odlično, kasneje pa zaradi pozne ure (okrog 14h) že vse ojuženo do tal.

Prelep dan, veličastnost vzpona na vrh, dobra smuka,.. če ne bi dan žal močno pokvarila nesreča s smrtnim izidom. Gora se ne meni za naše želje in strasti in žal ne odpušča napak.

Na vrhu smo uživali Peter, Rado in Yogi, od Kredarice navzdol pa še Janez in Nataša.

Prestreljenik (Marijana_&_Marko, 02.04.2017)


Na vršnem delu naju je spremljala megla, zato pa so bile smuške razmere super, tako sneg (kompaktna in nekoliko mokra vršna plast) kot zalitost. Ker nižje ni bilo megle, sva po spustu z vršne glave nadaljevala s prečenjem Prestreljeniških Vršičev, ki sva jih v celoti prečila zgoraj (na naši strani) in spodaj (na italijanski strani), ter se pod Prestreljenikom spustila na Prevalsko ravan. Prečka na spodnji strani Vršičev (tam sta celo dve rampi, zgornja ni bila zalita, na spodnji pa sva na koncu morala par metrov poštamfati) je bila hudo zračna.

Slabo vreme in čas za Prestreljenik, morda pa ravno obratno, ker sva šla na Prestreljenik, je bilo slabo vreme. Zato pa lahko uporabiva kar fotke s prejšnjega tedna ...

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rodica (Miha, 02.04.2017)


Tudi mi smo se danes odpravili na Rodico. Z vozilom smo se pripeljali do konca ceste v Javorjih. Nato smo se peš odpravili s smučmi na ramenih po stezi proti planini Suha. Po 15 minutah hoje, pa smo si nadeli smuči in se odpravili proti Rodici. V grabnu nad planino Suha smo smuči zopet sneli in nekaj 100 m pešačili do vrha grabna, ker je bilo zelo trdo. Nato smuči zopet nazaj na noge in po dolinici pod malo Rodico proti vrhu. Na vrh je veliko smučarjev prišlo tudi iz smeri Vogla. Smučarija z Rodice v smeri planine Suha je bila danes zares enkratna. čista 10:)Na planini Suha so se organizatorji zares potrudili glede pijače in jedače. Od planine Suha je smučarija možna tud nekaj časa še po gozdu do tja kamor se pot strmeje začne spuščati navzdol.
Uživali: Gašper, Jože, Jur in moja malenkost.

RODICA (Dežman_I., 02.04.2017)


Pozdravljeni!Bohinjci so se spet izkazali z organizacijo 51 turnega smuka z Rodice.Tja smo kapljali eni od ceste do pl.Suhe,drugi neučakani peš z Orlove glave do vstopa spusta v dolino Suha,eni pa smo počakali zagon Šije,na koncu pa smo bili vsi na psu.Vzpon super brez srenačev po desni strani,le da po grebenu parkrat odpneš smuči.Smuka z vrha enkratna,šel sem desno skozi graben,nato še vzpon na Vogel in ogled starodobnikov.L.P.

Jalovčev ozebnik (Janez67, 02.04.2017)


Danes je bila dobra smučarija. Razmere so bile dobre. Le v zgornjem delu ozebnika je bilo ob 9.00 še trdo, zato previdnost ni bila odveč.

Oglašam pa se predvsem zaradi izgubljenih srnačev za star model Silverette 300, ki so mi ušli po plau navzdol, ko sen pripenjal dereze. Nazaj grede jih ni bilo več. Če ima kdo kašno informacijo, bi bil zelo hvaležen.

LP, Janez

Kavringtinden in Roenestinden (Barbara, 01.04.2017)


Zjutraj smo se zapeljali v Lyngen, kjer je bilo izhodišče za našo naslednjo turo - Kavringtinden (1289m). Po dobri gazi smo hitro napredovali, vzpon poteka po severnem slemenu do grebena, po katerem smo na smučeh dosegli sedlo tik pod vrhom. Brez smuči smo se povzpeli še na skalnat vrh, vreme žal ni sledilo napovedim, bilo je rahlo oblačno, mraz in veter, zato smo se hitro pobrali z vrha. Vzhodna flanka/grapca je bila še deviška, tik pred nami so se zapodili po njej Španci, mi pa za njimi, za vse je bilo pršiča dovolj in vriskali smo vse do izravnave. Ker se je medtem vreme izboljšalo, smo si ponovno nataknili pse in se vzpeli še na sosednji vrh Rornestinden (1041), lepi razgledi z vrha in super smučarija (eni do avtov, drugi direktno na sever do jezera) in turo smo zaključili več kot zadovoljni – skoraj 2000 višincev norveškega pršiča. 8x juhuhu Marjana, Aleš, Andrej, Ažmi, Boris, Cene, Dare in Barbara.

Sedlo Uršič (Mirov, 02.04.2017)


Tokrat samo v dveh – skupaj z Gregorjem. Start ob 4:30h, malo po 6h sva na parkirišču v Selli Neveji (n.v.1200 m). Sprva nameravava na Lopo, vendar je ta že v megli, zato spremeniva plan - Sedlo Uršič. Na smučišču – ki je lepo ’’speglano’’ in zelo pomrznjeno - je še dovolj snega, zato si lahko smučke že takoj nadeneva – srenači obvezni. V dobri uri sva na zgornji postaji žičnice, tam se spustiva malo navzdol, nato prečno v levo in v desno po širši dolini, ki pa proti vrhu postaja vse bolj strma. Preko strmega pobočja doseževa ravni del pod sedlom in nato vrh, ki je že v megli. Spustiva se v smeri vzpona, sneg še pomrznjen, do strmejšega dela tudi še megla. Kljub pomrznjenem snegu se je dalo tudi srednji del do zgornje postaje žičnice lepo presmučati. Uživava še v spodnejm delu – vijuganje po smučišču. Ob 10h sva nazaj pri avtu.

Hagener Huette (France, 01.04.2017)


Potem ko sva včeraj izkoristila zadnji vikend delovanja žičnice proti Ankoglu za vzpon do Malega Ankogla, sva se danes odločila pogledati razmere nad Jamnikovo planino. Za 4 evre kovancev se je mogoče pripeljati do konca ceste, kjer se prične sneg, a je potrebno še enkrat ali dvakrat sneti smuči do pobočij nad ravnino pri koči. Odločila sva se za sprehod do Hagener Huette, videti pa je, da bi bilo s planine tudi na Geiselkopf prav v redu. Za Romatenspitz pa so Marinino oceno bornih snežnih razmer potrdili tudi domačini, ki so se trudili s smučanjem na teh pobočjih. Do koče Hagener je še dovolj snega, ki pa se po dvanajsti uri že precej ojuži. Počitek pri koči nama je popestrilo srečanje s cvetovi slovenskih reševalcev. Ko smo odsmučali v dolino se je vreme sicer malo pokvarilo in je padlo celo nekaj kapelj dežja. A ni bilo hudega. Prismučala sva vse do parkirišča in nato z okrepčilom v koči Stocker (pri cestni zapornici) zaključila prijeten dan.

Savinjsko sedlo (Matjaž, 01.04.2017)


Prekrasen dan sva izbrala s Florijanom za vzpon iz Logarske doline na Savinjsko sedlo. Sneg se je začel kmalu nad izvirom Savinje v gozdu pod kočo na Okrešlju. S pomočjo psov sva opravila celoten vzpon po lepi špuri, ki so jo pripravili za nedeljsko ts tekmo, razen zadnjega prehoda na sedlo (tam sva nesla smuči). Pokukala sva še na Jezersko stran, kjer je bilo dol proti Ledinam še vse lepo pomrznjeno, nato pa se vrnila na Okrešelj. Snega je za letošnjo zimo še dovolj, je pa na vrhu proti Ledinam trdo pomrznjeno, s Savinjskega sedla na Okrešelj seveda bolj južno, nekateri deli pa še vedno prav prijetno "masleni". Smučljivo je bilo (še) vse, pogojno le prvi skok s sedla. Skratka - čudovita 1.aprilska tura :)

Damavand 5671 m - Iran (BogdanJ, 14.03.2017)


Ponovni naskok na Denali se nekaterim iz lanske odprave bodisi časovno, finančno ali pa motivacijsko ni izšel. Rezervno varianto smo našli v Damavandu, še ne povsem ugaslem vulkanu v Iranu, ki je najvišja gora med Severno Ameriko in Himalajo.
Na pot smo odšli 10. marca 2017 zvečer. V nedeljo 12. marca smo z vzponom startali na višini okoli 2450 m in se podali na Kamp 3 ali Bargah-e-Sevom na višini 4200 m. Imeli smo prekrasen sončen in mrzel dan. Ponoči je zapadlo nekaj centimetrov novega snega, ki je omogočil, da smo prvi del ture na smučeh skoraj v celoti opravili zvezno. Tako kot pri nas je bila tudi v tem delu sveta letošnja zima zelo suha. V prihodnjih tednih sicer pričakujejo več snega; negotovost glede ugodnih vremenskih razmer pa se z nastopom padavinskega obdobja zelo poveča, prav tako pa je tudi z nevarnostjo plazov. Temperature naj bi se v marcu počasi začele višati, kar pa nas še ni doletelo. Pot sicer poteka po snežnih jezikih med neštetimi grebeni ognjenika, ki jih je izoblikoval lavni tok. V ponedeljek 13.marca smo se odločili za aklimatizacijski počitek, ki smo ga popestrili s krajšim popoldanskim vzponom in smučanjem.
V torek 14. marca smo vstali ob tretji uri in uro kasneje krenili na pot. Začetek je bil zelo težaven. Močno je še snežilo in pri okoli 15 stopinjah pod ničlo je bril še močan veter. Gaz, ki jo je vodnik utiral v več kot 20 cm novega snega, je veter sproti zasipal, tako da tudi naslednjim v koloni pot ni bila kaj prida olajšana. Na srečo se je vremenska napoved uresničila in z nastopom dneva je sneženje prenehalo.
Na višini okoli 5100 m smo smuči odložili. Prišli smo v območje, ko brezštevilni grebenčki, začno zginevati, zato veter tu še bolj kraljuje in o novem snegu nenadoma ni bilo ne duha ne sluha. Star sneg pa je bil tako trd, da tudi srenači, kaj šele kože, niso več prijemale.
Sprva smo bili nad to odločitvijo vodnika vseeno malo začudeni, vendar se je že po nekaj deset metrih pokazalo, da je bilo snega pod derezami vse manj, grušča pa vse več.
Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj nas je začel zdelovati še zoprno smrdeči in kisli dim iz fumarol-lukenj v tleh. Neskončno štetje korakov, vdihov in izdihov se je kmalu po eni uri popoldne vendarle končalo s prihodom na vrh. Pravzaprav to ni čisto »pravi« vrh ampak neke vrste amfiteater, ki ga zamejujejo še nekaj metrov visoke skale in špica ene od teh je teoretični vrh. Nikomur se ni dalo snemati dereze in plezariti še tja gor. Pogled od tam pač ni nič drugačen kot nekaj metrov nižje.
Bilo je minus 23 stopinj in okoli 50 km/h vetra (v sunkih seveda krepko več), kar je Chill (občutek mraza) -39 stopinj in že po nekaj slikah in požirkih čaja nismo občutili nobene želje več, da bi še kaj dalj časa vztrajali na vrhu.
Do smuči je šlo kar hitro in brez komplikacij in adrenalin prvih zavojev je vnesel v naša telesa dodatno energijo, tako da je kazalo na »nebeški« zaključek ture. Še sploh, ker je bil sneg en sam »naj« pršič in ker je vodnik krasno ubiral pravočasne prehode iz enega v drug snežni jezik.
Toda utrujenost se je z vsakim novim zavojem vse bolj zajedala v naše mišice, spet je bilo treba loviti zrak in se nadihavati. Zadnje desetine metrov so bile že skoraj prava »kalvarija«. Nobenega zavoja se ni dalo več zgoljufati, ustavljati se je bilo treba že po vsakih dveh ali treh.
Po dobro prespani noči smo se zbudili v čudovito jutro in pričakalo nas je še zadnje poglavje; še okoli 1700 m uživaškega spusta v dolino. V začetku je bil le malenkost ali pa celo nepomrznjen pršič, v nižjih višinah pa spihana stara podlaga, ki je bila proti dolini že kakšen cm odmrznjena.
Hitri zaključek na hribu nam je dal še nekaj dodatnega časa za turizem, ki smo ga s pridom izkoristili.
Naš vtis glede Irana je daleč od tega, kar nam skuša sporočati v svetu prevladujoča propaganda. Gre za državo z izjemnim kulturnih bogastvom, v kateri so prijazni ljudje, ki znajo držati besedo.
Odpravo smo sestavljali člani TSKO in AO Kamnik: Pavel Ocepek, Tomaž Pibernik, Peter Zarnik in Bogdan Jamšek.
Še kaj več pa na http://tsko.pdkamnik.si/2017/04/01/damavand-5671-m-iran/

Stenar (Peter_Pehani, 01.04.2017)


Spet v navezi s sestro. Krožna iz Vrat čez Stenarska vratca na Stenar, dol čez Sovatno. Vsakič znova me preseneti, kako je Sovatna strma. Kar veličastna tura!

Štartala sva ob 6h, lučke se praktično ne rabi. Večina je zavila proti Križu, je pa imel tudi Stenar kar nekaj obiska. Stenarska vratca prijetno mehka, v prečki globoke stopinje. Za smučati vršnih 400 m prima, saj je bil hrib do 9h v oblaku. Nižje pa prehod v povsem drug letni čas - precej gnilega snega, ki se je speljeval pod smučkami po strmih pobočjih Sovatne. Šla sva čez levi skok (gledano dol), ki se je zdel zasnežen, vendar ni povsem - manjka slab meter (priporočljivejši je zdaj desni skok). Do bivaka še trije prestopi oz preee...eestopi, nato desno pod Steno. Po plazovinah med balvani se pripelje nekako do 1200 m.

S Sovatno je za letos konec, samo še za sadomazo sekcijo. Kvečejmu smiselno je smučati do 2000 in potem povratek nazaj gor čez Stenarska vratca. Križ pa bo aktualen še par tednov.

(Molltaler) Schareck (Marijana_&_Marko, 01.04.2017)


Glede na poročila je v naših gorah spet aktivna strašna Atalanta in že preganja nič hudega sluteče (sicer jeklene in eminentne) može. Zato mož od MM po pameti predlaga tuja gorstva in za vsak slučaj še žičnico ... ;)

Korošci pa znajo zaračunati eno vožnjo do vrha smučišča, več kot je pri nas dnevna karta za katerokoli smučišče. Na najino smolo se je vreme že malo čez osmo zjutraj ekspresno aprilsko pokvarilo (veter, oblaki, megla in povsem za konec še sneg/dež), tako da je ena res privlačna flanka danes izvisela in sva se zadovoljila z dvema spustoma na severno stran (na SV in na S), kjer je bilo glede na smučišče še relativno zatišje, relativno zapisano z narekovaji, saj sva prvi vzpon delala na debelo zavita v oblačila. Sneg na S straneh je še bolj ali manj suh, odsekoma še prhek in tam je bila smuka odlična. Večinoma pa precej mešano.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vent (IGOR, 26.03.2017)


Ventski krog (Venter Skirunde) sem opravil v smeri Martin Busch, Similaun,...Wildspitze, Vent) Snega sicer ni v izobilju, a ravno dovolj, da smuči ni potrebno prepogosto nositi. Kopen je vzpon do koče Hochjoch Hospic ter del kuloarja na začetku spusta z Wildspitze proti Ventu (kjer je priporočljiv spust po ferati). Potem je potrebno prečit do smučišča, po katerem se da nekako prismučati nazaj do vasi. Smuka po ledenikih odlična, izven njih pa gre težko brez škrtanja pod smučmi. Po pripovedovanju je precej boljši spust z Wildspitze v Pitztal.

Begunjščica (Tomaž_Pibernik, 31.03.2017)


Do Zelenice s smučmi na nahrbtniku, od tu naprej na smučeh; na polovici plazu je postalo tako trdo, da so smuči zopet romale na nahrbtnik. Sama Osrednja grapa je zelo ozka (za dve dolžini smuči, v najožjem delu za eno) in v celoti preabručana oz. preštamfana (zaradi česar "betonske" stopničke čez celotno širino) in ker ni kazalo, da bo kaj kmalu odjenjalo (grapa je bila ob 12-tih še globoko v senci), sem se zaradi pomanjkanja časa odločil, da odsmučam prek Šentantskega plazu. Sneg se začne 20 dolžincev pod vrhom, nekaj travnatih vložkov na grebenu se da z zaletom presmučati, prva večja kopnina (100 dolžincev) je pred vstopom na plaz, tu se lahko 70 metrov pogoljufamo po opasti, do zveznega snega nas čaka še 50 metrov melišča. Šentanski plaz je bil komaj kaj odjenjan, čeprav je bil že nekaj časa osončen, je pa še v celoti zalit in lepo poravnan. Nižje sem poiskal prehode po ostankih plazovine pod ostenji Begunjske Vrtače, pod srednjo postajo sem s kratkim prestopom še prismučal do prelomnice, kjer pa bo ob toplem vremenu vedno več daljših kopnin, kmalu pa tudi na plazu nad srednjo postajo. Nad spodnjo postajo sme se pomešal med nabiralce regrata, ki so me čudno gledali, kaj počnem tam s smučmi namesto z nožkom in vrečko.

Ankogel (Marijana_&_Marko, 28.03.2017)


Malo z zamudo, dodatek k Metinemu opisu in fotkam, če še koga premami za vikend. Iz Mallnitza vozi brezplačen avtobus do gondole, vozovnica do vrha je 27 eur, kavcija 5 eur; zna pa biti problem z izplačilom kavcije, če se vračaš skozi tunel (poskusite z turistično info točko v Mallnitzu, kjer vas bodo zelo "veseli"). Vlak iz Bocksteina vozi četrt čez uro vsako uro. Snežne razmere so bile v torek odlične na obeh straneh (na vzhodnih vesinah, v zahodnem ozebniku in na prostranih snežiščih naprej proti dolini. Edini minus je cesta, ki bo za vikend že bolj ali manj povsem fuč.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Galten – Store og Litle (Ales_S, 31.03.2017)


Zbudili smo se v oblačno jutro. Kljub strašnim napovedim o nevarnosti plazov smo vztrajali pri našem cilju – Storegalten. Spet smo uživali v belih cestah. Na štartu ture smo iskali parkirišče in ker smo bili na Norvešekem nam je parkirišče očistil bager. Dobro prakso bi bilo smiselno uporabiti tudi v naših krajih. Skupaj s kar nekaj skupinami turnih smučarjev smo navalili proti vrhu. Po najboljšem pršiču je šlo kar hitro navzgor. Na sedlu pod vrhom večini ni bilo všeč kamnito pobočje. Odločili smo se uživanje navzdol, le Andrej se je odločil osvojiti vrh. Odjodlali smo v več kot idealnih razmerah po nartanajbioljšem pršiču. Bilo je tako zelo dobro, da nismo v dolinici niti za trenutek razmišlajli, da se ne bi povzpeli na malega Galtna. Po narejeni špuri smo hitro odkljukali do vetrovnega vrha. Potem pa…. ni za govort… včasih je res tudi kaj takega kot vidite samo v filmih. Spodaj smo pobrali še Andreja, ki je tudi koristno uporabil ušesa, da mu nasmeh ni obdal glave. Skratka bilo je pravo super Norveško smučanje… . 8x juhuhu! Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Boris, Cene, Dare in Aleš

Norge 2017 (Ales_S, 30.03.2017)


Ker pri nas ni pršiča smo šli pogledat kako to zgleda na Norveškem. In zgleda fajn. Ko smo prišli čez severni povratnik v Trömso so nam najprej povedali, da ne moremo nikamor, ker so ceste zaradi nevarnosti plazov zaprte. In smo ostali en dan v Trömsu. V četrtek smo se uspeli po obvozu prebiti do naše koče. Očarani smo bili nad zasneženimi belimi cestami, malo manj nad snegom, ki ga je prenašal veter in zmanjševal vidljivost na nekaj metrov, še najbolj so nas pa navdušile ježevke na sposojenih vozilih. Ko smo po 140 km prišli do naše koče smo bili več kot navdušeni. In morali smo iti še na popoldansko turo. Sneženje in veter sta zadevo samo polepšala. Čez cesto smo zarinili v res gost gozd. In končali turo pri anteni na najbližjem vrhu. Dol grede smo zadeli skoraj redek gozd in navdušeno odvriskali po najboljšem pršiču. Končali smo kot se v teh krajih spodobi na obali morja. 8x juhuhu! Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Boris, Cene, Dare in Aleš

Škarje (M`re, 30.03.2017)


Kar je belega je odličen - gladek putr brez kamenja, ki spodaj postane malo gnojen. Drugače tura že zahteva precej čarov pomladne smuke - beri: dolga nošnja. Za spust je trenutno smučarsko precej bolj ugodno ob stenah Rjavčkega vrha direktno v zgornje jame - smer si dobro oglej od spodaj da ne zaideš med skoke. Prismuča se precej nižje in izgonemo se smučarsko manj zanimivi prečki po/ob markirani poti. Midva sva obupala na cca.1250 m. Tudi lomastenje po gmajni do Klemenčje jame ni pretirano nadležno. Trpela Andrej in moja malenkost.

Križ (Miha_D., 31.03.2017)


Dragi moji, danes pa za razliko od včerajšnje uizi ture na Nad Šitam glavo ena tazaresna. Ob kopičenju turno smučarskih ekspresij in impresij na TKG, piščevo oko pokuka tudi v zapise sotrudnikov in tako se ob prebiranju včerajšnjih dosežkov rodi ideja za današnji naskok na Križ. Neustrašen turno smučarski par Janez&Miha se ob petih iz Vrat v popolni temi zažene v še bolj temačen gozd proti Križu. Par sestavljata po oficielni listini PZS (1983) potrjen pomočnik planinskega vodnika za lažje ture (M.) in udeleženec izleta (J.). V trdi temi se brez predaha sopihajoče opotekata po strmi skalnati stezi do snega (1420 m), kjer se toliko zdani, da se kanita postaviti na smuči in odcuckati proti cilju. Med tem ko pomočnik še lepi pse na svoje smuči, mu udeleženec, ki je tič svojeglave sorte, že pobegne naprej, da bi prvi osvojil cilj. Seveda udeleženec ob pomanjkanju teoretskih osnov orientacije in zimskega gibanja v gorskem svetu hitro zgreši pot in klavrno obtiči pred globoko snežno razpoko nekje na strminah pod Stenarjem. Pomočnik, ki se mu je izgubil udeleženec, zdaj vodi proti cilju le še samega sebe in premišljuje, kje neki bi mogel biti njegov varovanec. Ker se ta čudežno ne pojavi izza nobenega rušja ali skale, ga pokliče potom mobilca in ugotovi, da je udeleženec še globoko spodaj, da je z njim vse v redu, da ga je srečala pamet in da prihaja. Po treh urah in pol v pravilnem vrstnem redu stopita na vrh. Vreme je čudovito in razgled na zasnežene Razorje, Stenarje, Triglave in drugo v nebo kipeče s snegom ozaljšano skalovje fantastičen. Po izmenjavi besede ali dveh s turno smučarko s štajerskih koncev, ki se ji je že od daleč videlo, da jo v breg nese kot za šalo in je na vrh pribrzela istočasno (istočasno kot J&M je štartala tudi od doma, vendar ona iz MB, J&M pa iz LJ), se moža, ki se rada po dolgem in počez širokoustita o svojih turno smučarskih podvigih in si domišljata, kako urna v bregu sta, malce zamislita in postaneta bolj redkobesedna. Ko pa dekle, takole bajdevej, natrosi še, kaj vse je bila v zadnjih dneh odsmučala (Triglav, Planjava, Škarje, Cmir itd. itd.), si porečeta, opa, tale smučarka je pa od vraga, ta pa ni iz tega turno smučarskega sveta. Kaže, da poleg alpskih asov (Filip, Ilka, Boštjan, …) zdaj s Štajerske prihajajo še turni. Ob devetih se skupaj z vrha poženemo po strmini. Moža varno odvijugata po grebenu na zasnežene planote pod Stenarjem in Križem, Štajerka pa jo do tja z vrha udari direktno čez snežni prepad. Sneg je trd, poravnan in orgazmatronično smučljiv. Kozorogi, kot je brati na TKG, ki slišijo na ime Elan SL speedster se na takem snegu s svojo ostrino razživijo do skrajnosti. Nižje na prisojnih delih je sneg že nekoliko zmehčan, a še vedno uživaško smučabilen. Na silo po gnilcu med rušjem in drevjem moža odmotata še zadnjih 100 višincev in smuko dokončata tam, kjer sta na smučeh jela mleti v klanec (1420 m). Vijuganja se je nabralo za slabih 1000 višinskih metrov. Ob radlerju in pivu v Mojstrani še malček pomodrujeta o tem in onem – tudi o štajerski turno smučarski lekciji – nato pa odbrzita domov na zasluženo horizontalno regeneracijo. Za vas sta se trudila Janez in Miha.

Konjske police 2 x (Igor, 31.03.2017)


Po dveh kraljevskih turah se je bilo treba malo razhoditi.

Ker sta obe mulatjeri spodaj že kopni sem koristil gondolo do koče Gilberti, za hjo po smučiču bo seveda še čas.

Kmalu zapustim smučišče in grem v levo po pomrznjenem snegu pod Prevalski Kuntar in gor na Konjske police. Še dva sta šla v to smer in na koncu zavila na greben tik pod Lopo.

Najprej odsmučam direktno dol do prečne mulatjere nad Pobičem, trdo, vendar dokaj lepo smučljivo, še posebej na prisojnih pobočjih. Nalepim pse in se ponovno povzpnem na Konjske police. Da bi bilo optimalno še malo posedim, potem pa smučam proti zahodu v smeri smučišč, vendar že pri "vremenski opazovalnici" zavijem dol do macesnov. Sneg zgoraj najboljši in bolj kot ne nedotaknjeno, kar je velika prednost pred tistim pod Vršičem., nižje malenkost bolj odpuščeno, v senci pa tudi še trdo. Najdem lepe prehode do smučišča tik nad spodnjim razcepom smučišč.

Nadaljevanje po smučišču po desnem kraku do parkirišča.

Sedlo Vršič (Miha, 31.03.2017)


Nad Sella nevejo je snega še kar nekaj, zato smo bili danes enotni vsi, da se odpravimo v ta konc. Zjutraj smo se ob 7:30 odpravili iz Jesenic proti Italiji. Nekaj višinskih metrov smo se prešvercali s kabinsko žičnico, do koče Gilberti. Nato pa smo si nadeli kože na smuči in jo krenili proti sedlu Vršič. Špura je lepa do vrha, ravno tako na sedlo Bela peč. Poleg nas je bilo izredno veliko smučarjev iz sosednje avstrijske Koroške. Na sedlu je malenkost pihljalo, zato smo se kmalu zrihtali za spust v dolino. Smučali smo v smeri prihoda. Sneg je bil v zgornjem delu še v redu, je držalo. Malo pod sedlom Bela peč, pa že poplen gnilec ob 11:30. Tukaj bo smučarija še nekaj časa.
Uživali: Jože, Miran, Sašo, Aleš in jaz.

Marmolada Punta Penia (Tumba, 28.03.2017)


Na vrh odpravil prav iz podna, torej iz Malga Ciapele na višini približno 1440 m, kot se za kraljico Dolomitov pravzaprav spodobi. S smučmi (na enem mestu tudi s srenači) sem šel do Passo Fedaia (2057m) in ob jezeru najprej nekaj časa po cestici, nato pa po sledi med ruševjem navzgor (sem ter tja je prehod označen z rdečimi pikami ali črtami). Špura med ruševjem je bila zaradi premalo snega v spodnjem delu precej zoprna, zaradi padavin dva dni prej tudi pomrznjena, psi so drseli. Kakih 150 m nad jezerom so se razmere za izboljšale, kratek postanek sem si privoščil na rif. Pian dela Fiacconi 2626m. Tam je sicer gornja postaja žičnica, ki pelje od zahodne strani Fedaie, in ima namesto stolov za prevoz oseb zanimiva stojišča v obliki kletk.

Od tam dalje sem, še vedno na smučeh šel naprej po ledeniku do približno 3150m, kjer sem smuči zapičil v sneg. Poleti se na tem mestu prične dobro opremljena ferata, ki po strmi skalni stopnji vodi proti severnemu grebenu, a je bila sedaj skoraj povsem zasnežena. Za dolomitske razmere sicer skromnih 100m višine je bilo hudičevo strmih (po moji oceni 50° ali celo več), greben naprej do vrha pa k sreči bistveno enostavnejši, širok in precej položen.

Na vrhu (Punta Penia, 3343m) sem bil sam, nebo je bilo na vse strani brez oblačka, niti pihalo ni, razgledi so bili veličastni.

Vrnil sem se po isti poti, pogled z grebena proti ledeniku po ferati navzdol je bil kar grozljiv. Sneg popolnoma ojužen, pod njim pa led in sem ter tja skala, zato sem sestopal zelo previdno. Jeklenice so gledale iz snega samo na dveh ali treh mestih po meter ali dva. Dva cepina in dereze so mi še kako prav prišli.

Smučanje prvih 600 višincev je bilo eno samo pršičasto veselje (kakih 20 cm ga je bilo, zapadlega in napihanega v to zatišno lego). Naslednjih 600m od Pian dela Fiacconi navzdol je bilo malo slabše, predvsem so iz snega zaradi letos obupno slabe zasneženosti gledali vrhovi skal. Na videz majhno, slabo vidno a zelo nevarno kamenje z nepremičnim temeljem te med smuko seveda lahko zaustavi, zasuče, prevrne... O čobodri na smučišču zadnjih 600 metrov (od Passo Fedaia) navzdol, pa nima smisla izgubljati besed.

GPS višinomer je (zaradi manjših vmesnih spustov in vzponov) pokazal 1970m vzpona oziroma spusta in 24km prehojene poti. Ob prekrasnem vremenu in čudovitih Dolomitih je bil to dan, ki se ga nikoli ne pozabi!

Kanjavec,Triglav, Glava v Zaplanji, Kanjavec (Igor, 29.03.2017)


Dejansko sem imel namen samo na Kanjavec iz Zadnjice, zato nisem vzel nobene hrane, pijače pa le minimalno, pač kolikor je rabim za tak vzpon.

Vmes se odločim, da izkoristim odlične razmere in s Kanjavca po res ta najboljšem snegu odsmučam na Velo polje. Tam nalepim pse in se povzpnem na Kredarico. Franci in Cveto se ravno odpravljata, meni pa Rado postreže s pijačo in počasi se odpravim na vrh. Pot nič posebnega, zato je niti ne bom opisoval. Na vrhu malo posedim, potem pa nazaj dol. Nekaj pojem, grem še na večerni sprehod, potem pa pivce za lažje spanje.

Vstanem še pred sončnim vzhodom in grem na vrh Kredarice, potem pa uživam ob rojevanju novega dne. Vem, da je sneg še trd, ampak ni časa čakat. Poslovim se od Jožeta in Radota, nato pa od kozorogov (Ibex 94 Carbon XLT) izstisnem tisto najboljše in odsmučam po res trdem snegu na višino Konjskega sedla in se s smučmi na nahrbtniku in derezami na pancerjih povzpnem do koče Planika, ter odsmučam v smeri "letališča" to je izravnava na vzhodni strani Šmarjetne glave. Tam spet lepim pse in se povzpnem na Glavo v Zaplanji, še prej malo posedim na Lojzetovi klopci.

Smučanje mimo Doliča v konto pod Zob Kanjavca je ena sama poezija, še enkrat lepim pse in grem v smeri Hribaric, kamor pa seveda ne pridem, saj že prej zavijem na vrh Kanjavca. Spet malo posedim, potem pa ob 11.45 po "prestavljeni" uri odsmučam v dolino 7. jezer. Ko misliš, da je bilo tisto z Glave v Zaplanji najboljše si, seveda v zmoti, ker je tole s Kanjavca najboljše.

Še enkrat lepim pse in na rob Prehodavcev, potem pa dol na sedlo Čez Dol in v Zadnjico.

Tako včeraj, kot danes kraljevska tura.

Nad Šitam glava (Miha_D., 30.03.2017)


Ko nam vremenoslovci napovejo vročino, se kleni turni smučar vpraša, ali naj se spravi na resen turni smuk, ki zahteva nehumano zgodnje vstajanje, da ujame dober sneg, ali pa – kot poreče današnja mladež – na turni smuk uizi (easy). Tokrat je pretehtal slednji. Kljub lahkotnejši varianti se mož že ob sedmi uri z Vršiča odločno zagrize po trdem plazu proti Nad Šitam glavi (Nad Šitom glava, Nad Šitami glava, Šitna glava itd. - tu bo treba enkrat doreči, kaj je prav). Za obvladovanje prvih 300 višincev pomrznjene strmine zadostujejo srenači, zadnjih 300 višincev pa je že prijetno zmehčalo izza Škrlatice vzhajajoče sonce. Da vzpon vseeno ne bi bil preveč uizi, mož v zadnji strmini, ki kipi skoraj navpik v nebo, razpreže pse in se s smučmi na ramah peš poda čisto pod stene Male Mojstrovke na višino 2250 m. Ob deveti uri že nestrpno stoji na smučeh, pripravljen, da se v Ilkinem stilu vrže dol. Ko pa se malček bolje razgleda po bregu, ga stisne pri srcu in še kje, saj je strmoča pod njim tolikšna, da se v Ilkinem slogu niti ne bo treba kaj dosti dol metati, ampak se to lahko nehote izpripeti kar samo od sebe. Žalostno bi bilo moža po kosih pobirati kje globoko spodaj na Slemenovi špici. Prvi zavoji so zato slogovno nekolikanjci okorni, a zato bolj varni. Ko pa strmoča popusti, se turni smukač razživi in v putrčku vriskajoče premetava smuči iz levosučnega v desnosučni zavoj. Skalnih presenečenj ni, ker je pod putrčkom sneg še trd. Čeprav je plaz že precej zvožen in razdrapan, je zaradi ravno pravšnje ure odlično smučljiv. Ko mož med masami turnih smučarjev zamudnikov, ki šele ob pol desetih grizejo proti Vratcem, virtuozno suka smuči, se mu ti zamudniki kar malce zasmilijo, kajti ko bodo oni imeli priliko pokazati, kako režejo zavoje, bo ura že tako pozna, da bo sneg popolnoma gnil. Torej, kdor želi uživati v maslenem vijuganju, naj odrine zgodaj. Vriskal in užival je Miha

Križ (Podhrib, 30.03.2017)


Super tura...startali ob 6h iz vrat..45 min do snega...na vrhu smo bili ob pol deseth.. pol ure pavze in noro dober spust v dolino...ujeli pravi timing za sren...derez nismo rabili...srenači pa nujni za pobočje, ki je v senci za Stenarjem..zjutraj potrebna lučka

Rodica (Čeha, 30.03.2017)


Danes zaradi Matjaževe popoldanske službe imeli pool position.Ob pol sedmih začeli hoditi iz konca ceste proti Suhi.Smuče nadeli na vrhu strmine pod planino.Snega je dovolj,oziroma veliko.Do Ulic po žlebu,ki je bil trd,a je šlo brez derez in smuči.Nato z srenači po dolini do Male Rodice.Do vrha z dilcami na ramah,a to je le kratek skok.Vreme-brezvetrje,jasnina,razgledi temu primerni. Odvijugamo v smeri zahodnega grebena in navzdol v konto.Tam se ločimo.Jaz se zaradi trdega in ozkega žleba odločim še za sprehod po grebenu v smeri sedla Suha in na ugodnem mestu po izredno lepi,strmi in odjenjani flanki proti planini.Tam zopet združimo moči.Vmes srečamo nekaj prijateljev iz TKG,ki jih zaradi ritma smučanja le bežno pozdravim(se opravičujem).Ena skupina pride tudi iz smeri Vogla,katerim priporočim sončno varianto proti sedlu Suha.Pod planino v gozdu je snega še dovolj ,zato je vijuganje med naravnimi vratci uživaško.Če si zagnan in neprizanesljiv do smuči se pripelješ 5 minut do avta.V nedeljo je menda tradicionalni turni smuk iz kraljice Bohinjskih gora.Z nama užival še ex Skdovc (Suhadole) Pavle.

Vajnež (2104 m) (Mihael, 28.03.2017)


Letošnja zima je gore res zelo slabo obdarila s snegom, saj so smučarskim turam dnevi šteti tudi na severni strani Karavank. Z Lojzom sva smuči zapregla šele na začetku plazišč pod Vajnežem, saj so bila zaradi sonca že primerno omehčana. Za izstop izbereva levo grapo, ki pa je proti vrhu že kopna. Lojz odloži smuči, sam pa jih nesem na vrh. V popolnem brezvetrju uživava v čudovitih razgledih, ki jih danes ponuja Vajnež. Spust z vrha omogoča še nekaj večjih zaplat snega, ravno prav odjenjano snežišče pod Vajnežem pa omogoča prav dobro smuko. Še nekaj zavojev po cesti in smučanja je žal konec.

Nad Šitom glava (Tomaž_Zupan, 29.03.2017)


Zjutraj okrog 8h je bil sneg v senci še trd na soncu pa ravno prav omehčan, da se ni prediral, zato mi je bilo prikladneje smuči nositi na nahrbtniku - tako ali tako je že vse prehojeno. Nisem šel prav na Šitno glavo, pač pa levo pod Mojstrovko, da je bilo smučanje daljše. Okrog 10h je bila smuka odlična, sneg ravno prav odjenjan tudi na plazu.

Na Triglav skozi Kot (Franci, 29.03.2017)


Me je že skrbelo da po več kot 35ih letih turne smuke letos niti enkrat nebi smučal s Kredarice.

V Kot sva se pripeljala po suhi cesti.Prvi povezan sneg se je začel nad gozdom pod studencem,kjer sva opazila,da tu že nekaj časa ni hodil nihče.
Ker je bilo trdo,sva smuči nosila in se od studenca usmerila naravnost proti steni in nato desno po naravnih prehodih.Na smuči sva stopila šele pod Ržjo,kjer je bilo nekaj novega snega od zadnjih ploh.
Pod Kredarico sva zavila desno,kjer sva pustila smuči in se v dobrih razmerah povzpela na Triglav.
Po povratku še na Kredarico na kavo in smuk v dolino.Deležna sva bila idealnih razmer z rahlo odpuščenim snegom od Kredarice do malo pod studencem,kjer se običajno neha smučanje v Kot.
Še malo telovadbe v prečki do gozda in sestop v dolino.
Bil je idealen dan.

Ps
Pomladi ob objavah večkrat zasledim da se odjenjan srenec imenuje firn.V resnici je to popolnoma drug sneg:
Firn – je najmanj leto dni star srenec, ki je zdržal vse odjuge in dočakal novo zimo, značilna zanj so velika, zaobljena in močno sprijeta zrna, ter redke zračne pore.

Ankogel (Meta_Meglič, 28.03.2017)


Štartali smo iz Mallnitza (z gondolo do zgornje postaje). Na prečki je 2x treba sneti smuči, potem pa gre lepo na psih do sedla pod Malim Ankoglom. Do vrha so narejene lepe "štapne".
Z vrha smo prvič peljali ob poldvanajstih (morda bi bilo bolje še uro prej) na Jug. Naklonina od 40°-45°, vsi prehodi so bili še zaliti. Odsmučali smo skoraj do zg.jezera, potem pa ponovno vpregli kužke in se preko V-sedla ter naprej po ledeniku vzpeli na V-greben in po njem ponovno na vrh.
V drugo smo z vrha naredili par zavojev na Jug, nato pa ujeli eleganten prehod na S-stran. Razmere na severu odlične: suh sneg, speglan bolje kot na smučišču. Širokemu zgornjemu delu je sledil prehod proti desni na spodnji del, kjer smo se priključili normalni smeri z malega Ankogla.
Spodnji del je zaenkrat še zvezen, cesta pa zahteva že večkratno snemanje smuči. Na koncu sledi še cca. 1,5 km pešačenja do vlaka, kar pa nam ni pokvarilo čudovito preživetega dneva.
Uživali: Marko, Boštjan, Meta

Luknja (Čeha, 29.03.2017)


Za enkrat to Luknjo še priporočam,pozneje bo treba najti druge.Snega skoraj toliko kot v včerajšnem poročilu.V senci kar trd,a ko ga sonce obsveti se hitro vda.Najožji del pod Luknjo je v soncu pol ure,kar pomeni,da ga brez problemov odhodiš z srenači.Le zadnji del okrog skale,dobrih 45 metrov greš peš,a brez derez.Na sončku z Pavletom uživava v domačih dobrotah,naša legenda Cene naju pa počaka v višini bivaka.Smuka v zgornjem delu je super,potem smo prečili plazovino pod Jugov steber in njegovo grapo.Nadaljevali smo v smeri križišča za Prag,kjer se konča lepa pravljica.Nato smo odpujsali domov.Potem pa kot je rekel naš Milan "Jutri je nov dan".

Savinjsko sedlo (turnosmučarsko tekmovanje) (MatejŠ, 29.03.2017)


Danes smo si podrobno pogledali traso nedeljskega turnosmučarskega tekmovanja na Okrešlju. Sneg se zvezno prične nekje pri izviru Savinje, najbolj udobno pa je stopiti v smuči, potem ko se preobuješ iz kakšnih lahkih "crocs-ov" pri GRS zavetišču, kjer bo letos tudi start tekmovanja. ;)

Proga poteka po snežiščih Turske gore in Rink, mimo ožine imenovane Trihter, v Mrzli dol, kjer mlajši in nežnejši tekmovalci obrnejo, ostali pa nadaljujejo v Sestopno grapo v Križu, zaradi katere smo se danes odločili, da je obvezno imeti s sabo tudi DEREZE in CEPIN. V grapi bo nameščena tudi fiksna vrv. Z vrh grape se spustimo proti ledeniku pod Skuto, kjer ponovno namestimo kože na smuči in lahkotno odtečemo preko Jezerskega na Savinjsko sedlo. Dvakrat je potrebno tukaj sneti smuči, ker so grebeni sedel že kopni. Spust se zaradi manjka snega prične nekaj 10 metrov pod sedlom in gre nekje v okviru vzpona. Hitrost na dol ne bo omejena, je pa priporočeno, da ste - smo previdni, ker nekaj kopnin že gleda iz snega.

Vabljeni!
Prijave: https://www.grs-celje.si/dogodek.php?pid=1

Luknja (Dežman_Igor, 28.03.2017)


Pozdravljeni!Če zanemarimo pešačenje do pod Luknje in prebijanje(smučanje) pod steno po plazovini,bi lahko rekel da priporočam turo.Smuka z Luknje je perfektna,zgoraj res trdo,potem pa sem se držal desne strani,gledano gor,tam je najdlje sonce.Seveda se pozna tudi premaknjena ura,spodaj je med kamni siv led in ga hitro zamenjaš za kamen,jaz sem ga pri povratku ko sem imel že vsega dovolj,padec je bil nizbežen,dobro da sem imel airbag na hrbtu.Pri bivaku sem se eno uro martinčkal,da je malo odjenalo,do skale sem prišel s srenači,naprej priporočam dereze,je kar trdo,ledeno sicer ni.Smuka dobra pod luknjo,potem prečiš plazovino in po sredini po zelo zmrznjenemu snegu(uboga kolena)Prismuča se do skale,kjer se odcepi pot čez Prag.Kljub temu sem sam zase zadovoljen,mir in tišina,lepote jutra,le par jih je prismučalo čez Sovatno,ki so ji tudi šteti dnevi.Bo pa drugo leto več snega,upam.P.S.Fotoaparat ma še tastaro uro.L.P.

2 x Krniška škrbina in Škrbina Prednje Špranje (Igor, 28.03.2017)


Cesta do Viške planine je dolga, na koncu tudi že zasnežena, tako, da hitro preklopim na hojo na smučeh.
Preko planine se še najdejo snežne povezave, pod Kapno steno je pa treba smuči na rame dat. Pod Beljaško iglo je spet sneg in tako vse do škrbine, kjer ni niti za mm odpustilo.

Zato pa smuka najžlahtnejša dol do bivaka, naprej do rušja pa še veliko boljša. Tam spet nalepim pse in nazaj gor na škrbino. Vmes me pokliče Matija in dogovorimo se za pijačo popoldan V Žlebeh.

S škrbine smučam skoraj dol do koče Corsi, potem pa spet pod Kapno steno in ponovno lepljenje kož, ter vzpon na Škrbino Prednje špranje.

Tokrat smučam po desnih pobočjih pod prelazom Scalini mimo Viške planine in še nekaj 100 m po cesti.
Ob sicer ne pravi uri, zelo dobre snežne razmere.

Pod Bovškim Gamsovcem (Igor, 27.03.2017)


Skrajni čas je bil, da malo pogledam v Zadnjico, predvsem pa nad njo.

Ko pridem na most me preplavi razočaranje. Tako praznih Korit še nikoli ob tem času nisem videl. Vseeno se odpravim noter in gor. Sprva kopno, potem pridem do prvih plazovin, ki so vse bolj povezane med sabo. Da s smučanjem v spodnjem delu ne bo nič, mi je takoj jasno.
Na Luknji pogledam v Vrata, potem pa gor po snežiščih Pihavca. Na enem mestu je snega premalo, zato grem čez peš, potem pa kar "lepo" zasneženo. Nad Vrati zaslišim helikopter, ki preletava Steno. Oglasim se po radijski zvezi in zvem, da naj bi nekdo izstrelil raketo, sedaj iščejo, če kdo rabi pomoč. Povem, da sam nisem nič videl, niti ni sledi na Luknji in Čez Plemenice, v dolini pa nobenega avta. Še nekaj časa preletavajo Steno in okoli Triglava, najdejo nič. Če je res bila raketa, je to neodgovorno dejanje in zloraba znamenj za pomoč.

Grem gor v udor Bovškega Gamsovca in se pripravim za smučanje. Sneg ravno prav odpuščen in smuka odlična. Na Luknji se ustavim in ponovno pogledam v Vrata. Ker je še vedno senčno, sneg pa pomrznjen me spust do bivaka ne mika in odsmučam še zgornji del Korit, potem pa peš v dolino.

Malovica 2738m (Bolgarija) (Janvit, 28.03.2017)


Pred dvema tednoma smo se s fanti ponovno podili po našem ljubem Balkanu. Snežne razmere so bile skromne in vreme muhasto, a kljub temu smo iztisnili eno bolgarsko in dve makedonski turi. Začeli smo v Bolgariji, kjer smo naredili krožno turo na Malovico (2738m). Turo je pred nekaj leti opisal naš balkanski pršičar Jure Noč - na tem mestu pa lahko dobite tudi natančen GPS track. Tura je lepa, prostrana, z dolgimi spusti.. za sladico pa nam je ponudila še 2-urni nočni sprehod do parkirišča pod sedežnico. Sneg je bil večinoma trd in soliden za smučanje. Na zaključku smo ujeli še zadnji vlak za hojo na smučeh; ob normalni zimi pa mora biti snega več kot dovolj saj je najnižja točka cca 1460m. Večerjali smo v prijetnem mestecu Sapareva Banja, spali pa smo nekoliko ven iz mesta, saj je čez vikend preplavljeno z bolgarskimi turisti, ki se razvajajo v lokalnih termah. Naslednji dan smo odrinili proti Makedoniji. Na svoji zastavi imajo sonce, in ravno na to smo računali!

Kredarica (Miha, 27.03.2017)


Danes je bila ura, kljub prostem dnevu, kar zgodnja. Z Anjo sva se po slabem tednu planiranja za turni smuk, le končno uskladila in se odpravila na Kredarico. Zjutraj v Krmi -3,5 pri hlevu. Nato sva se po poti odpravila proti Kredarici. Na Pleši, kjer letna pot preide iz gozda v ruševje se začne sneg. Smuči pa sva nesla do Vrtače in od tam naprej s smučmi do Triglavskega doma na Kredarici. Sneg je bil skozi celoten vzpon trd ko beton od Vrtače do vrha. Na vrhu po okrepčilu in pogovorem z vremenarji malo počitka, nato pa spust v dolino. Sneg je na sončnih predelih že lepo odjenov in smuka skozi Kalvarijo proti Kurici je bila res en sam užitek. Skuzi Kurico proti Prgerci pa zopet trdo in popolnoma razrito od smučarjev in pohodnikov. Obrala sva varianto po desni strani. Od planine Zgornja Krma proti malem Polju se tu in tam pokaže tudi kakšen kamen. Od Polja pa sva se odločila za prečenje na plaz pod Draškimi vrhovi. Tam pa je bila smučarija popolen mater po izredno trdem snegu čez plazovine do začetka gozda. Od tam naprej pa smuči zopet na rame in peš do vozila pri hlevu.

Prestreljenik (Marijana_&_Marko, 26.03.2017)


O kakšni ohladitvi ni bilo sledu (na Gilbertiju ob 13h +4°C), na žalost pa so zadeli z meglo. Ob 10-11h je bilo še precej sonca, opoldne pa megla za rezat; zaradi Planice sva bila točno to uro prepozna. Smuka na Prestreljeniku v gnilcu dobra, zalito je tudi lepo, tako da se linijo lahko tudi v megli poljubno izbira. Smučišče dela in je zasneženo do podna.

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Križ - Sovatna (Darja_Zaplotnik, 25.03.2017)


Cesta v Vrata prevozna bp...znak, da je (še) zaprta za promet smo opazili ob povratku. ;)

Razmere smo si v dvorni zasedbi vsled posebne priložnosti :)))) ogledali že v petek pozno popoldne in to kar iz zraka. Pri tem nepopisno lepem potovanju ob in nad grebeni ter tik ob vrhovih naših gora sem se resnično samo čudila, kako lepe gore imamo in se v mislih tisočkrat zahvalila sreči, da jih lahko obiskujem. Pravzaprav se sploh ne morem načuditi, kje vse hodimo, plezamo, bajkamo, smučamo in se imamo lepo.
Vzradostil me je pogled na majhne, ljubke vzpetinice nad Soriško planino, presenetila prepadnost grebena Tolminski gora, kjer domuje fascinantna bajkerska tolminska prečka. Globina pogleda v dolino Soče, kamnite palačinke Bovškega Grintovca, mogočnost Jalovca in Loške stene ter "pogled kot na dlani" na Zahodne Julijce...to človeka resnično očara.

Zavoj okoli mogočnega Mangrta postreže s pogledom v strmo in izpostavljeno Zimsko smer. Ob zavedanju, da sem v njej ne tako daleč nazaj "šarila" s smučmi je bil zame najbolj presunljiv trenutek tega potovanja na visoki ravni. Še pogled v Jalovčev koluar, na snežišča verige Mojstrovk, pomežik svetlobe skozi Zadnje okno Prisanka in že smo bili pri očaku. Res je impozanten, prav tako njegova Stena. K njemu stekajoče doline pa so kot cvetni listki v marjetici.
Seveda se nismo izognili domačemu karavanškemu grebenu (ejga Marko, od kje sta odrinila v Centralno? ;)) ter našemu 100janu najbolj domačimi in v srčiko poznanimi Kamniško-Savinjskimi goram. Lepo je bilo...nepozabno!!! :)


Torej sneg se začne malo naprej od gozda. Po pričakovanjih mehak, le pod Stenarjem trdo (srenači skoraj obvezni). Pod vrhom prijazen prijateljski klepet in že smo odsmučali proti Sovatni. Prehod, ki te dostavi nadstropje nižje pod Križ je zasnežen za silo, malo je treba poštamfati navzdol. Prav dolgo ne bo zdržal.
V Sovatni mehko, ampak lepo smučljivo. Prehodi normalno založeni s snegom, le zaključno snežišče, ki se konča z ožino je težavnejše. Pa še to je moč obvoziti povsem desno (gledano dol). V nadaljevanju in po skromni snežni odeji smo se potem držali proti Bivaku pod Luknjo. Od tam pa ob, preko in mimo ogromnih plazovin pod Zahodno steno dosegli letno pot Prag - Luknja.

Na poti, za katero smo se že v petek zvečer dogovorili, da si jo vzamemo v skrajno hedonističnem stilu, smo srečali kar nekaj znancev in prijateljev, ljubiteljev pomladno zasneženih strmin. Luštn je blo no! :)

Ratitovec 2 (MajaLusina, 26.03.2017)


Najslajši je domači teren, zato smo kar ponovili včerajšnjo turo: Mosti - Praprotna dolina - Planina Klom - RATITOVEC - Kosmati vrh - Mosti.
Vreme je bilo danes ravno obratno napram včeraj - zjutraj sonce, kasneje oblačno, na vrhu megleno. Sneg je bil danes boljši, trši. Smučarija z vrha Ratitovca je bila super, s Kosmatega vrha pa še mnogo boljša. Danes smo smučali po cesti do rampe ter vse do "polomije". Tam je bilo potrebno (kar)nekaj korakov smuči nesti, za zaključek pa smo odsmučali vse do avtomobila.
Za letni čas so razmere zares idilične - turno z Ratitovca in domov na regratovo solato - neprecenljivo.

France, Matjaž, Borut in Maja

Schareck (Meta_Meglič, 25.03.2017)


Najin prvotni cilj je bil Ankogel. Po spletu okoliščin pa sva startala iz Molltala na Schareck. Z vrha sva najprej malo iskala vstop v pravi ozebnik. Levi je bil narejen, v osrednjem je bil vstop nesmučljiv, desni pa je imel širok in vabljiv vstop, zato sva zapeljala vanj. Upala sva, da bova imela več sreče kot pameti, vendar naju je slednja že zdavnaj zapustila, sreča pa naju je pošlatala s čudovitimi razmerami (suh sneg z mehko,smučljivo skorjico). Uživala sva do pribl. 100 meterskega skoka, ki pa letos ni imel obvoza v levo (gledano navzdol).
Zato sva si oprtala vso kramo in odpujsala nazaj na vrh.
Od tam sva odsmučala še po smučišču do vlakca.

Kanin - Možnica (Franci, 25.03.2017)


Včeraj sem se udeležil vsakoletnega turnega smuka v organizaciji GRS Bovec.V še ugodnih razmerah je bila izbrana trasa s Kanina v dolino Možnice.
Zjutraj smo se v pravi panoramski vožnji (45min) z gondolo povzpeli na Kanin in naprej na škrbino.Od tu smo odsmučali na Prevalo,in peš na sedlo Golovec.Sledilo je smučanje po trdem snegu daleč proti Pobiču.Tu nalepimo kože in se povzpnemo na sedlo pod Konjskimi policami in po okrepčilu v dobrih razmerah odsmučali v dolino na zahodni strani Bavhe.Od tu še enkrat v breg na sedlo do bivaka Savoia.
Sneg se je medtem precej ojužil in v mehkem smo odsmučali čez Brežiče po žlebu nad korita in zaključili precej nizko v gozdu v zatrepu Možnice.
Po 15min hoje nas je že čakalo pivo in prevoz v Bovec,kjer smo prijetno druženje zaključili s piknikom.

Hvala GRS Bovec za organizacijo in postrežbo na koncu smuka.

Sonnblick (Mirov, 25.03.2017)


Zopet skoraj poln kombi, skoraj ista posadka kot prejšnji teden. Start ob 3h zjutraj, ponovno preko Udin, Tolmezza, prelaza Passo di M. Croce, naprej do Heilingenbluta. Nadaljujemo po Glocknerski cesti do prvega, ostrega, levega ovinka, kjer zavijemo v desno za dolino Fleistal. Pri domačiji Pfeifer zavijemo levo in po ozki, strmi cesti speljani skozi gost smrekov gozd parkiramo pred mostičkom čez potok (~1650m n.v.). Malo po 6h pričnemo s hojo. Prvih 15 minut smučke še nesemo, nato si jih nadenemo na noge (malo pod gostoščem Alter Pocher) in nadaljujemo ob cesti, ki je splužena in pelje do akomulacijskega jezera Zirmesee. Parkrat cesto prečkamo, ko pa le-ta zavije daleč v levo, ovinek krajšamo in se vzpenjamo strmo navzgor po še zamrznjenem snegu. Vrh strmine zavijemo v levo, tako dosežemo prvi ravnejši del, tam pa ostro v desno in kmalu dosežemo spodnji del ledenika Fleiskees. Lepo vreme, še lepši pogled na ledenik, v daljavi pa najvišja ležeča metereološka postaja v Avstriji, ki je naš cilj. Nadaljujemo po krajšem grebenu v levo in naprej čez ledenik v loku proti desni, do šrbine Kleinfleischarte. Od tu naprej v levo do koče Zittelhous, ki jo dosežemo po slabih 4h hoje.
Sledi spust po sredini ledenika - uživamo v lepem vremenu, v vijuganju po ravno prav odpuščenem snegu, po prostranem pobočju ledenika - do manjšega grebena mimo katerega smo se vzpenjali. Od tu naprej smučamo v smeri vzpona vse do ceste, tam se spustimo skrajno v levo, kjer je še nekaj snega po katerem se da prismučati nižje do izhodišča. Z večjimi in manjšimi težavami prismučamo do gostišča Alter Pocher in naprej malo ob robu cesti, malo po grapi, vse do avta.
Za nami je prekrasen dan, poln užitka v smučanju, ki odtehta zgodnje ustajanje in kar dolgo vožnjo. Sklenemo da turo kmalu ponovimo, vendar do sosednjega vrha Hocharn.

Za Cmirom (Miha_D., 25.03.2017)


Dvajseto obletnico medmrežne strani TKG, ki so ji mnogi predani turni smučarji namenili s sentimenti prežete zapise, se spodobi obeležiti tudi s spodobnim turnim smukom. Za spodoben turni smuk pa se spodobi pridelati vsaj 1400 višincev ali več. In kam se podati v dneh, ko naši in inozemski orli frčijo nad Planico in podirajo letalne rekorde? Ker v letošnji sezoni na TKG ni bilo še nič priobčenega o smuki za Cmirom, se kvartet zagnanih turnih smučarjev odloči pokukati, kaj dogaja za to goro. Iz doline Vrat, kjer ni o snegu ne duha ne sluha, se s smučmi na ruzakih in ramah zagrizemo po rjavem jesenskem listju skozi strmo hosto do melišča (1150 m). Tu ugledamo prve snežne zaplate, ki jih je ravno toliko, da zaprežemo pse in po južnem snegu med rušjem pod sivimi oblaki nadaljujemo na smučeh. Nekje na 1600 m nas prijetno preseneti že nekoliko trši sneg, ki ga ne pričakujemo, saj so vremenoslovci napovedali ničto izotermo na višini 2890 m. Še bolj pa se razveselimo, ko se prebijemo iz sivine in pod seboj ugledamo megleno morje, nad seboj pa modro nebo in zlato sonce. Po štirih urah in pol ležernega in s prijetnim klepetom začinjenega cuckanja se znajdemo na Begunjskem sedlu (2370 m). Prve knjižno lepe zavoje zarežemo po trdem snegu, ki nas v nadaljevanju navdušuje tudi na dolgi prečki na meliščih pod Vrbanovimi špicami. Po levih flankah gledano v dolino sledi epizoda uživaškega sukanja smuči v firnu, ki se z nižavo spreminja v vedno bolj južen, a še vedno vriskanja vreden sneg. Turno smučarska pravljica vztraja do 1700 m. Ko z leve flanke preklopimo na desno pod stene Vrbanovih špic, se sneg totalno zagnoji, v senčnih legah pa nas zamori še nagravžna skorja. Kljub temu se ne vdamo. Naj turni smučar ob dvajseti obletnici TKG nečastno prizna turno smučarski poraz? Ali naj svetu raje pokaže, koliko ga je v hlačah in kaj se je v teh dvajsetih in še enkrat toliko letih pred tem pametnega naučil? Vedoč, katera pot je prava, se na vse kriplje trudimo in z živalskimi napori ohranjamo kakovostno raven turnega sukanja smuči, a mora za to najmlajši član kvarteta plačati visoko ceno – zlomljeno turno vez. Material žal ni zdržal vseh naporov in je v nasprotju s turnim smučarjem, ki je dokazano iz boljšega testa, neslavno popustil. Ko se po odurnem gnilcu prebijemo do zadnjih snežišč oz. melišč nad gozdom, je snežna odeja že tako gnila in tanka, da nekje na 1350 m, ko nabašemo na prve skalne mine in se nam zasmilijo smuči, vseeno modro odnehamo. V slogu planinskih luknjačev se menjaje po snegu in kopnem spustimo do hoste in skoznjo do avta. Jubilej se seveda po slovenskih šegah in navadah tudi zapije, kar skupaj s prešerno razpoloženimi in tudi že malce okajenimi navijači, ki se vračajo iz Planice, postorimo v Aljaževem domu v Mojstrani. Na zadnjem, morda pa tudi predzadnjem turnem smuku smo se trudili in vriskali Luka, Sonja, Boštjan in Miha.

Ratitovec (MajaLusina, 25.03.2017)


Mosti - Praprotna dolina - Planina Klom - RATITOVEC - Kosmati vrh - Mosti.

Ponovno smo okusili čare domače "Jelovške" ture. Snega je v enem tednu pobralo opaženo preveč, vendar smo s smučmi hodili še celo pot, le del poti v začetku (pri polomiji) je kopan. No, tudi na vrhovih ga je že pobralo, pa so nekateri vseeno "smučali" kar po kopnem. Smučarija je bila glede na razmere še pa še idilična.

Užitkarji: Rafko, France, Borut in Maja

Veliki Draški Vrh (Matej, 25.03.2017)


Na Veliki Draški Vrh preko Viševnika. Sneg je bil verjetno zaradi pozne ure gnil in je še najbolj spominjal na smučanje po vodi. Snega je na vrhu VDV že (pre)malo in pripeljati se da malo pod Jezerca. Je pa Boštjan našel na poti od Studorskega prevala do Jezerc čelado. Če jo kdo pogreša naj se javi.

Koroška Rinka skozi Turski žleb (Metod_Š, 25.03.2017)


S Klavdijo in Janezom smo se namenili v Turski žleb, naprej potem pa kakor bo naneslo. Napovedana je bila oblačna noč z razjansitvijo dopoldne, tako da smo upali na nepomrznjen Turski žleb. Oblačnost je potem segala le do kakih 1500m, zgoraj pa je bilo popolnoma jasno (in Turski žleb jasno pomrznjen, sicer ne globoko, a na sredi in spodaj tečno, ker se je kdaj prišlo skoz. Pa še precej rebrasta površina ni obetala kake presežne smuke). Tudi sneg se je v žlebu zelo menjaval, nekje trdno zmrznjeno, nekje mehko, s čevljem ali cepinom pa se je skoraj povsod prišlo skozi do spodnjega južnega snega. Pod žlebom je seveda bilo mehko. Nad žlebom potem nadaljujemo na Koroško Rinko ali Križ. Zgoraj je bil sneg ravno prav odpuščen za dobro smuko, nekaj nižje je bilo že več mehkega snega, a še vedno zelo dobro. Žleb je tudi nekoliko odpustil (kak cm), tako da se je prav dobro zavijalo, pa tudi številni predhodniki so prav lepo zbrusili površino, tako da so vsa zoprna narebričenja več ali manj izginila. V srednjem delu in spodnjem delu, kjer je bilo možno lokalno (a ne preveč globoko) prediranje, je bilo treba nekaj več previdnosti. Pod žlebom v delu, ki je izven sence stene, je bil mehak sneg. Prismuča se skozi gozd kakih 50 vm nad izvir Savinje.

Hagener Hütte (Marina, 25.03.2017)


Ob šestih iz Ljubljane, malo pred deveto smo bili na parkirišču, ki je bilo že več ali manj polno. Registracije so bile večinoma avstrijske, ena sama slovenska.
Že takoj smo stopili na smuči. Pogled na Romatenspitze je bil bolj žalosten kar se tiče snega, zato smo se odločili, da gremo do Hagener Hutte. Vzpenjali smo se po žlebu, kjer je dovolj snega. Smuči ni bilo treba nikjer sneti. Na letni poti pa so menda že prekinitve.
Sonce je žgalo, ko pa smo prišli do zadnje strmine pod kočo, se je pojavil oblak, za katerega smo bili zelo hvaležni. Smuka v zgornjem delu je bila odlična, spodaj pa je bil sneg bolj kot ne gnil.
Če ne bo prave ohladitve, bo v kratkem po spodnji ravnini na planini Jamnig Alm treba smuči nositi na rami.

Triglav (Marijana_&_Marko, 25.03.2017)


Za razliko od Andreja in Jureta sva poskusila v smeri, ki jo je v sedemdesetih smučal Franci Mrak. Žal tudi tu na vršni/zahodni strani ni bilo smučarsko zalito (prestop preko grebena bi se še dalo izsiliti, a je bil kmalu zatem še skalnat/požlejen prehod, kjer s smučmi ne bi šlo). Po skoku na vrh sva z rame (2785 m, tu smer prestopi preko grebena) po SV vesinah odsmučala na ledenik. Na zgornji polovici je izjemno motil nov sneg (na trdi podlagi), ki ga je sonce ravno prav obsijalo, da je bil občutek tak, kot bi se na smučeh delale cokle. "Abručanje" je bilo povsem nemogoče, dalo pa se je "na ostro" zavijati s čim manj oddrsavanja. Spodnja polovica (pod ožino) je bila pa zelo dobra za smuko.

S Kredarice pa do Kurice je bila smuka ob 10h po večinoma ravno prav odjenjanem zelo dobra (ponoči je močno pomrznilo), nižje do Malega polja gnoj, še nižje pa je o smuki nemogoče pisati - gre za bolj ali manj pobijanje po gnoju, rušju, drevju ... Če se je prejšnji teden še prismučalo do avta, sva danes smuči nosila skoraj pol ure, pa sva po nemogočih "taborniških varitantah" zelo dolgo časa vztrajala na smučeh.

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vajnež (Barbara, 25.03.2017)


Parkiramo na zgornjem parkirišču, cesta normalno prevozna. Smuči nosimo še cca 10min do snega. Že zjutraj je sneg rahlo južen, vendar po dobri pasji gazi hitro napredujemo. Na začetku strmine nas dohiti Aleš, ki je imel za danes očitno isti cilj. Skupaj nadaljujemo do vrha, ki ga dosežemo skozi levi žleb, ki pa ni več v celoti zasnežen, zgornja polovica ni smučljiva, nekaj je tudi kopnih odsekov. Smuči nesemo povsem na vrh (nekateri so jih pustili na sredini žlebu), kar se je izkazalo za pametno, saj je tudi smučanje izpod vrha po treh daljših zaplatah snega prav super. Smučamo po smeri pristopa, Aleš pa izbere drugo varianto. Peš sestopimo do polovice žlebu, potem pa super smučarija po rahlo ojuženem srencu vse do dna. Prismuča se skoraj do zadnje serpentine na cesti in še slabih 10min peš do avta. Super tura v samotnem okolju, turnih smučarjev v Mdvedjem dolu ni več prav veliko, čeprav je smučarija zaenkrat še super, žal snega hitro zmanjkuje. Lp vsem Barbara

Med Stolom in Vajnežem - Potoški mali Stol (M`re, 24.03.2017)


Ker gnuji sledijo dobri paši (beri smuki) ubereva smer selitve naprej proti zahodu.
Prvotni cilj Janežev žleb zaradi močne zmrzali in manjka enega para derez obrneva proti Široki riži. Tudi tu zgoraj tako trdo, da zadnji del greva raje peški. Namesto čakanja na odjenjaje obrneva proti Potoškem malemu stolu, kjer odpeljeva uživaško proti soncu obrnjeno flanko v Dolgo Rižo in še enkrat vpreževa cucke proti vrhu Široke Riže. V dobri uri se razmere precej omehčajo in sledi še ena dobra pela po putru, ki je na koncu prehajal v gnoj. Prismučalo se je do zadnjega ostrega ovinka, v Tratah do višine cca. 1250 n.v. Bo pa podatek zaradi borne snežne odej ob teh temperaturah vsak dan precej višje. Z avtom se pripelje b.p. (razen nekaj blatnih vložkov) do letnega parkinga.
Trpela Luka in moja malenkost.

Deska - v čast dnevu poezije (Jurij_Šoba, 16.03.2017)


PREDPOMLADANSKA SMUKA

Kje časi so, ko sem kot polh zaspal,
preslišat’ ure nič se nisem bal?
Do zvonca pa še manjka ena ura,
kako potekala bo moja tura?
Bom z avtom našel gozdno cesto
in z njim prišel na pravo mesto?
A vsa ta skrb prav hitro mine,
se srečno znajdem spod planine.
Že škripajo smuči po stari špuri,
že bližajo se koče trdne duri,
a tu zaprto vse je v rani uri.
Naprej! Kje tukaj sem poleti hodil?
Markacij ni in ne bi rad zablodil.
Sokolji vid prehod skoz’ ruš opazi,
čeprav nobene tam ne najde gázi.
Koprenasto nebo se končno razjasni,
pričara sonce novih mi moči.
V krasote gorske se pogled odpre,
radóstno (in v naporu) zaigra srce.
Zdaj hôdi, zdaj se ustavi, nadihaj malo,
do vrha ni prav dosti več ostalo.
Ko smučka končno vrh pohodi,
povsod naokrog so gorski podi.
Obdajajo vršacev bele jih konice,
dolino mrčaste zagrinjajo meglice.
Saj vem, da spodaj tam ljudje živijo,
kako je to, da se ne zadušijo?
V zavetrje se turni mož odpravi
in tam si čaj, banano, gel pripravi.
Mu emšo namreč táko reč zakuha,
da hujša v smuki kot v hoji je naduha.
Večkrát potrebni so postanki,
vijuge slikat’ na najlepši flanki.
Saj ve se namreč, da za Te Ka Gora
prav ta izlet najlepši biti mora.
Prehod skoz’ gozd zdaj moram najti,
da prišel bom k pastirski bajti.
A vrag že štrene svoje prede,
mi smučanje po jasah zmede.
Zdaj gor, zdaj dol, a vztrajno proti vzhodu,
se končno znajdem na planine vhodu.
Pred kočo sonce name plane,
se v miru in tišini sapica ne zgane.
Ko končno duša se priveže,
po cesti jo odsmučam izpred Veže.
Ko pa za mano je še zadnji gnilec,
se v roki znajde mi mobilec:
"Ej mami, bodi zdaj še ti vesela,
današnja tura je lepo uspela!"

Viševnik (Aleš, 24.03.2017)


Pozdravljeni,

popoldanski turni smuk od spodaj ni zgledal prav obetavno, a se je še vseeno dalo prismučat z vršnega grebena od "debele skale" do avta. Komaj, v kratkem bo zgoraj in spodaj kopno.

Zgoraj se gre v kuloar proti zlatim vodam, nato nazaj na greben v obvoze med borovci. Na smučišču se po skrajno levi strani lepo privijuga do tekaške proge in nato v gozd.

Sneg? Gnil...

Pa vseeno lepo.

Jalovec (Franci, 24.03.2017)


Iz Planice peš po cesti do koče v Tamarju,potem pa naprej s smučmi na nogah.Sneg je bil pomrznjen,z višino pa je bilo vse bolj mehko.
Do pod ozebnik smo bili na smučeh,nato pa dereze in proti vrhu.Cveto je na smučeh vztrajal daleč v ozebnik.
Včeraj je zapadlo nekaj novega snega,ki je popolnoma speglal podlago.
Na vrh smo šli po letni poti,kajti zimska je spodaj kopna.Razmere so bile kljub toplemu vremenu dobre.
Smučanje skozi ozebnik pa en sam užitek,nižje malo slabše zaradi mehkega snega,v spodnjem delu pa spet lepo predelan sneg in hitro smo bili pri zasluženem pivu v Tamarju.
Do Planice smo potem izkoristili vse flike snega,ledu,vode,listja in makadama.
Prvo serijo poletov smo pogledali v Planici,Drugo pa ob analizi krasnega dne pri Danici na Dovjem.

Kalški greben (Matej_Turni, 24.03.2017)


Krožna: pr’Flojrančku - vrh Krvavca - Dolga njiva - Kalški greben - Vrh Korena - Kompotela - Košutna - planina Koren - pr’Flojrančku. Snega malo, a se je dalo z iskanjem prehodov med ruševjem priti zvezno do planine Koren, potem pa peš po kopnem do izhodišča. Smučanje s Kalškega grebena zadovoljivo, ostalo pa bolj tako tako. Drugače pa prekrasen dan, sonček, ne prevroče, rahel vetrič in super razgledi.

Kredarica (Doris, 24.03.2017)


Kredarica iz Krme_ 24.03.2017

Glede na to, da že leta spremljam forum in mi objave velikokrat pomagajo pri odločitvi kam, se bom opogumila, da tudi sama kdaj napišem in mogoče komu pripomore k lažji izbiri.

Tokrat sem si vzela v službi prosto in jo mahnila prvič pozimi proti Kredarici iz Krme. Cesta je povečini kopna in se normalno pripelje z avtom do zapore Pri lesi. Potem je po gozdu kratek čas podlaga katera za nekaj ovinki izgine in s smučmi na hrbtu je potrebno hoditi skoraj uro. Šele nad gozdom se lahko nadene smuči in jo krene v hrib proti mimo Kurice. Sneg je bil že v zgonjih jutranjih urah gnil zato je pod smučmi v strmini pogosto spodrivalo. Se opravičujem mimoidočim turnim smučarjem za toleriranje mojih kletvic ;) Po dobrih štirih urah hoda dosežem Kredarico, gledam proti Triglavu, a se držim pravila podpisane izjave pred kratkim začete alpinistične šole, da na težje ture ne smem sama, čeprav me neznansko mika ;) Smuka za nazaj je presentljivo dobra kljub gnilcu. Sneg, posebno na južnih in jugovzhodnih straneh, noro hitro pobira in ponekod je že potrebno paziti na štrleče kamne, še kak teden ali dva...

Bilo je lepo ;) Doris

Mangrt (Igor, 24.03.2017)


Cesta je splužena do prvega tunela, če je tudi prevozna pa ne bi vedel, vem le, da je uradno zaprta.

Več kot pol metra snega od Mangrtske planine po Mangrtskem potoku, ki je bil lepo pomrznjen in tako vse do Belega potoka. Potem grem gor skozi gozd, kjer je bil sneg na površju rahlo ojužen do ceste, potem malo po cesti in gor čez "moje prehode" na Mesnovko in naprej do ruševin, ter prečno nad kočo do zadnjega levega ovinka, kjer nadenem dereze, saj je trdo, srenačev pa nimam.

Smuči odložim na običajnem mestu, potem pa do prečke po italijanski, potem zavijem v "zimsko". Včeraj je snežilo nad okoli 2200 m, snega od 5 do slabih 20 napihanega, podlaga pa tudi kar luštna, tako, da mi je bilo malo žal, da sem smuči pustil spodaj. Kmalu pridem na štapne, ki so pripeljale gor po "normalki zimske" tako, sem imel v nadaljevanju lepo narejeno stopnišče, mogoče le rahlo preveč na široko so bile štabne. Kdorkoli je bil, hvala mu.

Z vrha sem sestopil po vzhodnem grebenu, kjer sta hodila tudi predhodnika, no že za robom sta nadela smuči in potem "senčno prečko" presmučala. Tudi meni je šlo kar hitro na peš, saj se je zelo malo prediralo in, ko sem prišel do smuči, sem prej omenjena dva še videl na sedlou potem pa sta poniknila v Plazje.

Smuka do ovinka kot po maslu, potem malo po cesti, pa kratek vzpon v "enosmerno", potem pa dol do ruševin in naprej do planine. Kljub nekoliko pozni uri, okoli 13. je bilo smuka še zelo dobra.

Od Lepene do Savice (Marijan_Breščak, 22.03.2017)


Potepanje od Lepene do Savice od 17 do 22. marca 17

Z Daretom sva se preko Vršiča pripeljala v Lepeno – odkorakala proti Koči ob Krnskem jezeru, kjer sva bila prijetno sprejeta. Presenetljivo prijazno osebje, dobra postrežba, čistoča in vse kar spada zraven. Zjutraj smo se podali na Vrh nad peski – to je že lepo opisal Aleš. Proti večeru se nas je nabrala kar številčna družba iz TK Gora in smo mimogrede prijetno proslavili 20. obletnico kluba s torto in svečkami na njej, kot se spodobi. V nedeljo smo se razkropili po grupicah na razne konce. Eni na Peske, drugi na Šmohor, France, Darja in jaz pa proti Komni. Tudi to je že opisal France v svojem prispevku.
Na Komni sem bil dogovorjen z številčno družbo turnih smučarjev spoštljive starosti, ki že mnoga leta v istem času kolovratijo po Komni in uživajo v vsem, kar nam lahko ponudi čudovita narava in druženje. Ne morem opisati vsega – bilo je res prijetno. Neprisiljeno so organizirani, Jošt je prvi, ko je treba gaziti in odloča kam gremo, Luka in Marička skrbita za vse od a do ž, Boštjan je v rezervi za vseh vrst pomoči, Jure in Jusuf skrbita za izobraževanje , Gigi in ženka za slikovni material, Darja neopazno in vztrajno opravlja vse kar je treba in predvsem pridno in vztrajno hodi. Pero skrbi da je vse po dogovorih in zakonih, Milan – dirkač – dirka iz Vogla in nazaj.
Vsak dan smo naredili izletek. V ponedeljek je bil naš cilj Bogatinsko sedlo pa se je žal pripodila megla od nekod skoraj ob istem času kot včeraj, ko smo tam kolivratili z Francetom in Darjo. Obrnili smo in odsmučali nazaj na popoldansko župico in kasneje na vse kar paše zraven. Moram poudariti, da je Dom na Komni izjemno prijeten, čist in kar je najvažnejše ima zelo prijetno posadko in enkratne kuharice, ki bi lahko tekmovali na kateremkoli kuharskem tekmovanju. Prijaznost je njihova vrlina. Saj ni namen hvaliti vendar mimo tega se ne da. Kar je res je res in to si zaslužijo.
V torek smo se odpravili na pohodno turo v Lepo Komno in proti Kalu in se vrnili po poti iz smeri Triglavskih jezer. Čudovita narava, vse kuclasto in zaobleno kot, da nebi bila to letošnja skopa zima. No ja, sneg je bil bolj južen vendar nas v uživanju ni motilo.
Zjutraj pa, pogledam ven – dežuje. Opla, oprtam si nahrbtnik, se zapeljem del poti po snegu potem pa vse na hrbet in v dolino. Malo sem bil moker pa ne škodi umivanje z mehko deževnico.
Tako sem prijetno preživel potepanje od Lepene do Savice v dveh zelo prijetnih družbah ljudi, ki znajo ceniti naravo in uživati pozimi v gorah. To potepanje sem si privoščil za svoj 79 rojstni dan – Marijan.

Begunjščica (Marijana_&_Marko, 23.03.2017)


Spodaj je snega v slabem tednu močno pobralo, prismuča se do prelomnice pod srednjo postajo, a bo kmalu samo še do srednje postaje, ker so prehodi že precej ubogi. Zgoraj pa sva začuda lahko še odsmučala z vrha v Centralno. Razmere danes solidne za gor in dol, gnoja ni bilo, odsekoma prav dobra smuka (na Plazu nad Zelenico), črede gnujev pa se za to sezono tudi počasi poslavljajo od teh koncev, glede na poročila so migrirali prek Vrtače.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ovčji vrh (Janez_Nastran, 18.03.2017)


V soboto nas je megla na spletni kameri z Vršiča pregnala k severnim sosedom. Ker sem nazadnje bil v Bodentalu smo tokrat šli v Bärental. Pa še več izbire je tukaj, tako lahko cilj sproti izbiraš. Na zgornje parkirišče se pride z zaletom čez poledenelo cesto. Nekateri niso vzeli zaleta, ampak so pa nadeli verige. S smučmi se je začelo že na parkirišču. Peš (s smučmi) gor grede je šlo neprekinjeno. Detajl je bil prestop čez borovce po gnilem snegu ven iz gozda. Pod Stolom se pokaže velik plaz. Janežev žleb je imel kar precej obiska. Ker je Ovčji vrh najlažji dvatisočak v okolišu in ker smo turo prilagodili najmanj izkušenemu smo se odločili pogledat tega. Pričakovali smo s snegom skopo južno pobočje in tako je tudi bilo. Vseeno so bili trije snežni "smrklji" neprekinjeni. Med izbiro med temi tremi smo izbrali četrto varianto - bolj na zahod obrnjeno pobočje, ki poteka v območju zahodne označene poti. Tu je bila smuka kar ugodna, tudi ropotalo ni nič, sneg pa je bil letnemu času, visokim temperaturam in izpostavljenemu soncu primerno težak. Vzpon po JZ grebenu ima proti vrhu vedno več kopnih mest. Strinjali smo se, da je za južna pobočja na tej višini to sezono peljal zadnji vlak. Severna pobočja v okolišu imajo še zadovoljivo veliko snega in ugodne razmere, če le ne bo dež vsega spral. Smuka je bila, sicer z nekaj reklamami (=prekinitvami), možna do avta.

Še več predstave pa v pripetih slikah in premičnih slikah: https://youtu.be/oIdJWVzpfYY
please, subscribe ;)

Mala Mojstrovka (Matjaž_Duh, 21.03.2017)


Rana ura - zlata ura definitivno drži. Zgodaj zjutraj sem jo mahnil izpred Ejavčeve koče proti Mali Mojstrovki upajoč, da je ponoči kaj stegnilo. Seveda ni in sneg je bil že močno ojužen + se je iz Trente sem začela valiti megla... Nad meglo pa prekrasen sončen dan vse do vrha. Spust : do cca 1800 mnm relativno soliden sneg, nižje pa južno, gnilo, predirajoče,... Za dodatke še meglen pas. Spustil sem se proti drevesnici - smuka je postajala muka z vsakim metrom nižje. Potem pa hop nazaj na Vršič in hlajenje s spustom do Erjavčeve (avta)... Ker pa smo Dolenjci navajeni smučat tudi po ivju in zmrznjeni travi, je vsak sneg odličen :)

Vrtača 20 letnica Razmer v gorah (Aleš, 19.03.2017)


V nedeljo sem se odlocil za zelo dolgo nacrtovano turo, z Ljubelja cez Zelenico na Vrtaco, po V grapi gor, potem pa po J dol in nazaj na Ljubelj. Resnici na ljubo sem turo nacrtoval ze pred vec kot dvema desetletjema, vmes odsmucal razne variante v in okoli Vrtace, v nedeljo pa sem na njej imel prav lep pogled na vse, kar se je v zadnjih dveh desetletjih zgodilo in spremenilo na smucarskih turah v tem obdobju. Ker je naneslo, da sem pred leti prispeval prvi opis ture na tem forumu, torej turo in zapis posvecam 20 letom tega foruma.

Zjutraj z Ljubelja do prvega snega dobrih deset minut hoje, potem pa na pasjo vprego mimo doma na Zelenici, v gozdu kot vedno malo zaidem, sledi je veliko in naredim varianto za pridne, sneg je ves cas Ok in do pod V grape grem na smuceh, na priblizno 1900 nataknem dereze in po dokaj prometni grapi, v obe smeri, na vrh. Sneg v grapi je odlicen, le malo odpuscen, a skok je za moj okus preozek in zato se po krajsem kolebanju le odlocim, da se vseeno spustim na jug, saj sem izpod skoka za smucal pred leti. Na vrhu je kar prometno, na smuci se postavim na vrhu obeh grap in odsmucam, najprej previdno prva dva zavoja, potem pa per partes, kot dovoljuje grapa in razmere. Sneg je dokaj dober, a slabsi kot v V grapi, tezko zvezno zavijam v svojem ritmu, saj so neke divje zivali globoko potacale grapo. Darja je lepo opisala, kako smo po V grapi sli gor homo sapiensi. MM sta v Begunjscici sicer osumila nosoroge, meni pa so bile sledi bolj podobne stampedu gnujev, vsaj, kolikor se spomnim scene iz Levjega kralja.... tako sem bolj ali manj uzivasko prismucal skozi ozino, na ojuzenih vesinah je potem sel spomladanski ekspres. Vmes sem ob tacanju s smucmi cez rusje uprozoril padec in se komaj odpel in resil visenje z glavo navzdol, skozi gozd na planino in nazaj na Zalenico pa po lepo odjuzenem snegu z veseljem zaspilil klobaso. Odlicna smuka do Ljubelja je bila krona. Za ponavljalce je letos po mojem prepozno, Darjina varianta pa bo se aktualna in pride na vrsto.

Kaj sem videl z vrha prek dveh desetletij?

Najprej: turno smucanje v vseh oblikah in naklonih ter visinah se je razmahnilo, veliko vec nas je po gorah. Predvsem se je spekter tur izredno razsiril. Vrhov ali smeri, ki danes veljajo za smucarske, je bistveno vec. Na Vrtaci je bilo v nedeljo vec turnih smucarjev kot vcasih v vsej zimi skupaj, spustov po vzhodni pa nekajkrat vec.. Obzorja so se nam razsirila, dnevna tura v iskanju prsica ali firna nekaj sto km dalec ni vec eksoticno potovanje v tuje gore. Vse Alpe so nekaj pricakovanega, Lofoti ali Kavkaz niso senzacija, kdo bi si mislil, da so lahko poletne pocitnice tudi smucanje v Argeniti ali Cilu, kot ste si to privoscili nekateri s tega forume, Igor, Barbara in co. Odlicno.

Najpomembneje: raven smucanja, tehnicno znanje je izredno napredovalo. Roko na srce: nekoc si turnega smucarja prepoznal tudi na smuciscu po zravnanih trdih kolenih, teziscu nekoliko nazaj, zakrceni, skoraj stresni pozi, na prezivetje. Danes je tehnika vecine odlicna, nekaterih vzorna. Ko sem se lani pregovarjal z bivsim tekmovalcem in trenerjem o zablodah sole smucanja z umetnim carvanjem, sem mu kot vzor naravnega smucarskega gibanja in biomehanike pokazal slike s tega foruma, MM seveda. Moji generaciji pa je v veselje, ce vsaj zlodejevo dobro vijugamo. Zaenkrat le enega levega in potem enega desnega, a morda izumimo se kaj vmes. Odlicno!

Oprema je neverjetno napredovala in se razvila. Moja ena Spectrum 95 je tocno dvojna sirina Elan Impulske ali RC 4 Fischerce, s katero sem prvic smucal Vzhodno. V shrambi se med mojimi ljubicami skriva tudi par se vitkejsih a 207 cm dolgih Speedwave MBX, z njimi sem nekega avgusta smucal s svicarskega stiritisocaka. Lavinski pripomocki, ABS, in kar je pametnih zadev, so redna oprema. Ja, tudi celad nismo nosili. Samo necesa pa se vedno ne razumam: zakaj so turne palice zlozljive, razen, de se mi zlozijo v Jugovi... Pa vso opremo si lahko mirno izbiramo med kar nekaj zanesljivimi specialisti doma. Odlicno!

Poleg znanja se je tudi vedenje razmahnilo, ne nazadnje zaradi tega in takih forumov. Hvala, France! Nic nenavadnega, da so na vrhu Vrtace trije Korosci ugotavljali vsak s svojim telefonom v rokah, kje tocno so smucali njihove prijatelji v soboto. Jaz pa sem po vrnitvi domov preveril, kje je v Chamu in okolici padlo kaj in koliko. Tudi odlicno!

No, razvili smo tudi novo disciplino, smucanje po opuscenih smuciscih. Kolikor mi je zal, ker so nekatera povezana z mojo smucarsko zgodbo v mladjsih letih, pa me veseli, da je na primer na Zelenici ob sicer rjavecih stebrih na novo postavljena testna postaja za lavinske zolne. Tiste surovine, ki so preganjale turne smucarje s sekiro, pa bi angaziral, da na roke odpilijo stebre.. In Kanin je resen, pa Vogel ostaja trden. Veliko, tudi sicer lepo usodnega se je dogajalo na teh strminah, Odlicno!

Ne vem, ali bom cez dvajset let spet lahko kaj zapisal. Upam, da mi bo takrat spet uspelo priti na Slatno, o tem smuku sem takrat namrec zapisal prvi zapis. Po petintrisesetih letih, odkar sem prvic okusil firn, ja, tako sreco sem imel, s Srenjskega prevala dol do Uskovnice, danes vem, da je to ena lepsih plati zivljenja v gorah in res me zanima, kam in kako bomo se smucali. V letih, ko je bilo potrebno zaceti bolj skrbeti za vzdrzljivost, me je odneslo v bolj glamurozne vzdrzljivostne sporte. A v trenutku, ko smuci zdrsijo v zavoj, ko zacutis nepopisljivo harmonijo sil, vektorjev in tistih manj merljivih v cikloidi zavoja, vsake stotinke sekunde posebej, pozabim na vse, razen prvinsko veselje. V vsakem desnem in levem.

Ni pa bilo vse lepo, koga zal tudi pogresam. Ce me, kot je napisal Lionel Terray, nikjer ne caka serak, kamen ali kos ledu...., se kaj vidimo, ce ne drugje, pa na tem gostoljubnem koscku neta, hvala France!

Kot je rekel Copov Joza: Pa bohlonej, k smo prjatl’

Uf, zdaj sem prebral navodilo, no, upam, da besedilo predstavlja zakljuceno celoto.

Velika Mojstrovka (Marijana_&_Marko, 21.03.2017)


Ker nisva imela časa za gondolo na Gilbertija, sva pač odšla na smučišče Mojstrovk ;)

Čeprav je bilo vse zavito v oblake, je bil sneg pozno popoldne povsod "kvalitetno" pregnojen v globino. Grebenc je za smučanje fuč, drugje pa je snega še kar nekaj. V kar gosti megli sva pretipala na Veliko Mojstrovko, kjer je sneg že zmrzoval. Na vrhu sva bila ob šestih, ravno še zadnji čas za večerni spust. Smučarija zanič - z izjemo enega odseka v dolinici med Mojstrovkama.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Komna-Vogel (France, 20.03.2017)


Danes sva prav primerno proslavila mednarodni dan sreče. Po obilnem zajtrku sva z Darjo okoli osmih pričela pohodno turo. Sneg je bil v senci še trd, na soncu pa že močno omehčan. Predvsem z vzhodnih pobočij so občasno mezeli površinski plaziči. Vreme se je počasi oblačilo in brez postanka sva hitela proti Konjskemu sedlu. Od tam sva kljub mehkem snegu kar prijetno posmučala do planine Kal. Nadaljevala sva pretikaje se skozi gozd gor in dol v smeri zimskih markacij vse do smučišča na Zadnjem Voglu. S sedežnico sva se zapeljala do Orlove glave, smučala po progi do gondole in nato z njo v dolino. Po prevozu s smučarskim avtobusom do Bistrice, kosilu in čakanju avtobusa se naju je usmilil Andrej ter naju prišel iskat in odpeljal do Ljubljane (ja, to so res prijatelji, hvala Andrej!).

Krnska jezera - Komna (France, 19.03.2017)


Po veselem druženju v koči pri Krnskih jezerih (hvala Maretu za organizacijo) smo se trije v Doličih poslovili od prijateljev namenjenih na Šmohor ter nato v Lepeno in domov, o čemer je že poročal Aleš. V čudovitem sončnem vremenu ter po malo manj čudovitem razmehčanem snegu smo nadaljevali vzpon na Bogatinsko sedlo (Vratca). Da se tura ne bi prehitro končala smo se namenili še proti Lanževici a nas je v okolici Vrha nad Gracijo zajela megla. Malo smo čakali, da bi se razkadila, a tega nismo dočakali. Zato smo previdno odsmučali ob svojih sledeh do sedla ter nato po zgornji poti na Komno, kjer je Marijana že čakala večja družba. V prijazni koči smo nato ob dobri hrani in vsem, kar sodi zraven, preživeli prijeten večer.

Forc. Mose (Igor, 21.03.2017)


Glede na vreme, sem predvideval, da bi lahko nad Zajezero naredil še eno kolikor toliko dobro turo.

Snega je v zadnjih dneh pobralo kar precej, tekaške proge ne urejajo več, vendar je še uporabna.

V Spodnji Špranji danes izberem "levi" prehod, saj je grapa za turnega smučarja že neprehodna. Glede na dejstvo, da jih je bilo med vikendom kar nekaj v žlebu, sem računal na špuro, pa je ni bilo, mi pa seveda ni bilo problem povleči svoje, saj tam poznam skoraj vsak macesen. Tudi, ko sem prišel v "žleb" kake uporabne špure še ni bilo, hodil sem po levi in šele višje naletel na ostanke špure, še višje pa tudi na štapne. Ko sem se naveličal kljukanja, sem smuči namestil na nahrbtnik in se na derezah povzpel na škrbino (Forc. Mose). Jezerska dolina je že bila pod meglenim pokrovom pa tudi pihalo je kar močno, tako pač je dan pred vremensko fronto.

Ko se pripravim, previdno odsmučam. Prvi del je še kar znosen, beri dovolj širok za zavoje, nižje v najbolj strmem delu, pa letos precej ozko, tako, da drugače kot oddrsavanje pač ne gre. Ko se žleb spet razširi pa stečejo zavoji. V nadaljevanju smučam po desni med macesni, kjer je že kar precej gnilo, vseeno pa širina smuči, kljub skromni snežni odeji odigra ključno vlogo, tako, da nikjer ne podrsam po skalah, kakšna vejica pa tako ni problematična.

Skozi bukovje so snegu šteti dnevi, danes je še šlo do tekaške in po njej skoraj do planine.

Triglav (Andrej, 19.03.2017)


V nedeljo je bila izbira težka, na koncu je bil izbran Triglav. Iz Krme ob 6:30, sneg malo pomrznjen v dolini, malo višje skoraj nič,višje spet bolj pomrznjeno. Na Kredarici je bila kar gužva, baje jih je prespalo 30, kar veliko jih je bilo na poti na vrh. Potegnila sva naprej na ledenik, plan je bil, da greva po Mullerjevem kaminu gor, a so naju vesine na desni premamile, da sva se povzpela na severni greben. Bila sva navdušena nad razmerami na vesinah, a bila razočarana nad videnim na grebenu, kjer smer "Ob severnem grebenu na ledenik" ni bila dovolj zasnežena za smučanje. Tako bo moralo smučanje z vrha še počakati na boljše čase. Smuči sva pustila na mestu, kjer sva res obupala nad možnostjo smučanja in se peš odpravila na vrh. Razmere za popikat in hojo dobre. Na smučeh sva začela na grebenu in se po zračnih vesinah spustila na ledenik, prehodi lepo zaliti, sneg uležan in nekoliko zbit pršič. Lepa linija, ni kaj. S Kredarice sva odsmučala ob 14h, sneg še vedno dobro smučljiv do nekaj sto metrov nad Kurico. Nižje gnoj, po katerem se je dalo še kar solidno vijugati. Pripelje se še do avta. Uživala sva Jure in Andrej

Pod Kriško steno (Miha, 19.03.2017)


V nedeljo smo se Gašper, Laci in jaz odpravili pod Kriško steno. Pri tretjem ovinku na Vršič je bila kar gužva za parkiranje. Smuči smo si nadeli v malem Tamarju pri spominskem obeležju. Nato po cesti mimo koče v Krnici do zatrepa doline pod Kriško steno. V dveh urah smo prispeli na vrh, sneli kože iz smuči in jo odsmučali proti dolini. Smučarija ni bila vriskanja vredna, kajti sneg je bil popolnoma gnil od vrha do podna. Smučljivo je še do malega Tamarja, vendar je v grabnu malo nad kočo v Krnici preden se pride v gmajno že pravi rodeo med skalami.

Vrtača Y & Žleb (Darja_Zaplotnik, 19.03.2017)


V Podnu vladajo že prave pomladne razmere, a je vsled dobro pomrznjene tekaške proge možno prismučati skoraj do konca travnikov.

Skozi Žleb med Palcem in Zelenjakom v udobnih razmerah in komfortni špuri na sedlo in naprej skozi Y na Vrtačo. Lepo zglajena grapa, vzorno "potacane" štapne (beri: gaz vzorno potegnjena ob strani ter nič naluknjano vsepovsod) in odpuščena podlaga...je k spustu vabilo kar samo od sebe. Le skok je bil malček problematičen, snežen prehod je namreč precej ozek. Za kak dober meter ga je.

Razmere za spust res prima (mix grifig, odpuščeno), sploh prehod čez vehto v grapo je prav zanimiv. Veselje pri navezovanju zavojčkov je trajalo do skoka, kjer mojih smuči na noben način nisem mogla stlačiti skozi tisti dober meter. Taktiziranja v stilu dva metra gerade dol in potem v tvegan brakaž si pa tudi nisem upala privoščiti. Zato sem skok "oddelala" vzvratno, pod njim nekako nataknila smuči nazaj in odvjugala do izravnave Suhega rušja. Nazaj na sedlo Žleb, kjer je bil vhodni lijak prima za vozit, zaključna ožina, ki te izvrže v flanko pa ravnopravšnja za moje dile. Potem pa še po semintja precej gnilem snegu nazaj v dolino.

Lepa domača...pa fajn je bilo ane!

Sedlo in Okno pod Vršičem (Igor, 20.03.2017)


Glede na razmere sem ocenil, da so edino primerna severna pobočja gora, pa tudi najhitreje prideš do snega, če koristiš žičniško napravo (8 €) do koče Gilberti ni veliko denarja, lahko pa tudi, seveda za tiste, ki še za bencin nimajo.

Pri koči je bilo kar precej toplo, tako, da je bil začetek že precej mehak, ampak samo do razcepa za "sončno smer" in sedlo Bila Peč. Naprej je bila špura ponekod tako trda, da sem raje šel po svoje, no na izravnavi pod sedlom, kjer je sonce grelo že nekaj časa, je bilo pa že malo odpuščeno. Povzpel sem se v Okno pod Vršičem in odsmučal do konca izravnave "klasike". Ko se vrnem na sedlo, pa odsmučam na zahodno stran. Senčen del trdo, vendar lepo smučljivo, od vremenske postaje v konto pod vrhom Krnice pa kot po maslu.

V konti nalepim kože in se povzpnem nad bivak Marušič, odsmučam nazaj v konto in po najkrajših prehodov do jame, katero vsako leto obiščem. Iz jame zatem za rob in direktno dol do koče Gilberti, ter na njeno teraso.

Smučišče sicer ojuženo, vendar uživaško smučljivo do parkirišča.

V teh dneh je dobro imeti širše smuče, moje od 94 do 130 mm se odlično obnesejo.

Velika Mojstrovka (Domen, 20.03.2017)


Navzgor po Pripravniški, ki je v celoti zalita (za smučanje kritičen vstop zgoraj) in edin grabn, ki je bil ob 11h še v senci in prijetno trd. Nadaljeval do VM, smuči sem vseskozi tovoril na hrbtu, kar se mi je zdelo še najlažje. Smuka pozni uri (12h) primerna. zgornja flanka VM še fajn, po prelomnici pa gnoj, vse do Grebenca. Pod Grebencom prav tako, ampak je bil celo bolje prebavljiv, najbolj elegantno je bilo sprožiti zgornje 3cm, da se je splazilo in potem se je po tistem kar nekako dalo peljat, seveda do avta...

P.S. Kombinacija privajanja na povsem nove pancerje in gnoja mogoče ni ena izmed najbolj briljantnih... ;)

Vogel-Komna (Dežman_I., 18.03.2017)


Kot je že Aleš zapisal,so razmere odlične,le da smo mi imeli malo bolj južen sneg,tako da so psi odpovedovali zaradi mokrote,priporočam rezervne pse.Dvanajst se nas je z dvema kombijama pripeljalo pod Vogel,nato pa hitro v gondolo in po opisani Alešovi turi.Pod Komno so mi odpovedali drugi psi,sem hotel pešaka,mal je šlo pa sem se udrl do j..c,komaj sem se izkopal s pomočjo Miha-hvala še enkrat za pomoč.Mal me je zavilo v kolenu,a bo že sem si rekel.Po obilni večerji,smo eni preje,eni bolj pozneje popadali v postelje.Drugo jutro smo se razdelili v dve skupini,ena je šla na Kal,druga do sedmerih jezer,tam so se spet dobili in čez štapce odsmučali na pl.Vogar.Jaz sem se povzpel nad Bogatin,pa me je nekaj koleno opozarjalo,sem se obrnil in prevzel logistiko.Šel sem peš do koče pri Savici,koča je še zaprta,le farji so že odprli pobiranje parkirnine in redarji limanje listkov.Prištopal sem do pod Vogla in vzel en kombi,ter se odpeljal na pl.Vogar.Cesta je prevozna,do kamor je,ne pa silit naprej,če ne se ti lahko zgodi,kot enemu nesrečniku.Dobr da se je ujel za štor.P.S.Štapce so kopne in se vidi ven zajla, Miha je za vsak primer napeljal vrv,no z mojim kolenom je že bolje,tako da bo še padla kakšna tura.L.P

Planjava (Matjaz, 19.03.2017)


Po Wisiakovi grapi,ki je še solidno narejena sva se z Stanetom povzpela na Planjavo.Od Sukavnika naprej sva stopila na smučke,saj se je sicer rahlo pomrznjen sneg prediral.Smuči sva pustila par deset metrov pod vrhom,greben je na enem mesti tako ozko narejen,da sva ga kar pojahala.Smučanje po poti prihoda v zgornjem delu odlično,spodaj nad kočo pa pomlad zimi že kaže zobe.Od sedla sva se po gnilcu prismučala do Pastircev.
Sledil je še peš sestop do avta,osvežitev v Kamniški Bistrici in končna analiza pri prijatelju Marjanu(piknic center pri Jurju)

Tegoška gora (Marijana_&_Marko, 19.03.2017)


V dobrem tednu je na cesti zmanjkalo precej snega, od razcepa Kofce/Pungrat se z avtom pripelje do izrazitega robu, kjer se cesta za kratko spusti. Do planine Pungrat je zatem kar precej prekinitev, do Tegoške je tudi nekaj travnih vložkov, nad Tegoško planino se še da v loku z desne skozi gozd na smučeh prebiti do zasneženih vršnih vesin. Navzdol sva ta del šla raje po travah nekaj 10 vm peš, namesto preko planine Pungrat pa sva se vračala po cesti od Tegoške planine, ki ima tudi nekaj kopnin.

Zgoraj je pobočje še lepo zalito za sproščeno smuko. Z vrha sva najprej odsmučala levo od vpadnice (ob 10h je bilo opitimalno), zatem pa še desno od vpadnice. Vršnih 300 vm je bilo obakrat odličnih (naklon 35° in več, 40° ne doseže nikjer), nižje je sledila tako-tako smučljiva "zagnojena skorja".

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Veliki Šmohor (Aleš_S, 19.03.2017)


Za zadnji dan smo zjutraj naredili skupinsko sliko potem pa vsak po svoje. Barbara je opisala kam so njih vodile smuči, Darja, France in Marijan so šli na Komno, štirje pa smo zavili iz Doličev na Prehodce. Mare in kmalu za njim Dare sta se obrnila, z Andrejem pa se nisva dala, niti megli, ki se je kmalu razkadila, niti strmim dolinicam, luknjam, kuclom, ki jih ob normalnih razmerah sicer ne bi bilo. Uspešno sva se prebila verjetni na Malen, odsmučala v konto pod kasarnam in se spet vzpela na Veliki Šmohor. Za nagrado je posijalo sonce. Še lepša pa je bila grapa proti Planini Duplje. Bila je nepresmučana, le sled dveh pešcev je poskrbela, da ni bilo treba iskati prehodov v spodnjem delu. Zgoraj naju je čakal še suh sneg, spodaj je postajal malo moker. Ampak vse skupaj je bilo več kot fantastično. Potem pa še v kočo na pivo in super rodeo proti Lepeni. Juhuhu! Na koncu smo ostali Mare, Andrej in Aleš

Vrh nad Peski (Aleš_S, 18.03.2017)


Že v petek so se nam pridružili Darja, France, Dare in Marijan. V soboto sta Boris in Tone odšla nazaj čez Komno, mi pa na Vrh nad Peske. Sonce so dopoldne zakrivali še oblaki, pa so se počasi umaknili in nastal je kar prijazen dan. Sneg je bil še vedno trd. Za vzpon na Prag so bili potrebni srenači. Nas je pa na drugi strani čakal prijazno zmehčano pobočje in smo odsmučali v Lužnico. France in Darja do jezera, ostali pa smo malo prej obrnili in se vzpeli na greben in peš na Vrh nad Peski. Severna pobočja so bila pomrznjena in malo poledenela, tako da še nekaj metrov hoje s srenači ni bilo prijetno. Zato smo spust na sever pustili za kdaj drugič in se vrnili na Prag in v dobrih razmerah odjuhuhujali do Krnskega jezera – Darja, France, Dare, Marijan, Mare, Andrej in Aleš

Lanževica, Velika baba (Aleš_S, 17.03.2017)


Po dobri večerji in še boljšem zajtrku pri prijaznem oskrbniku Doma na Komni smo začeli drugi dan skupinske ture TK Gora v čudovitem jutru. Preko Lepe Komne smo se po še vedno trdem snegu povzpeli na Lanževico. Odsmučali smo po južnih pobočjih. Bilo je super, za kakšen cm odjužen sneg in lepe dolinice. Potem pa spet vzpon na sedlo pod Veliko Monturo. Pred nami se je odprla vabljivo zasnežena dolina in ni šlo drugače, kot da smo jo odsmučali. Pa spet na pse in v idealnih razmerah na Veliko Babo. Spust ni prav nič motil odjužen sneg. Odskakljali in odvriskali smo po vršnem pobočju. Prečka pod Zeleno škrbino je bila še vedno trda. Za adrenalin je poskrbel skok na plaz, potem pa juhuhu vse do Dupeljskega jezera. Drugi dan smo bili še vedno skupaj Boris, Tone, Mare, Andrej in Aleš

Vogel Komna (Aleš_S, 16.03.2017)


Mare nas je hitro prepričal, da moramo 20 let TK Gora proslaviti s skupinsko turo. Pet nas je začelo že v četrtek. Iz Vogla smo po zmrznjeni progi odropotali do Zadnjega Vogla in nadaljevali po trdem, napihanem, ponekod malo odjuženem snegu na Konjsko sedlo, odsmučali po skoraj pršiču v Snežno konto. Pa spet na pse in vzpon mimo Govnjaškega kuka na pobočje pod Malim vrhom. Po suhem snegu smo odvriskali do planine Govnač. Potem pa še vzpon do Doma na Komni. Razmere so bile super, le vetra je bilo sem in tja malo preveč. Juhuhu! Prvi dan smo smučali Boris, Tone, Mare, Andrej in Aleš

Vajnež (Štehi, 19.03.2017)


Z avtom gre v Medvedjem dolu do poletnega parkplaca. Tu smo presedlali takoj na smuči. Bili smo zgodni, da je bilo kr fajn trdo (srenači). Nismo zavili v kanal zraven rebra, ampak v desno flanko, ki je imela neprekinjen snežni krak do vrha. Šlo je brez derez.
Smučarija ni bila slaba, prava pomladna smuka. Z eno prekinitvijo je šlo z dilami do avta, a je cesta v zadnjih izdihljajih.
Več fotk na TurnaRit.si

Vrh Hribaric (Damjan_S., 18.03.2017)


V petek zvečer smo iz Voj pristopili na Pl. Grintovico, do koder tudi trenutno še seže snežna odeja. Glede na to, da sta bila v ekipi dva ortodoksna Tržičana, smo povečerjali originalne tržiške bržole. Zjutraj se zberemo vsi udeleženci drugega tradicionalnega grintovškega turnosmučarskega vikenda in potegnemo smučino do Krstenice, od tam pa večinoma po sledeh predhodnikov prejšnjega dne preko Pl. Jezerce pod Škednjovcem na Vrh Hribaric. Do višine Mišeljskega prevala je bila smuka odlična, nižje pa je bi sneg že preveč ojužen. Prečenje pod Stogi smo presenetljivo udobno opravili s solidarnim izmenjevanjem pri delanju smučine. Sneg na strmini in v gozdu pod Krstenico v smeri Grintovice je bil ravno prav opuščen, da je bilo smučanje prava veselica, Andrej pa nas je pričakal s sveže pečenim kruhom. Sledila je evalvacija ob kulinaričnih presežkih, ki se je nepričakovano zavlekla. PS: Vse najboljše TK Gora. Še na mnoga turnosmučarska leta!

Vrh nad Peski (Barbara, 19.03.2017)


V soboto popoldne smo se iz Lepene povzpeli do Krnskih jezer, kjer je bila zbrana že večina ostalih članov TK Gora. Naslednji dan smo se razdelili na več skupin; Hela, Tine, Marjana, Ažmi in jaz smo zavili ob jezeru proti sedlu Prag. Tam smo se poslovili od Hele in Tineta, ki sta šla na Batognico, mi pa smo po okoli 200 m prečenja v levo odsmučali naravnost navzdol v smeri jezera v Lužnici. Smučarija po idealnem srencu je bila perfektna. Ustavili smo se na izravnavi in se povzpeli na Vrh nad Peski (zadnji del grebena brez smuči). Na vrhu samota in krasni razgledi. Še kar bi posedali, če nas ne bi pregnale meglice, ki so se začele dvigati iz doline Soče. Direktno z grebena smo ponovno odvriskali proti jezeru v Lužnici do prvih meglic, kjer smo nataknili pse in se povzpeli nazaj na sedlo Prag. Smuka do Krnskega jezera je bila spremenljiva: nekaj super srenca, žal tudi precej gnoja. Čakal nas je še presenetljivo dober spust v Lepeno po mehkem utrjenem snegu, kjer smo lahko večino ovinkov sekali. Prismučali smo do 1000 m, nato pa še povsem odvečen sestop po mulatjeri do avta. Res je bilo lepo. Lp vsem, Barbara.

Skriti vrh (Igor, 19.03.2017)


"Sončna cesta" je bila pravšnja izbira, čeprav je na njej kar nekaj odsekov kopnine, ampak, ko je sneg, je pa snega že preko pol metra in to tak, da se hodi po površju.

Od planine naprej je snega že preko metra in tudi to toplo in občasno sončno vreme mu kaj dosti ne more do živega.
Bolj, ko se bliža vrh, bolj je dolg korak, vrh pa čeprav povsem skrit in neugleden, ponuja širne razglede.

Ker je smučanje, kot se temu reče tisto ta pravo le kakih 150 višinskih metrov, ga je treba izkoristiti za leve in desne zavoje, potem ostane samo še vijuganje med stoletnimi smrekami in dolg povratek po cesti, kjer si je vsaj na skoraj km dolgem odecpu najbolje sprostiti peto in v klasičen korak.

Pic Chiadin (Mirov, 19.03.2017)


Zopet skoraj poln kombi. Smer avtocesta proti Udinam, naprej izvoz za Tolmezzo,proti prelazu Passo di M. Croce. Na tretjem ovinku zavijemo z glavne ceste za Rif. Marineli. Parkiramo pred zapornico za kamnolom (~ 1110m n.v.). Ob 7h startamo izpred kombija. Približno pol ure nosimo smučke, nato je na cesti že dovolj snega in si jih nadenemo na noge. Tu naredimo bližnjico za kočo C.ra Val di Colina (1445m n.v.). Vreme sončno, sneg že nekoliko mehak, saj se ponoči temperature niso spustile pod ledišče. Od koče nadaljujemo po cesti v levo, vse do naslednje koče C.ra Plotta (1760m n.v.). Pot pelje še naprej vse do meteorološke postaje, kjer se strmo, po mehkem snegu vzpnemo do koče Marinelli (2122m n.v.). Za kočo nadaljujemo proti S, po deloma tudi že kopnih pobočjih na vrh Pic Chiadina (2302m n.v.), od koder je kot na dlani videti najvišji vrh karnijskih alp M.Coglians.
Spustimo se po že deloma zelo zmehčanem snegu do koče (vmes smuči enkrat nesemo), nato strmo navzdol in potem po sredini doline, dokler zopet ne dosežemo cesto po kateri smo se vzpenjali in pridemo nazaj do koče Val di Colina. Od tu skozi gozd do izhodišča.
Lepa tura, v lepem, deloma vročem vremenu. Na žalost nam ponekod že zelo mehak sneg onemogoča večjega užitka v smučanju.

Mojstrovka (Aleš, 19.03.2017)


Na Vršič prišel šele ob pol enajstih. Sonce je bilo prizanesljivo do snega in tudi tistih na snegu, kljub tem pa je bilo po pričakovanju obilo čofotanja.

Do vratc je šlo z nekaj zdrsovanja psov, ker je bila zgornja plast hudo gnojna. Na Grebencu je smiselno nosit smuči ca 100 dolžinskih metrov, potem gre spet na pasjo vprego. Sam sem kmalu zapustil greben (in množice) in se spustil v konto med Malo in Veliko Mojstrovko ter nadaljeval v smeri Velike Mojstrovke. Vmes se je sneg spremenil v precej bolj užitnega in je šlo kar lepo gor. Potem me je potegnila ena flankica bolj proti Zadnji Mojstrovki in sem izstopil kakih 200 metrov zahodno od vrha V. Mojstrovke.

Seveda je ta flankica samo zgledala lepa, v resnici je bila pa hudo gnila, tako da je šla palica s krpljico v sneg več kot 20 cm. Plazilo je zgornjih 5 cm (ob tem naj povem, da je občasno bobnelo s Ponc nad Tamarjem). Ca 100 višinskih metrov pod grebenom se je sneg močno izboljšal do užitkarskega.

Nekje na 1700 mnv pa se je veselje končalo, gnoj vse globji, tudi kakšna radovedna skala je čakala, da zapeljem nanjo in jo spravim na svetlo. Kljub temu je drevesnica tehnično še vedno vozna z enim prestopanjem v celoti, jo pa v teh razmerah odsvetujem, ker so na vršiški strani veliko boljše razmere in se splača potrudit do Grebenca.

Do avta na vrhu prelaza me je prijazno potegnil GRSjevec, ki se je ravno pripeljal mimo, za kar se mu še tukaj zahvaljujem

Mala Mojstrovka (Miha_D., 19.03.2017)


Ker se družinski poglavar preveč napihuje s svojimi turno smučarskimi podvigi v srencu, firnu, pauderju in drugih snežnih modalitetah, se prebudi tudi preostali turno smučarski del familije in se hoče o tem prepričati na lastne oči in smuči. Tri petine družine odrinejo ob pol osmih z Vršiča proti Veliki Mojstrovki. Zaradi pozitivnih temperatur se že zjutraj vse naokrog veselo cedi voda, kar ne obeta baš ugodne smuke. Po plazu navzgor gomazijo trume pohodnikov, alpinistov, turnih smučarjev, deskarjev in drugih, ki čutijo, da imajo v tem nekoristnem svetu početi kaj koristnega. Ko družina doseže razcep med Veliko in Malo Mojstrovko, sonce brez empatije do turnih smučarjev pokaže svojo surovo moč. Družinski poglavar modro oceni, da se bodo v takih razmerah snežna pobočja V. Mojstrovke zagnojila veliko prej kot pobočja manjše sestre, ki so zaradi lege nekoliko manj izpostavljena sončni pripeki. Družinska turna ekspedicija zato naskoči Malo Mojstrovko. Na vrhu se tre hrvaških alpinistov, ponosnih na svoj alpinistični dosežek in izbrano alpinistično opremo, za katero izvežbano oko presodi, da se je še nekaj dni nazaj prašila na trgovskih policah.

Namesto, da bi se podvizal in pripravil za smuko, se mali loti svojih fotografičnih in video projektov, selfijev, tajmlepsov in drugih opravil, ob katerih fotru naraste pritisk, kajti ura teče, sonce pa neusmiljeno mehča sneg. Ker se mali ne meni za priprošnje roditeljev, naj vendarle pohiti, roditelja sama odsmučata proti Drevesnici. Zgornja flanka Male Mojstrovke je ravno prav maslena, da se z užitkom suka smuči iz levega v desni zavoj in obratno, kar bi politološko lahko opredelili za politično nevtralno oz. sredinsko turno smučanje. Tako leve kot desne stranke bi bile namreč navdušene nad videnim. Firn in z njim čudovita pomladanska pela vztraja nekje do 1700 m.n.m., potem se pa firn hitro spremeni v oduren gnilec, ki požrešno golta smuči. Zadnjih tristo višincev turna smuka postane muka. Neslavno obupajo tudi največji mojstri sonožnega levega in desnega paralelnega zavoja od in k bregu in preidejo na nečastni poševni smuk z obratom na mestu. Roditelja se mukoma prebijeta še čez gozd, nato pa vseeno zadovoljna odcuckata nazaj na Vršič. Tam počakata malega, ki je z vrha solo odvijugal proti Vratcem in po plazu do ceste. Za vse se je trudila turno smučarska familija: Žiga, mami Živa in oči Miha.

Žabniška in Nabojsova škrbina (Meta_, 18.03.2017)


V dopolnilo M&M poročilu prilagam par ujetih trenutkov s ture. K Markotovem kolažu pa dodajam, da sva se morali z Manjco večkrat zapored potruditi za tako sinhronost. :-)

Vidljivost pa je bila zaradi visoke koprenaste oblačnosti podobno difuzna kot na torkovi popoldanski Mojstrovki (prilagam še par fotografij).

Meta&Boštjan

Turska gora 2251 m (Matevž_Lavrič, 17.03.2017)


Do doma na Okrešlju (1396 m) je bilo potrebno smuči nesti, saj nižje snega ni, pot pa je bila mestoma zelo poledenela. Do vstopa v žleb se je dalo s smučmi, kasneje pa jih je bilo potrebno ponovno pripeti na nahrbtnik zaradi strmine, ki ne popusti vse do vrha. Razmere so bile dobre, visoke temperature so sneg nekoliko zmehčale tudi v žlebu, čeprav tam sonce ne posije. Vzpon je bil vse prej kot dolgočasen in monoton, saj je zaradi padajočega kamenja potrebna velika pazljivost! Po izstopu iz žleba je bilo do Turske gore še slabih 20 min hoje. Smuka je potekala po smeri pristopa, vse do izvira reke Savinje (1310 m).

Vabljeni k ogledu ostalih fotografij na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/03/turska-gora-2251-m-turni-smuk-skozi.html

Nad Žabniško krnico (Marijana_&_Marko, 18.03.2017)


Cilj je bil po bližnjici v Mrzle vode, a žleb Lastavic ni bil zalit. Poskusili smo preko Žabniške škrbine, a so bila vzhodna pobočja že povsem namočena. Odsmučali smo nazaj v krnico, skočili na Nabojsevo škrbino, odsmučali po žlebu proti Špranji, dokler je bilo zabavano, nazaj gor na škrbino in smuk nazaj v dolino po smeri pristopa.

Zvezen sneg se začne na prvem "resnem" klancu ceste proti žičnici. Zjutraj še precej pomrznjeno, v krnici pod stenami še suh sneg, popoldne pa povsod bolj ali manj gnojno. Smuka tako-tako, odsekoma zelo dobra, odsekoma gnojna. Smotana prečka v gozdu danes ni bila preveč sitna ne gor ne dol.

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ratitovec (MajaLusina, 18.03.2017)


Tokrat smo ponovno izbrali »Jelovško« turo.
Parkirali smo na Mosteh, obuli smuči in pričeli s hojo. Preko Praprotne doline smo se odpravili do planine Klom. Kljub vetru je padla ideja za vmesni vzpon na Kosmati vrh. Malo je na vrhu res popihalo. Odsmučali smo v dolino in se povzpeli do Krekove koče na topel čaj (samo »reče« se na čaj). Od koče smo odsmučali na planino Pečana ter se preko Lepih Kopiš vrnili do izhodišča na Mosteh.
»Domača« tura se je ponovno pokazala kot odlična, več pa na fotografijah. Aja, pa bosonoge smo tudi sledili.

Uživači: Rafko, France, Matjaž in Maja. 😊

Mali Triglav 2725 (Marko, 17.03.2017)


Po dveh susnih letih se je spet naredil Milerjev kamin in seveda je bilo treba it pogledat ce se da smucat :) Ker mi budilka zjutri ni delala se odlocim da grem probat popoldansko varjanto ko stena Triglava pride ze v senco. Odlocitev se kot vedno izkaze za pravilno Okoli pol desetih startam v Krmi kjer se tud z mojim nizkim fiatom pripelje 100 do garaz sam ne smes vozit v kolesnicah.
No okoli treh sm na vrhu seveda z obveznim postankom na Kredarci kjer srecam dva mladca ki zacetek spusta tudi posnameta. Na zacetku spusta malce bolj trde razmere potem vse zivo od kloze do zbitega prsica v Milerju. Zaradi pomanjkanja snega je kaksn pehod tud okoli 50 stopinj je pa tam mehko in lepo smucljivo. Na koncu pa sm lahko se testiral robnike v par meterskem slapu z lepim iztekom in ugotovil da odlicno primejo :)
Na kocu ugotovim da je bila smucarija s triglava se najbolsa od vsega skupaj. Srednji del dol od Kedarice je se vedno cudna predirajoca skorja za silo sicer smucljiva. Zadnji del je spet bolse ker je bolj trdo.
Vglavnem super popoldanska tura za ponavljalce verjetno mozna se nekaj dni :)

Sedlo Z od Tegoške gore (Čeha, 17.03.2017)


Stari prijatelj Kauka me je povabil na svoj teren.V res lepem in že kar malo vročem dopoldnevu sva obiskala sedlo zahodno od Tegoške gore.Pokazal mi je dve novi ,zelo uporabni bližnjici,z katerimi sva skrajšala čas do prvega piva.Z avtom še dva km.od križišča za Kofce , nato po prvi skrajšavi hitro doseževa planino Pungart.Snega je tam že res dovolj.Na koncu le te, v breg do neke rame,kjer doseževa zgornje strmine najinega cilja.Tam srečava še enega uživača,ki prilomasti iz desne.Doseževa mejni greben.Za levi vrh,ki ga nekateri imenujejo Pungartska gora,se ne odločiva ,ker je premalo snega.Kljub visoki temperaturi sneg odpusti zgolj nekaj cm..Izbereva linijo proti Tegoški planini,na kateri prevladuje smuka deloma po snegu deloma po kravjekih.Seveda je zgoraj fantastično,če sem skromen.Ko doseževa cesto,naju čaka še dolg vzpon po njej in kratek spust do avta.

Prestreljenik (Matej_Turni, 17.03.2017)


Zjutraj pot 636 precej trda, na Prevali malo pred 10-to pa že vroče kot v kotlu in vse zmehčano. Z vrha Prestreljenika ob 11-ih že močno (preveč) ojuženo, tako da je vrhnja plast (cca. 20 cm južnega na trdi podlagi) že kar malo plazila. Drugače pa enkraten lep in sončen dan z lepimi razgledi, smučanje pa le malo manj kot odlično.

Begunjščica (Marijana_&_Marko, 17.03.2017)


"Sneg se začne po prvi strmini. Pri spustu lahko pridobimo nekaj metrov, če gremo po gozdni poti." Lahko pa tudi prismučamo do parkirišča, če gremo nad gozdom. Po želji! ;)

Še ena popoldanska. Smuči sva zapela na vrhu in odpela na parkirišču, a brez novega snega to kmalu ne bo več možno na nobeni strani. Z vrha sva odsmučala po Centralni, razmere vseh sort, od zbitega suhega snega do požleda. Bi pa (isto velja tudi za včeraj na Mojstrovki) posebej pohvalila vse luknjače (Homo alpinus cavusprofundus), ki so vzorno uhodili svojo gaz in smučarjem pustili kar največ nenaluknjanega snežišča. Niti čreda podivjanih bizonov ne bi uspela biti bolj uvidevna ... ;)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrbina nad Cijanerico (Franci, 17.03.2017)


Ker nam včerajšnji Kanjavec ni bil dovolj,smo si še danes izprosili prosto in se odpeljali v Žlebe.
Po cesti,kjer je že več prekinitev smo odromali na Pecol.
Vleklo nas je na Škrbino nad Cijanerico,kjer so bile za vzpon optimalne razmere.
Za spust smo malo počakali in uživaško odvijugali proti planini.
Spodnji del ceste počasi zdeluje pomlad,tako da smučanje po njej od skale navzdol v parih dneh ne bo več mogoče.

Kanjavec (Franci, 16.03.2017)


Včeraj smo naredili turo iz Krme do Suhe pod Blatom,kjer sem dan prej parkiral avto.
Iz Krme smo krenili na Bohinjska vratca in po trdi podlagi odsmučali na Velo polje.Od tu naprej nas je spremljalo sonce in v idealnih razmerah smo se preko Hribaric povzpeli na vrh Kanjavca.
Za spust smo izbrali smer proti Krstenici.Teren je bil nedotaknjen in odvriskali smo proti Jezercem.Tisti kratek vzpon proti Krstenici smo prehodili brez psov in potem v nadaljevanju proti Blatu še ujeli razmere,kjer je bilo treba samo enkrat za kratko sneti smuči.V nadaljevanju po cesti pa je bilo nekaj kopnin in z nekaj snemanja smuči smo se pripeljali pod slap,kjer nas je čakal prevoz.
Krasna tura v idealnih razmerah in v najboljši družbi.

Krn (Barbara, 17.03.2017)


Mihaelovo poročilo s Krna se mi je zdelo vabljivo, poklicala sem še Tomaža in tudi Dik je imel podobne ideje. Z nekoliko višjim avtom smo se pripeljali malo pod planino Zaslap, kjer nas je ustavil sneg in do koder smo na koncu skoraj zvezno prismučali. Po eni od zasneženih grapc smo šli do prve izravnave, nato sta onadva nadaljevala s psi, jaz pa po dobro uhojeni gazi peš do vrha. Odsmučali smo okoli tričetrt na dvanajst, kar je bilo za sneg v spodnjem delu kako uro prepozno. Držali smo se skrajno levo (gledano z vrha) in po eni od sredinskih grapc do spodnje izravnave. Zgoraj je bil super firn, v spodnjem delu pa je sneg postajal rahlo gnojast. Kljub temu je bila smuka od vrha do avta odlična. Spet en lep dan v hribih. Lp vsem, Barbara.

Nad Špičkom (Igor, 17.03.2017)


Iz Zadnje Trente do kamor je cesta lepo prevozna, čeprav je v klancu tudi nekaj ledu se odpravim s smučmi na nahrbtniku po skritih lovskih stezicah. Po slabih 25 minutah smuči romajo pod noge, potem pa gor na strm prehod in že so pred mano prostrana snežna prostranstva kakršnih ni daleč naokoli.

Glede na toploto, ki je napovedana imam pač to možnost, da lahko izbiram med senco in soncem, tako, da se hladim in grejem, pač po želji. Pod Pelcem prečim v desno, potem pa gor pod vzhodnimi pobočji. Namero, da se bi povzpel na Škrbino za Gradom opustim in grem gor proti špicam pod Vrhom Zelenic. Pod neko skalo malo posedim, potem pa se pripravim.

Ob ravno pravi uri in na pravem mestu se začne. Super ravno ni bilo, bilo pa je odlično, še tisti zoprn strm prehod sem lepo predrsal, pa tudi po zmehčanem plazu je šlo skoraj do konca po snegu. Slabih 15 minut sestopa po kopnem ni niti najmanj pokvarilo vtisa od zgoraj.

Tam kjer tišina šepeta.

Velika Mojstrovka (Miha_D., 17.03.2017)


Če sem včeraj hvalil VDV s samimi superlativi, moram danes priznati, da je Velika Mojstrovka še precej boljša. Seveda vse to velja ob pogoju, da se turni smučar spravi na goro zarana. Kaj se zgodi v recipročnem slučaju, sta s slikovitim prikazom včerajšnje turne smuke po in v vodi na TKG dokazala M&M.

Da se ne bi torej pripetilo kaj sličnega, se duet stasitih mož, mladeničev srednjih let, ki slišita na ime Janez&Miha, očetov šesteroglave dece (po tri glave na vsakega), predvsem pa predanih turnih smučarjev malo pred sedmo z Vršiča po plazu zažene navkreber proti Veliki Mojstrovki. Nebo je brez oblačka, izza Prisojnika pa se že dviguje jarko solnce, ki zgodnjega turnega smukača razveseli s firnom, zamudnika pa razžalosti z močo. Brez predaha, ker se moža v klancih vedno po malem skušata med seboj, kdo bo koga ugnal v kozji rog, v uri in tričetrt prisopihata na vrh. Eminentnejši (M.) je na vrhu prvi, manj eminenten (J.) pa zasede še vedno odlično drugo mesto. Ker sta moža silno umne narave, vesta, da dobra smuka zamujena, povrne se nobena. Ob deveti uri zato že stojita na smučeh, jih brž nato zaženeta v galop in raz vrha po bregu nizdol proti Drevesnici z užitkom zarežeta v srenec. Dotični se kakih sto višincev nižje že spreminja v putrček. Uživaških maslenih zavojev je vedno več, z njimi pa tudi prešernega vriskanja, da odmeva od gora. Šunke, kot to lepo pove naš smučarski krosist Filip F., delajo s polno paro. Z vsemi turnimi žavbami podmazana moža jurišata dol po giga bombastičnem firnu in naštepata za devetsto višincev pravljično lepih zavojev. V podnu med drevjem in rušjem postane sneg nekoliko težji, a se zahvaljujoč zgodnjim dopoldanskim uram še vedno ne predira. Moža se suvereno prebijeta čez goščo do čistine (1474 m), kjer zaključita turno smučarsko pravljico. Tam si zmagoslavno čestitata za turno zmago, zaprežeta pse in odcuckata na Vršič. Brez pira in radlerja v Mojstrani seveda ni popolnega turnega smuka. Nauk zgodbe: rana ura, zlata ura!! Vriskala sta in vam zavist vzbujala Janez in Miha.

Begunjščica (Janvit, 15.03.2017)


V sredo po službi smo jo (Artač, Keber, Leon in jest) mahnili na Begunjščico. Zvezen sneg se začne slabih 10min nad smučiščem, od tam naprej pa pridno narašča. Vzpon in spust smo opravili po klasiki - Šentanc. Zaradi toplega vremena dereze niso bile potrebne, je pa verjetno lažje peš kot na smučeh. Artač je seveda izbral težjo varianto - pa še tako je prehiter. Zamudili smo sončni zahod, vijolično-rdeči Triglav pa nam ni mogel ubežati. Trenutno je zadnji možen spust brez svetilke ob 18:15. Mi smo imeli kitajske reflektorje, tako da smo si privoščili pivo in daljše izležavanje na vrhu. Smuči je potrebno sneti dvakrat po 10m, prvič na grebenu in drugič tik pod vstopom v Šentanca. Sneg je zvečer pomrznil in je omogočal odličen grif. Pod 1500mnv je ostal južen. Kot je omenil že Edo, spust se lahko nekoliko podaljša po gozdni cesti na desni strani (gledano navzdol). Če sem pikolovsko natančen, smuči je bilo potrebno sneti na višini 1135m. Leon je hotel posiliti še dodatnih 5 višinskih metrov, a se je zadnji trenutek strokovno premislil. Begunjščica je trenutno super izbira za blitz turo. Brez dodatne snežne pošiljke pa bo aktualna nekje do konca marca. Srečno!

Brda (Brda_, 17.03.2017)


Danes v lepem vročem sončnem vremenu z Juretom na Brda. Z vozilom sva se pripeljala do spomenika. Od tam naprej mimo Blejske koče na Lipanci proti Brdom. Ob 10 sva odsmučala z vrha proti Lipanci. Sneg je bil že v vršnjem delu gnil, tako da so za dol kar pekle noge. Do Lipance je lepo smučljivo, ni kopnih odstavkov. Dalje po poti v gozdu pa rodeo.

Nad Vršičem (Matjaz, 16.03.2017)


Današnji načrtovani dan dopusta sva z Stanetom izkoristila kar na polno.Pri jutranji kavici se dokončno odločiva,da se zapeljeva na Vršič.Cesta do prelaza b.p. sneg pa na izhodišču zjutraj trd pomrznjen,zato smuči natakneva na ruzak in hop na Veliko M.Razmere v grapah (Zupančičeva,Pripravniška in Butinarjeva) so trenutno top z črtico.Mi2 sva se sprehodila po vseh treh omenjenih,odsmučala pa sva Zupančičevo,ki je na najstrmejšem delu malce ozko zalita,Stanko jo je kljub izpostavljenosti in strmini odsmučal v stilu profesionalca jaz pa sem cca 7vm malce poabručal.Nadaljevala sva v Pripravniško,ki je lepo zalita,malce moteče pri spustu so le stopinje,ki so narejene res po celi grapi.Še tretjič sva se nato na greben povzpela po Butinarjevi,odsmučala pa po normalki čez vratca in po plazu do avta.
Da sva dan dopusta izkoristila do konca,sva pa na domačo Planino sprehodila še najina bicikla.
LPM

Viševnik, Mojstrovka (Marijana_&_Marko, 16.03.2017)


Dve večerni. Včeraj na Viševniku. Zgornji del je hudo ubog (trava, kamenje) in ne bo dolgo, zatem vedno več snega. Bolj ali manj povsod namočen sneg, na spodnjem delu smušišča pa kraljujejo luže. Danes na Veliki Mojstrovki, razmere precej dobre, z vrha sva odsmučala v smeri Male Mojstrovke (je že pomrznilo nazaj), nižje pod Malo Mojstrovko sva levo pod grebenom lovila sneg, ki še ni uspel narediti skorje. Čez Grebenc se še pride na smučeh, po plazu tudi dobra smuka, razen trapasta skorja povsem spodaj.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vrtača (M`re, 16.03.2017)


Gor po ipsilonu, krasen zbit suh sneg, dol po južni, srenec ta boljše sorte. Skratka razmera trenutno optimalna tako za gor kot dol. Edino gozdarsko prebijanje do doline pod Šijo ni ravno dih jemajoče. Trepla Matjaž in moja malenkost.

Veliki Draški vrh (Miha_D., 16.03.2017)


Verjetno ga ni junaka med turnimi smučarji pod slovenskim soncem, ki bi ne bil navdušen nad našo kristalno Ilko. Včeraj je bila res neverjetna. Ob njenem zmagoslavju eni padejo v delirij, drugi se ga zapijejo, v nekaterih pa se prebudi prvinski turno smučarski nagon. In med slednjimi se najde mož, vedoč, da so teoretske in praktične osnove levega in desnega zavoja v alpski in turni smučariji enake. Danes se zato z Ilko v mislih poda na Veliki Draški vrh. Vremenska napoved obeta za ta letni čas vročino. Ker mož ni ljubitelj turne smuke na ali v vodi, se zarana odpravi na Rudno polje. Ob pol sedmih v klasičnem turno smučarskem slogu s smučmi na ramah odštorklja s parkirišča, kjer se že začne sneg, do smučišča, tam zapreže pse, se povzpne skozi hosto in se z nekaj virtuoznimi zavoji po trdem snegu spusti v Konjščico. Spet na psih odmelje proti Jezercem. Sneg v jutranjih urah je še povsod prilično trd, zato mož pred Jezerci, kjer se svet postavi bolj pokonci in rezultanta sil gravitacije in trenja postane neugodna, začuti najprej malo, nato pa še veliko potrebo po srenačih in z njimi nadaljuje proti vrhu. Ko ura odbije deset čez devet, presenečeno, a vendarle skromno, ugotovi, da stoji na vrhu VDV. Okoliški od sonca ožarjeni vršaci so lepo zaliti s snegom in turno nadvse mični. Da pa isto sonce ne skvari snega, se mož urno pripravi na najlepši del ture. Polovica vršne flanke je precej razrita, kajti predhodniki so jo verjetno rili v poznih popoldanskih urah, ko je sonce že povsem zmehčalo sneg. Zdaj pa je še trda, zato dobro pretrese mlade kosti turnega smukača. V spodnji polovici flanke pa se začne tisto pravo, kar si srčno želi vsak turni smučar. Ravno prav odjenjan sneg nudi užitka polno štepanje zavojev do nezavesti. Fantazmagorična turno smučarska poezija v putrčku se nadaljuje proti Studorskemu prevalu in traja vse do Jezerc. Sneg je pravi pomladanski: predelan, odpuščen in speglan. Tik pred Jezerci turnemu smučarju uspe (?) v ekstremno nizki preži narediti celo nekaj Ilkinih smukaških zavojev. Od Jezerc v Konjščico pa se razmere bistveno spremenijo. Začne se štrikanje med rušjem, ki od turnega smukača zahteva nekaj turno smučarske intuicije, kje najti prehode, in nemalo mojstrskih veščin urnega sukanja smuči v rušnati gošči. K sreči je sneg ravno prav odpuščen, preveč zmehčan pa bi utegnil bistveno poslabšati prebijanje čez ta svet. V ravninskem delu Konjščice sledi nekaj ležernega karvanja do sirarne. Po vzponu iz Konjščice moža pričaka v nasprotju s preteklimi izkušnjami še presenetljivo dobra pela skozi gozd do smučišča. Vsekakor vsem repetentom toplo priporočam hladne jutranje ure, da ujamejo najboljši sneg. Za vas se je trudil in užival Miha.

Begunjščica (Edokrnic, 16.03.2017)


Po torkovi ledeni izkušnji, so šefi zahtevali od nas, da danes prej odidemo iz službe. Startamo ob 13:00 uri. Danes gremo najprej do Zelenice. Sneg se začne po prvi strmini. Pri spustu lahko pridobimo nekaj metrov, če gremo po gozdni poti. Del od Doma na Zelenici do vstopa v Centralno je bil trši. Pa ne tako kot v torek. Potem pa se podlaga omehča, stopnice so do vrha. Na vrhu se hitro preoblečemo in se spustimo po Smokuškem plazu. 10 cm odjenjanega, ravno prav, da lahko pišemo abecedo po smučišču. Idealne razmere. Vriskamo. Na Smokuški planini je zopet čas za pse. Vzpnemo se še do Triangla, ki je boljši za smuko kot običajno. Rahlo se že temni, ko pridemo do avta, še bolj pa, ko pridemo domov. Odlična tura.

Deska - po grebenu (Jurij_Šoba, 16.03.2017)


Dobro zadet čas pohoda, ko so bile razmere za smuko zelo ugodne! Zaradi novemberskega oglednega izleta sem tudi lahko dobro sledil poti od Planine Podvežak do začetka grebena Lastovca čez dve pašni ograji. Zjutraj je bil sneg pomrznjen in sem uporabil srenače. Pri povratku okoli poldneva je še bil pomrznjen greben od vrha do začetka flanke Deske. Na osončenih delih grebena Deske in Lastovca pa je ravno prav popustil. Tako sem lahko varno smučal tudi med štrclji na pogorišču na Lastovcu, pa tudi kasneje v gozdu proti Podvežaku. Zaradi Deskine lege je na vrhu veter vedno zelo močan. Tokrat sem na hitro posnel nekaj motivov in šel v zavetrje 10 m pod vrhom na vzhodno stran.
Z avtom se da priti do okoli 2 km od odcepa za Planino Ravne, blizu talne rešetke za živino. Planinškovi sekajo in spravljajo les nekje na polovici asfaltne ceste in priporočajo prihod do 8. ure zjutraj (jaz sem šel mimo ob 8h30, a še niso zaprli). Popoldne lahko naletite na zaporo in morate počakati, kot sem jaz (20 minut). Sečnja bo trajala še en teden.

Vrh Strmali-Pecol (PeterUl, 16.03.2017)


Baje je sneg na severnih flankah še pretrd, zato je padla odločitev, da gremo pogledat pod Montaž. Preveriti je bilo potrebno tudi novo opremo pred odhodom na smuko v Bosno, saj sem zadnjič na Ratitovcu strgal dobro leto stare Elanove pse.
Od Nevejskega sedla do planine Pecol je bilo potrebno dvakrat na kratko sneti smuči, saj sneg kar dobro pobira.
Na Pecolu je pa zakurilo... Tokrat se je zgodnja penzionistična ura izkazala za dobro izbiro, saj je žgalo kot v šporgetu. Rado naju je spet dobro prehitel, midva z Janezom pa sva prisopihala do sedla po dobrih treh urah.
Sneg je kar malo preveč odjenjal tako, da smo se nekateri nerodno prekopicevali nazaj do planine.
Sledil je lagoden spust po (še) zasneženi cesti do avta za kasarno.

Dobro smo se odžejali, kot vedno, šele pri Danici.
Danes smo »trpeli« Janez, Rado in Peter.

Stol iz Podna (IGOR, 16.03.2017)


Od zadnjega opisa ture je sicer minilo le nekaj dni, a se razmere hitro spreminjajo. Smuči si še vedno lahko nadenete pri Podnarju, sneg na tekaški progi se tudi čez dan prav dosti ni omehčal. Smuka iz sedla med Stoloma proti Kožnam je idealna - po trdem, suhem snegu, posameznim ledenim ploščam se da izognit. Če niste zares zgodnji, se splača spustit čim nižje v Kožne, pa čeprav bo treba potem malo navzgor do sedla Belščica, saj sneg pod grebenom Belščice in Orlicami hitro postane gnil. Od sedla navzdol proti Podnu pa trdo, a ne ledeno. Res lepa smuka.

Žleb Hude palice (Igor, 16.03.2017)


Tekaška je bila malo ledena v prvem delu, potem sem jo pa tako zapustil.

Od mostu grem gor v gozd, kjer je bilo celo malo odpuščeno, tako, da so kože dobro prijemale. Sprva zavijem v grapo pod slapovi, vendar kmalu vidim, da je noter premalo snega, zato obrnem in grem po "varianti čez macesne". Pod vstopom v Žleb je nekaj plazovine, ki pa ne predstavlja težav, je pa Žleb kar presmučan. Kake uporabne špure ni bilo, ker pa noter posveti tudi že sonce, je bilo lepo odpuščeno in hoja na smučeh prav udobna. Vse do druge tretjine tako kljukam na smučeh, ko pa se zoži jih snamem in romajo na nahrbtnik. Kakih 100 dolžninskih m pod izstopom jih odložim, saj je zgoraj ozko in bi bilo bolj malo smučanja. Grem na izstop, kjer so lepe štapne in potem še na vrh Špika HP.

Prav dolgo se na zadržujem gor, sestopim v Žleb do smuči in se pripravim.

Prva polovica še ropota, spodaj pa je nekaj mehkobe, ki omogoča lepo smučanje. Prečim v smer vzpona med macesni in dol. Spodnji del, trda podlaga z nekaj cm odpuščenega in tako vse dol do mostu oz. tekaške proge. Zaenkrat snega še dovolj, prav dolgo pa ne bo, če ne bo novih padavin.

Je bilo kdaj tudi že bolje, pa tudi prcej slabše v Žlebu.

Debela peč (Bojan_štembal, 15.03.2017)


Eni v službi, eni si ližejo stare rane, pa se šel sam na Debelo peč. Že dva tedna nazaj sem jo imel v mislih.
Od Mrzlega studenca je cesta ponekod že malo ledena, od polovice naprej pa čisti led. Prvi dan z letnimi gumami, a je šlo brez težav do popolnoma ledenega parkirišča.
Odločil sem se, da po trdem snegu raje nesem smuči na hrbtu. Dva predhodnika sta šla na Mrežce, na Debeli peči pa že par dni ni bilo nikogar.
Na vrhu malica, tudi za dve boječi kavki. Dva dneva nazaj so mi na Dobraču jedle z roke in še na roki čakale na dodatek.
Po radioamaterski dejavnosti sem ob 12.30 odpeljal navzdol. Tik pod vrhom je treba za 10m sneti smuči, potem pa je snega dosti. Toda v tej pozni uri je bil povsod sneg že gnil, da sem imel z mojo bogo tehniko smučanja velike težave.
Še najbolje mi je šlo po poti pod Lipanco.
Cepina, derez in tudi srenačev zaradi nošenja smuči nisem potreboval, odvečna teža.
Fotografij mojih smučin raje ne bom kazal, od drugih so pa že skoraj zginile.

Pozdrav,
Bojan

Kosmatica - dodatek (Jurij_Šoba, 15.03.2017)


Pojasnilo k sliki "Avtor prispevka v akciji":
Na sliki smučam brez nahrbtnika. Ko sem odsmučal do zasebne koče na planini, sem vso ostalo opremo pustil na vrhu (poseben užitek je smuka brez tovora!), kamor sem se nato vrnil ponjo in nato odsmučal za Doro v dolino. Rumena stvar, ki mi binglja zadaj za pasom, je vrečka s psi, ki sem jih potem namestil za pri koči.

Tegoška gora (V vrh) (Metod_Š, 15.03.2017)


Tegoška gora, kot je označena na karti, obsega dva vrhova, zahodnega, ki je bolj nad V delom planine Pungrat, ter vzhodnega, ki je direktno nad Tegoško planino (na avstrijskih kartah je ta vrh imenovan Hochturn-Visoki turn). Že pred desetimi leti, ko sem šel na Kladivo, me je pritegnila lepa piramidna oblika te gore (vzhodne). Tako se danes odpravim tja in na vse doživeto te dni pričakujem ravno prave razmere. Po cesti se da še naprej od razcepišča Kofce/Pungrat, pride pa se malo pod rob, kjer se cesta potem rahlo spusti proti odcepu za Pungrat. So pa že pred razcepiščem na cesti ledeni odseki, vendar gume po umazanem ledu kar dobro prijemljejo, treba pa je ves čas imeti primerno hitrost (imam samo sprednji pogon). Od tam je sneg več ali manj zvezen (krajši prekinitvi na cesti in potem še tri na kolovozu-bližnjici). S Pungrata se vzpnem gor v območju zahodne gore in dosežem greben malo vzhodno od nje. Od tu je še kar dolg greben do vzhodnega vrha. Ker je sneg že od spodaj malo odpustil, lahko ves vzpon naredim na smučeh, na grebenu pa moram zaradi nekaj strmejših delov natakniti srenače (in cepin v roke za vsak slučaj). Odsmučam okrog 12h po široki flanki direktno z vrha proti Tegoški planini. Ker je ta flanka obrnjena nekoliko bolj proti zahodu in je zjutraj še v senci, so v njej ravno idealne razmere z 1-2 cm odpuščenega snega od vrha do dna. Je precej strma, takoj zgoraj okoli 45, potem polovica okoli 40, spodaj okoli 35, tako da v teh razmerah nudi 500 vm uživaškega smučanja z dolgimi hitrimi zavoji (garmin mi pokaže največjo hitrost 37 km/h). Gotovo moja najboljša smučarija te vrste (pomladanski sren) do sedaj. Potem se je treba nekoliko dvigniti do Pungrata, od koder je potem nekaj zelo položnih terenov, pa tudi še kar nekaj položnejše smuke do avta v dobrih razmerah. Od vrha do avta 1 uro (5 km). Čeprav od prvega pogleda na goro izgleda daleč proti vzhodu, dejansko v primerjavi s kakšnimi dolgimi turami v Julijcih ni nič pretiranega.

Kosmatica (Jurij_Šoba, 15.03.2017)


Po priporočilu kolega sva z Doro izbrala smučarski in krpljarski izlet na Kosmatico. Le-ta je trenutno zelo privlačna s kar obilo snega. Pri Podnarju ga bo dovolj le še par dni, če ne bo dežja. Tokrat je bil sneg na Ogrizovi planini in vrhu bolj zmehčan kot na spodnji polovici poti in v gozdu, a se je dalo lepo zavijati. Spodaj je pač več sence. Cesta ima tudi kar dober naklon in je bilo večinoma treba vijugati. Štirikrat sem presekal cestne serpentine s smuko skozi gozd. Ravnal sem se po smučinah predhodnikov. Poleg krasnih razgledov v Karavanke nama je vrh popestrila tudi klena slovenska smučarka Alenka, ki je za nabiranje kondicije pred predvidenimi turnimi pohodi pritovorila v nahrbtniku plastenko 5 litrov vode, odpila nekaj požirkov, odlila ostalo vodo in lepo odvijugala v dolino.

Pecol - bivak di Brazza (Metod_Š, 14.03.2017)


Z ženo sva skočila na krajšo turo na Pecol do bivaka di Brazza. Cesta spodaj bo na enem klancu in serpentini kmalu gola, vse ostalo pa bo še nekaj časa. Pri vsej njen dolžnini (okoli 5km) to zaenkrat še ne predstavlja velikega problema. Sneg po planini nekaj cm odpuščen. Precej so smučali Škrbino na Cijanerico, verjetno tudi Vrh strmali.

Mala Mojstrovka (Miha, 15.03.2017)


Ja glede na razmere nad Vršičem prejšni vikend, danes ni bilo dileme kam?:) Tokrat sva se z Juretom zmenila za Malo Mojstrovko. Malo pred deveto uro sva se iz Vršiča odpravila proti Vratcom po plazu. Za nama sta šla tudi Papi in Sašo, ki pa sta jo krenila proti Pripravniški grapi. Na vrhu Grebenca smo se srečali in jo skupaj krenili na vrh male Mojstrovke. Na vrhu je pihal zoper severni veter, zato za razliko od nedelje ni bilo časa za počitek. Takoj smo jo krenili proti Vršiči. Papi in Sašo v Drevesnico, midva z Juretom pa čez Vratca po plazu na Vršič. Smučarija je še vedno ok. Po grebencu je še vedno možno odsmučati do Vratic, vendar snega je iz dneva v dan manj. Po plazu je bilo v senčnem predelu mehkejše kot v nedeljo, v spodnjem delu plazu na sončnem delu pa je že fejst gnilo.

Zahodna rama Špika nad Nosom (Igor, 15.03.2017)


Nekaj kopnin na cesti premegam kar na smučeh, potem pa tako zavijem v desno in skozi gozd na planino Larice. Najkrajši pristop,

Od planine nekaj časa hodim po cesti v smeri Pecola, potem pa kmalu spet v desno in po rahlo odpuščeni povrhnjici v južna pobočja, ter proti "udoru". Nad "udorom" prečim po sledeh v levo, ob zaključku prečnici pa smuči zamenjam z derezami in se vzpenjam po starih stoponjah, katere pa so ponekov "pohojene" očitno nekomu ni zneslo, da bi smučal, pa je peš sestopal. Prosojna oblačnost je tudi danes delal meni v prid, saj ni bilo prevroče, pa tudi sneg se je bolj počasi mehčal. Na rami sem imel pomisleke, da bi se povzpel še na zahodni vrh, pa nekako ni bilo volje oz. je bila močnejša tista, da čimprej odsmučam.

Sneg prav tako, kot sem ga želel, saj trde podlage na podobnih strminah ne maram, pod "udorom" pa je bilo tisto najboljše in tako vse do prečne ceste, ter še naprej čez gozd do ceste Nevea-Pecol.

Na parkirišču srečam Božota in Petra, Božo iz avta prinese pivo, pa tako še malo poklepetamo o tem in onem. Hvala še enkrat, pa se še kaj vidimo.

Smokuški plaz (Edokrnic, 14.03.2017)


Smokuški plaz je neupravičeno zapostavljen s strani starejšega brata Šentanskega plazu in starejše sestre Centralne grape. Sramežljivo se skriva in malo se je pač potrebno potruditi že, da ga sploh vidiš. Mi smo se močno potrudili. Tako zelo, da smo že okoli 14 ure zapustili varno zavetje naših služb. Z avtom smo se pripeljali do Tinčkove koče. Sneg oziroma led se začne po izmerjeno 9 minutah hoje. Nekaj časa še hodimo v supergah, potem pa se začne pravi sneg. Preko Smokuške planine zakorakamo proti današnjemu cilju. Srenači takoj romajo na smuči. Pri prvi, vsaj navidezni izravnavi, pa si nadenemo dereze. Po sredini plazu se konstantno kotali kamenje, verjetno zaradi vetra. Ki ga tukaj ni. Je pa močan na grebenu. Podlaga je vedno trša, ponekod ledena. Z grebena gremo do vrha Begunjščice brez smuči, saj snega enostavno ni dovolj. Smuka navzdol je po že prej omenjenem zelo trdem pobočju, z nekaterimi popolnoma ledenimi odseki. Res je treba biti previden. Prava pomladanska smuka se začne malo pred Smokuško planino. Po cesti odsmučamo skoraj do avta. Odlična tura, je pa težavnost zaradi trenutnih razmer občutno večja kot običajno.

Krn (Mihael_Prevc, 14.03.2017)


Sprva smo sicer nameravali obiskati severna pobočja Karavank, a so nas informacije o dobrih razmerah na južnih strminah Krna zvabile v Posočje. Jur (Birt) bi nas svojim terenskim BMW-jem pripeljal skoraj do planine Podslap, a nas je zaustavil sneg. Sprva so smuči romale na nahrbtnik, a smo prav kmalu lahko "zapregli pse" in se zapodili v lepo zasneženo in že primerno zmehčano pobočje Krna. Sonce kar pripeka in kljub temu, da imamo Gomiščkovo zavetišče pod vrhom vseskozi na dosegu roke, je treba do njega preliti še kar nekaj znoja. A kaj bi to, saj turni smučarji vemo, daljši je vzpon, več užitka si deležen pri spustu. Na vrhu uživamo v neverjetnih razgledih in se v skoraj brezvetrju pripravimo za spust. Že prvi zavoji nas prepričajo, da smo danes res izbrali pravi cilj. Snežna podlaga je ravno prav omehčana in tako smo res v polni meri deležni užitkov pomladnega turnega smučanja. Kar prehitro smo na dnu strmine, posamezni snežni jeziki, ki se vlečejo vse do planine Podslap, pa nam omogočajo smučanje skoraj do avta. A ob tako toplem vremenu to ne bo več dolgo mogoče. Na poti domov se ustavimo še pri Rutkotu na Petrovem Brdu, ki nam postreže s kokicami in vsemu kar paše zraven. Razvije se debata, ali je lepše smučati po deviškem pršiču, ali pomladanskem "putrčku", a pravega odgovora na najdemo. Smo pa danes zelo uživali in sicer: Jure (Birt), Aljaž, Lojze in Miha.

Matajurski vrh (Sparelo, 14.03.2017)


Tokrat sva sama z Milanom. V gozdu nad Stržiščem pustiva avto na 1160m in nadaljujeva s smučmi po cesti. Ko zapustiva cesto si nekaj časa pomagava s srenači, nato pa na dereze in na njih do vrha. Na grebenu proti vrhu je zelo trdo, mestoma celo vodni led. Na vrhu čakava dobro uro ,da bi se greben zmehčal. Odsmučava ob 10h, sneg na grebenu je še povsem leden. Ko na sedlu obrneva na jug, se začne uživanje po odpušenem srencu. V trenutnih razmerah je zahteva tura kar nekaj alpinističnega znanja. Marko.

Sedlo Uršič (Dežman_I., 14.03.2017)


Vojc je bil danes službeno prisoten,jaz pa službeno odsoten,zato sem izkoristil lep dan brez metanaja kovanca in odpesjanil na sedlo Uršič,na Kaninu.Spet sem malo goljufal z gondolo,potem pa je kar samo šlo,špura odlična,sneg suh,vreme lepo.Smučal sem desno pod stenami,sneg vse sorte,v glavnem suha kloža.Mrbit bi bilo bolje smučati po smeri vzpona,probajte.Na koncu še šlepanje s sedežnico do koče na kapučino in na relaksacijo v wellnes Živo na Bledu,boljše bi bilo na Živo v živo,pa nobene ne poznam,malo heca ne škodi,če pa je med turašicami kakšna Živa,naj ne jemlje to resno.L.P.

Slatnik - Šavnik (Marijan_Breščak, 13.03.2017)


Dare je že lepo opisal najino potepanje in uživanje po slovenskih gorah. Lep dan sva izkoristila in zaključila na Sorici kot se spodobi. Pametno je bilo, da sva šla razmeroma pozno v hrib - bilo je prijetno hoditi, na vrhu sva počakala, da je toplota naredila kar je bilo naročeno in uživala v smučanju. Za dokaze pa še par slikic. Dare in Marijan

Planjava 2394m (MatejŠ, 14.03.2017)


Z avtomobilom je mogoče kakšna dva kilometra pred pl. Podvežak. Sneg ,zjutraj še povsod trd, nam omogoči dokaj hiter pristop mimo Korošice nad Petkove njive in nato na vrh Planjave.

Smuka po rahlo odjenjanem srencu pa seveda zelo luštna.

Lepa, vendar precej dolgotrajna tura, kjer je potrebno kar pogosto natikati kože.

Nad Sorico (Dare_A, 13.03.2017)


Najava o lepem vremenu tudi v začetku tega tedna, naju je z Marijanom zopet premamila na turo. Odločiva se za dopoldansko klatenja nad Soriško planino. Na parkirišču smučišča si nadeneva smuči in jo po lepo pomrznjenem snegu v območju markirane poti med Slatnikom in Možicem mahneva proti Šavniku. Na vrhu naju pričaka prekrasen pogled na velik del Slovenije. Poiščeva zaplato trave in se prepustiva martinčkanju in pivu. Po dobri uri odsmučava po že ravno prav mehkem snegu proti sedelcu pod staro kasarno, si ponovno namestiva pse in se podava še na vrh Slatnika. Od tam pa ob prijetni smuki nazaj na izhodišče.
Nenaporno a lepo turo za dušo doživela Marijan in Dare

Stol iz Podna (Vanja_Starčević, 12.03.2017)


V nedeljo smo se odpravili v Karavanke, odločili smo se za Stol iz Podna. Poledenela snežna odeja se začne takoj od parkinga, od gozdne meje naprej so nujni srenači. Prečenje od sedla Belščica do dna doline je potekalo v gnilcu, potem pa so spet bili potrebni srenači. Zaradi pozne ure (spust sva začela ob 14.30) je seveda vse (razen prečke pod Celovško špico) že bilo poledenelo. Lovorka, ki je ostala na sedlu Belščica in je smučala ob 13 h je tudi imela zelo trdo podlago. Smučarski tura za pozabit, vseeno pa lepo gorniško doživetje.

Krn (Matevž_Lavrič, 11.03.2017)


Nanj sem se povzpel v soboto zjutraj s planine Kuhinja. Zaradi slabe zime je bilo potrebno smuči nesti cca 40 min. Ker se nas je ta dan ogromno povzpelo na vrh je bila pot lepo shojena, ponekod zaradi jutranjih temperatur še rahlo poledenela. Po daljšem postanku na vrhu je sonce ravno prav zmehčalo snežno površino in smuka je bila zopet idealna.

Ostale fotografije si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/03/krn-2244-m-spomladanski-turni-smuk.html

Struška (Čeha, 14.03.2017)


Do Križevca se da z vozilom,a je zadnji del malo poledenel.Nato do planine Pusti rovt nekaj prekinitev,potem pa gre gladko.Do pl.Svečica sem šel po dovozni poti.Ko je po jutranji oblačnosti ,sonce le te pregnalo ,je bilo zelo toplo in skoraj brez vetra.Zato na klopci pri pastirski koči naredim "fruštek".Snega je presenetljivo veliko,kar pomeni ,da bo smuka uživaška.Občudijem svetleča pobočja ,zamete,ki jih je ustvaril veter,nekaj smrek je še v ivju.A to ne moti ptic,ki se po Gregorjevem glasno ženijo.V zavetju bivaka si pripravim malico z ruskim čajem,saj sem imel pestro noč.Prelepo je ,da bi že odšel.Toda, ko iz zahoda pokrije nebo velika koprena ,je treba iti.V smeri planine nizam zavoje po srenu,nadaljujem po cesti in v ugodnem trenutku zavijem v gozd.V smeri Pustega rovta nizam slalomske zavoje med bukvami,zato sem vesel,da nisem pojahal kakšen "količek".Še streljaj vožnje po cesti in kot bi trenil sem na pivu v "Domu Pristava".Kaj češ požvižgam se na nočne težave.

Tolsta Košuta (Janez_Nastran, 12.03.2017)


V nedeljo na tisti pravi, spomladanski turi. Dokler južna pobočja še imajo sneg ... Parkirali smo pri Košutniku. Do P pod planino je na cesti sicer še nekaj snega, a ne dovolj za smuko, tako da drugega kot peš ali pa z avtom (če ima višje podvozje) ne ostane. Sneg je zjutraj čisto pomrznjen, zato upam, da je samoumevno za cepin in dereze. Timing je bil kar pravi, ob 8h od avta, ob 11h na vrhu. Tudi kako uro kasneje sneg verjetno še ne bi bil preveč zmehčan, a to se seveda spreminja vsak dan. Mi smo imeli zjutraj še oblačno in vetrovno, zato je tudi dlje zdržalo. Pod samim vrhom, na najbolj ozkem in strmem delu se sicer že kažejo trave, a se jih nekako še da obsmučati. Nižje, ko prideš v ruševje in misliš, da smuka že ne more biti boljša pa prideš na tisti pravi spomladanski puter, ko tudi pod smučmi nastane tišina pri zavijanju. Pri vzponu po robu grebena sem videl napoke, ki so prekrite z napisanim snegom, zato previdno. Sicer pa se tam tako ali tako ne smuča, saj je ponekod spihano do kopnega. Kljub popularnosti je bilo na turi zelo malo ljudi. Naštel sem nas vključno z nami 5. Nekaj se jih je brez smuči vzpeljalo po dolini, ko smo prismučali nazaj do koče na Njivi. Všečna tura, samo pohiteti, dokler še ima sneg.

V. Zelnarica (Damjan_S., 12.03.2017)


V Suhi se pripeljemo nekaj dlje od peskokopa, ko pa cesta za »odsekanim ovinkom« nenadoma postane povsem ledena, preklopimo na smuči. Z višino led hitro zamenja sneg (že pri slapu so razmere povsem solidne). Pri vzponu moramo na cesti za nekaj metrov sneti smuči. Preko Pl. Pri Jezeru in Pl. Dedno polje se usmerimo v dolino Za Kopico ter se v prekrasnem vremenu povzpnemo na vrh Velike Zelnarice. Medtem vzpostavimo brezžično zvezo s »turašem« na Rodici, ki mu je že navsezgodaj poštar prinesel pozabljena sončna očala. Poleg še treh smučarjev smo edini gostje tega konca. Sneg je povsem po našem okusu. Spustimo se v smeri pristopa in zdi se, da smo tokrat zadeli turnosmučarksa nebesa. Z dvema kratkima snemanjema pridrsamo povsem do avta. Sledi rehidracija ter nepričakovana podelitev zlatega ce(m)pina, ki se jo z majčkeno zamudo udeležita tudi Irena in Jure. O avtorju in prejemniku pa kdaj drugič ...

Curtissoni & Rumeni spodmol (Darja_Zaplotnik, 12.03.2017)


O razmerah nad Pecolom je (skoraj) vse že napisano. No, opaziti je bilo tudi nekaj pikic v flanki Špika nad Plazom in Špika Hude police ter Zahodnega dela Špika nad Nosom.

Mi smo se najprej dvignili na Curtissone, ki jih bo do trave najbrž kaj kmalu polizalo sončece. Snežna odeja je namreč precej tanka in za silo zvezna streljaj izpod vrha. Preko vmesnega grebenčka smo odsmučali do izravnave, kjer se začne vzpon proti Vrhu Strmali. Odcuckali smo torej nazaj gor do škrbine, mimogrede opravili zelo prijeten "megačredni fotošuting" ter na koncu malo posedli na Rumenem spodmolu pod Montažem. To pa je mesto za uživanje...pa še povsem sami smo bili. :)

Smučarija, kljub mestoma zakrknjeni povrhnjici je bila prav fajn. Smo se pa dol gledano držali skrajno levo pod stenami in naleteli na povsem nepodpisane flanke. Se pa ne morem odločiti, kateri je lepši...desni ali levi...zavoj seveda. :)

Porezen drugič (Franci, 13.03.2017)


Ker je bilo včeraj tako dobro se z Ireno pred njeno službo še enkrat zapeljeva v Davčo.Skupaj s še enim somišljenikom se odpravimo proti vrhu.Razmere so se od včeraj spremenile - na boljše.Smučanje nazaj skozi bukov gozd po pomladanskem putrčku.S pet minutnim nošenjem od potoka spet na smuči in zaenkrat še do avta.

Veliki draški vrh (Podhrib, 11.03.2017)


Štart na Uskovnici na 1200 n.m. je kazal precej klavrno podobo, kar se snežne podlage tiče, vendar je bilo potrebno nesti le par minut..zjutraj je bilo precej vetrovno in ledeno..naprej od Konjščice nekaj cikcakanja med macesni..od Jezerc naprej par cm babjega pšena....proti vrhu beton, ki zaradi vetra ni odjenjal in je bilo še z srenači precej naporno. Na srečo je ob prihodu na vrh veter pojenjal, tako da smo si vzeli čas za čudovite razglede..ni se nam mudilo, ker smo čakali da sonce naredi svoje. Smuka na gornjem delu še vedno po trdi podlagii, v srednjem delu uživancija po babjem pšenu, spodaj pa pravi sren..na koncu par minut nošnje do avta...izhodišču iz Uskovnice so šteti dnevi, tako da bo boljša opcija iz Rudnega polja čez Viševnik oz, zadaj čez Kačji rob in Srenjski praval

G. Vršič (Igor, 13.03.2017)


Pripeljati se je mogoče do snega in po snegu še malo naprej, potem pa po cesti do planine in nad planino po dolini gor.

Nekje na prvi tretjini doline zavijem v desno na nedotaknjena zasnežena pobočja. Sneg rahlo odpušča, tako, da je vzpon povsem lagoden in v čisti užitek.

Med dolinicami in oblinicami pridem pod K. police, potem pa se ves čas držim prečno in seveda navzgor. Občasno hladno zapiha, sneg se soncu upira, kar gre vse meni pod noge v korist.

Na grebenu, ne pa na najvišji točki se usedem, ker pred smuko si je treba odpočiti in tudi izgubljeno tekočino nadomestiti.

Razgled potuje na vse strani, misli pa na zavoje smuči. Predrami me misel na TKG reklamni pano, telo pa hoče gibanja, zato je konec sedenja.

Firn ali srenec, nima veze nobeden, bil je tak, da kot po maslu gre, žvižga in poje, da srce se smeje.

Ko ga nad planino za nekaj metrov zmanjka, je treba peš, a več kot minuto ali dve ne izgubiš.
Cesta je še zasnežena, ampak sneg na njej počasi pojenja.

Jalovčev ozebnik (Marko, 12.03.2017)


Po tekaški je šlo do Tamarja še brez snemanja smuči. Trume turnih smučarjev in pešakov so se valile proti Kotovem sedlu ter skozi ozebnik. Tudi vrh Jalovca je bil kar lepo obiskan. V ozebniku uživaško vijuganje bo zbitem "pršiču", nižje pa kar malo naporno po sledeh predhodnikov.

Kosmatica (France, 12.03.2017)


Ugotovil sem, da kljub svojim letom še nisem bil na Kosmatici. To je bilo potrebno hitro popraviti dokler je sneg še do Podnarja. Na vrhu sva bila okoli poldne, ko se je sneg ravno prav zmehčal, da je bila smuka eno samo veselje, ki pa je žal kar prehitro minilo. Sicer pa Metodovemu včerajšnjemu opisu ni kaj dodati, le še par slik.

Viševnik (Andrej, 12.03.2017)


Nedeljska tekma v smučarskih tekih, ki jo je imel sin na Pokljuki, je bila idealna za skok na Viševnik. Štart malo pred 11h, sneg ravno prav odjenjan za hojo s psmi. Na vrhu kot pričakovano gužva, večino jih je sicer pešakov. Spust po smeri pristopa me ni preveč mikal, zato sem se usmeril proti zahodu po grapi na Jezerce in naprej proti Planini Konjščici. Razmer dobre za smučat, od ravno prav odjenjanega, do mehke skorje.

Kepa (Vital, 11.03.2017)


V soboto smo se trije TSKO-jevci naložili v Vodicah in se brez določenega cilja zapeljali proti Gorenjski.Primož je bežno omenil Kepo in odločitev je padla.Medtem, ko smo po karti iskali izhodišče,smo seveda prevozili izvoz za Ljubelj. Na hitro smo obrnili pri Mariji Pomagaj in že smo stali na mejni kontroli za tunelom. Ob pozivu " passport bitte" je Lado šepnil " ti jest mam sam vozniško ". Poskusimo s na sredini vloženo vozniško . Ni šlo.. "Štrafe tausend EUR, oder zuruck".
Takoj smo za "zuruck" in ponovimo panoramsko vožnjo do Vodic, kjer je bila varno spravljena osebna.Uspe nam zadeti izvoz Ljubelj , tunel, ponovno pozdravimo potomce Franca Jožefa in se spustimo v dolino Drave . Od odcepa za Medvedji dol nadaljujemo še kar nekaj km in v mali vasici ( mislim , da se imenuje Bori) zavijemo levo proti Bertahutte. Po makadamski cesti smo se peljali cca 5 km, naprej ni šlo. Strumni turno smučar, ki je že obrnil nas je opogumil z oceno , da je zaradi premalo snega zadeva slaba .Ob pol enajstih smo končno štartali.
Po zasneženi cesti smo se povzpeli do vznožja, kje je mali milijon slabo zasutih grabnov, katere je potrebno prečiti preden smo prišli na pobočje pod sedlom. Na sedlu smo morali smuči sneti, do vrha pa smo rabili še dobre četrt ure.Na vrhu nas je pričakala najlepša zadeva tega dne-neverjetno lep razgled na vse strani.
Spust po grebenu na sedlo . Pod sedlom smo bili deležni celo malo pršiča, ki se je mešal s mehko kložo. Nižje pa je bilo na sporedu vse, trda kloža, mehka kloža, pa tudi skorja . Sledilo je ponovno prečenje priljubljenih grabnov in na koncu še nekaj metrski polet v ruševje . Seveda z glavo naprej.

Vrh Laške planje (Marijana_&_Marko, 12.03.2017)


Z avtom skozi Rezijo po kopni cesti skoraj do 1000 m, zatem pa nenadoma sneg, ki je bil razen par metrov lepo zvezen (na razcepu cest se splača odviti po stranski proti planini Zgornje Brdo, da se izmaknemo planini Kot). Zjutraj trdo, žleb do sedla Med Baban pomrznjen, ga ni bilo junaka za vzpon na smučeh, še navzdol se niso vsi peljali, ker sneg v žlebu ni povsod odjenjal. Strmina v žlebu je spodobnih 35-40°.

Skupina Italijanov je nadaljevala na Babo (ni zalito do vrha), midva sva odvila levo proti Vrhu Laške planje. Pod vršno glavo nama je normalka (Grapa v južnem pobočju, III+) v primerjavi z vesinami na levi delovala povsem nezanimivo, tako da sva si poiskala odprto linijo do vrha (40+°, 200 m). Po prvem spustu sva imela v planu še spust po čudoviti Laški planji, a mi je na pancerju odletel glavni net :(

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Zirbitzkogel 2396 (Papi, 12.03.2017)


Ker sva že včeraj po nepotrebnem kupila avstrijsko vinjeto za na Falkert, jo je bilo treba danes izkoristiti. In sva jo. Izbrala sva Zirbitzkogel po direktni. Na Gorenjskem in avstrijskem Koroškem je bilo vreme za vikat, bolj sva se bližala Štajerski, slabše je bilo. Vedno pogosteje sva pogledovala proti cilju in bolj sva upala, da oblaki niso namenjeni z nama, in glih to se je zgodilo. Od Waldheimhutte je sprva smučišče lepo spedenano, potem pa se zoža v zratrakirano cesto ali nekaj podobnega do vrha. Kot rečeno, sprva po manjšem smučišču, potem rahel vzpon skozi redek gozd, nato skoraj položno (hm...za nekatere ja, za druge spet ne), kako urico. Tik pred zadnjim in strmim vzponom se celo dobesedno zgliha. Meni osebno je bil gušt res samo zadnji vzpon, Petri pa ravno obratno. Ampak na koncu se pa vse zgliha.
Od štarta skozi gozd ni bilo vetra, nato se je samo še stopnjeval, na vrhu je pa kar pošteno vleklo. Koča na vrhu se je le občasno pokazala iz Meglic. Sredi dneva je veter naredil red, pregnal dobesedno vse oblake, na sončku je bilo prav prijetno. Za nama je prisopihalo tudi četica skoraj 40ih Benetkovih Slovencev, peš. Žal nam letošnja zima še ni natrosila željenih količin snega, to je očitno ob pogledu na okoliške hribe. In tisti, ki se hoče nasmučat, se tukaj ne bo, saj snega razen na dostavni cesti skoraj ni. Slike pa povedo več.

Kriška stena (Miha_D., 12.03.2017)


Lepo je biti turni smučar, ni pa (vedno) lahko, če parafraziramo misel pisatelja C. Zlobca. Do tega spoznanja se je danes dokopala četica pretresenih turnih navdušencev, ki se pozno dopoldne poda od Ruskega križa do Koče v Krnici in naprej pod Kriško steno. Hoje s smučmi na ramah je od ceste pet minut, od potoka dalje pa gre s psi. Na ležalnikih okrog odprte koče ugledamo nebroj nedeljskih izletnikov, ki se martinčkajo na toplem soncu, da bi zagorele polti naslednji dan med bližnjimi zbujali zavist. Sneg je trd in pomrznjen, a četica upa, da ga bo sonce zmehčalo vsaj do tedaj, ko doseže cilj. Hoja brez srenačev bi bila muka. Desna pobočja gledano gor so v senci, leva pa se kopajo v soncu. Glede na lepo vremensko napoved pričakujemo mase turnih smučarjev, a teh, razen deskarja in smučarja, ki se neatraktivno spuščata po trdem snežišču, ne vidimo. V dobri poltretji uri smo na cilju. Ko si z dobrotami in izvrstno viljamovko privežemo duše, se pripravimo na spust. Odločimo se torej za levo pobočje, ki pa je po 13. uri že v senci. Ker ga je dopoldne grelo sonce, tam vseeno pričakujemo mehkejši sneg. Pričakovanja se na žalost ne uresničijo. Prvi zavoji po trdem a grifig snegu so stilno še kar solidni, kakih sto metrov nižje pa izkušene turne smučarje mestoma preseneti skorja, ki surovo grabi smuči in ogroža smučarjev ekvilibrium, pri čemer alkoholni hlapi viljamovke zanesljivo ne igrajo nikakršne vloge. Obilneje nabildani in napumpani turni smučarji imajo zaradi fizikalnih gravitacijsko kinetičnih danosti (o ti Newton, si nam jo pa dobro zagodel!) s skorjo več težav kot sloki in masno skromnejši turni smučarki. Kaj torej storiti? Za začetek pobrskamo po bogati zakladnici turno smučarskih slogov od Ingemarja S., Bojana K., Roka P., Tine M., Ilke Š., Filipa F. do sester Polgar, a primernega žal ne najdemo. Tudi posamični poskusi brutalnega turno smučarskega spopada s skorjo se razblinijo v nič. Nepredvidljivost dogajanja v levem ali desnem zavoju rapidno hromi turno smučarsko zagnanost in moralo četice, zato je škoda črnila in časa za opisovanje tega žalostnega poglavja turno smučarske drame. Vsak improvizira po svoje in se rešuje, kot ve in zna. Ko se nekako prikobalimo do izravnave, se moramo po trdem in deloma poledenelem snegu prebiti še čez razgiban labirint prehodov med rušjem, balvani in jarki, nato pa skozi gozd med debli in vejami do koče. Tam od vsega hudega (dobesedno) pretreseni poiščemo uteho v hmeljevem soku, oštirka pa ob tem doda, da smo dobro smuko zamudili za 14 dni. Kljub vsemu nam dobre volje ne zmanjka. Ko pridemo k sebi, sledi še najlepši del turnega smuka, to je turno smučarski šus po lepo utrjeni in poravnani poti od koče do potoka. Za vas so uživali si kosti pretresli Sonja, Živa, Boštjan, Janez in Miha

Velika Mojstrovka (Miha, 12.03.2017)


Ja po včerajšnem fantastičnem dnevu preživetem nad Vršičem. mi danes žilca ni dala, da se ne bi ponovno odpravil v ta smučarski raj. Z Lacijem in Gašperjem smo se podali preko Vratc na Veliko Mojstrovko. Na Vršiču že zjutraj ogromno ljubitejev zimskih radosti, ki so se podali v vse smeri. Nad Vratcami smo sneli smuči in se do izstopa Pripravniške podali peš. Nato smo jo krenili proti Veliki Mojstrovki. Na vrhu smo pomaličali in uživali v popolnem brezveterju v razgledih daleč do Velikega Kleka. Po eno urnem uživanju smo odsmučali v dolino. Smučali smo v kotanjo med malo in veliko Mojstrovko in nato po Grebencu na Vratca. Grebenc je zasnežen tako, da je smuka možna tudi tam. Od Vratc pa smo odsmučali proti Vršiču, tam je bilo smučanje v senci po trdi kloži, ki pa je zdržala. Na sončku pa po odjenanem putrčku do vozila na Vršiču.
Dan za bogove:))

Vrh Strmali (Metod_Š, 12.03.2017)


V tej zimi smo že vsi kar malo zmedeni. Ali bo na S straneh še kaj drugega kot trdo, ali bo še kje kaj pršiča, ali se bo na južnih straneh sploh odtajalo ali ostalo zmrznjeno, bo priletel kak plaz, bo čofta, je bolje prej ali pozneje? Ko berem prispevke, marsikatera dobra pobočja samevajo, marsikje pa je skoraj vsegaod prej napisanega (razen pršiča). Tako pač gremo tja, kjer je kaka dobra objava. Klavdija predlaga Vrh Strmali "thanks to" ažurni objavi v soboto zvečer. Sva še poznejša kot Mišotova skupina (ne skrbi me preveč iz izkušenj prejšnjega dne). Naprej je že vse napisal Mišo. Sicer pa taka eminentna skupina poskrbi tudi za možnost dobrega fotografiranja. O uravnoteženosti levih in desnih zavojev, od zgoraj in spodaj, pa presodite po slikah (ne gre mi še preveč, zlasti usmeritev naprej ima očiten bias :).

Nad Šitom glava (Miha, 11.03.2017)


Včeraj smo se v sklopu vaje in skupne ture GRS Jesenice odpravili na Šitno glavo. Odsmučali smo iz rame nad Šitno glavo v kotanjo. Od tam smo potrenirali tehniko štafetnega spusta, in ponovili tehnike reševanja zasutega v snežnem plazu. Razmere za smučarijo so bile super.

Bivak Modonutti - Savoia (Igor, 12.03.2017)


Sneg prične v Možnici ob koncu ceste, seveda je bil trd in tak ostal tudi ob povratku, vsaj v zatrepu.

Pod Ribežni je kljub malo snega v tej zimi kar nekaj konkretnih plazovin, ki pa se jih lepo obide. Prehod nad Koriti je bil najbolje prehoden z derezami, nadaljevanje v žleb pa že osončeno in temu primerno je bil vzpon prav lagoden.

Pri bivaku malo posedim, potem pa se povzpnem še nekoliko višje in odsmučam. Zgornja sončna pobočja in dolinice ravno prav odpuščeno, seveda ob primerni uri, žleb bi bil boljši kakšno uro prej, prehod spet z derezami, nadaljevanje pa že v senci in sneg je počasi že zmrzoval.

V zatrepu doline je ostalo povsem trdo, skozi gozd pa spet ravno prav odpuščeno.

Suho rušje (Tine_Čopič, 12.03.2017)


Glede na množice, ki so se zjutraj valile proti koči na Zelenici, sem mislil, da bo kdo poročal pred menoj. Sneg se začne sto metrov nad tunelom in do koče je ostal ves dan trdo pomrznjen. Prehod v Suho rušje je še lepo zalit, razen enega mesta, kjer se že kaže kamenje. Vrhnji del je trdo pomrznjen in mestoma leden, deloma pa pokrit z nekoliko mehkejšo kložo, po kateri je bilo prav prijetno smučati. Strmina proti gozdu je bila lepo zmehčana, pod kočo po strmem delu pa je bilo zelo trdo in je bilo treba kar paziti, da ne bi zdrsnil do dna.

Vrh Strmali (Mišo, 12.03.2017)


Nismo imeli nobene briljantne ideje glede možnega cilja in tudi nobeno od včerajšnjih poročil nas ni navdušilo. Zato smo šli ponovno v isti konec, le na drugo škrbino. Na Neveji je bila zjutraj še večja gneča kot včeraj in smo (ob 9h) komaj našli parkirno mesto. Na cesti sta nas dohitela Klavdija ter Metod in smo potem kar skupaj nadaljevali. Vzpon je potekal po hudi vročini in popolnem brezvetrju. Na škrbini pa so mimo prileteli še člani nakelsko-lungauške naveze, tako da je bilo danes mega čredenje. Takrat se je od nekje privlekel en oblak (le kje je bil, ko smo se vzpenjali?) in je razrito pobočje začelo kar malo pomrzovati. No, hudega ni bilo. Držali smo se bolj desno (v smeri spusta) in našli še obilo precej nedotaknjenih pobočij. Zlasti so nas navdušile številne dolinice in grički v srednjem delu, kjer je bila popolna uživancija na povsem predelanem srencu. Na cesti je bilo danes potrebno na enem mestu prestopiti pol metra kopnine, še eno kopnino pa si lahko preskočil. Bo pa vsak dan kaka nova kopnina; zlasti najstrmejši klanec je v zadnjih vzdihljajih. Na koncu smo si bili edini, da je bila danes še lepša tura kot včeraj.

rodica (Andrej, 12.03.2017)


Za začetek: cesta je lepo prevozna skoraj do mesta, kjer pot iz Ribčevega laza pride na cesto. Na izhodišču je sneg lepo pomrznjen in tako je bilo tudi praktično vso pot. Nadaljeval sem po cesti, po kateri se je dalo z nekaj prekinitvami hoditi vso pot od avta. Na strmini pod planino Suho sem smuči zamenjal za dereze, zgoraj pa zopet nadaljeval na smučeh. V grapi nad Suho so lepo narejene stopinje. Zgornji del poti sem nadaljeval na derezah. Na grebenu pod vrhom je potrebna previdnost, saj je na parih mestih precej pomrznjeno. Na vrhu sem počakal slabo uro, da je sneg "malo" odjenjal in je bila smuka zato prijetnejša. NA vseh ključnih mesti se je lepo dalo presmučati. Kljub pomrznjenemu snegu prijetna tura.

Bela peč (Igor, 12.03.2017)


Danes sva se z Vojcem odpravila v Kaninsko pogorje.Mal sva goljufala z gondolo,začne voziti šele ob 8.45.Na vrhu brez sapice,do razcepa za sedlo Uršič sva se pregovarjala kam,jaz sem hotel na sedlo Uršič,on na sedlo Bela peč,kovanec je odločil,da greva na Belo peč.Špura potegnjena,na čase malo zasuta od predhodnikov ,ki so se peljali že dol,na Uršič je špura lepo potegnjena.Kmalu sva bila na vrhu in škoda je bilo kar takoj zapustiti Kaninske plaže.No moč sonca naju je le pregnala s sedla,in v rahlu južnem snegu odsmučala do koče Gilberti.Tam so Uršičevci povedali,da je bilo super.Vojca je to stalo kapučina.Nato lepo po smučišču navzdol in druga analiza pri Aljažu.L.P.

Porezen (Franci, 12.03.2017)


Ireno odložim na smučišču Cerkno,sam pa sem nadaljeval proti Poreznu.Sneg se začne takoj nad Jurežem in smuči je treba nesti le kakih 5min.do čez potok,potem pa zvezno do vrha.
Smučanje skozi redek bukov gozd v idealnih razmerah,potem 5minut peš nazaj po cesti in nato smučanje do avta.

Dovška baba (Čeha, 12.03.2017)


Že dolgo nisem bil na Babi.Zato sem jo danes obiskal,pa še dnevi smuke po cesti so ji šteti.Naštel sem 13 prekinitev snega.Kolikokrat daš pa smuči dol je pa izbira posameznika.Danes me je presenetilo to da sem bil kar nekaj časa edini v tem koncu.Prvega sem srečal pri koči,za tem sem kar nekaj časa sameval na vrhu.Počakam prvega somišljenika,izmenjava par besed,naslednjih ne čakam.Ura je deset,ko zapustim vrh v smeri grape ,ki pripelje na prvi ovinek pod planino.Smuka v grapi je bila idealna,čeprav snega ni veliko,tako da sem podaljšal še 50 metrov dlje kot je treba.Pa kaj če je bilo tako dobro.Zato sem se dvignil po neki poti nazaj na cesto.Po njej je letelo,do že prej omenjenih 13-tih prekinitev.Sam sem 6x snel smuči ,ostale sem nekako prehodil.Pohitite,baba ne bo dolgo čakala.

Ptičji vrh in Struška (Marijan_Brescak, 11.03.2017)


Najprej opravičilo Marjanu, ker se na moje geslo (zahtevala sem celo ponovno novo geslo)pojavi njegovo ime. Ne vem, zakaj.

Z avtom do Križevca, potem pa takoj na smuči. Na začetku jih je treba 3x sneti za nekaj metrov, sicer pa višina snežne oddeje z višino lepo narašča.
Po poti nas je zamikalo lepo pobočje Ptičjega vrha. Vriskajoči po puterčku smo vozili slalom med zeleno-rjavimi kopnimi zaplatami. Potem pa copa copa naprej do Svečce, kjer človeku zapoje srce ob pogledu na zasnežena pobočja Struške. Na vrhu je bil čudovit razgled - zavrtel si se za 360 stopinj in povsd naokrog sami beli vršaci.
Na zgornjem delu spusta je bilo nekaj malega klože, a se jim je dalo v glavnem izogniti. Potem pa čudovit predelan srenec do koče. Dol grede pod kočo smo ugibali, ali bi šli s ceste v gozd. Nekateri so se ojunačili in pohvalili, da je bilo dobro, da se je splačalo.

P.s.: Slike so Željkove, ne moje.

Kosmatica (Poden) (Metod_Š, 11.03.2017)


Kosmatica je res lepa razgledna tura, cesta se lepo položno vije navzgor v dogih serpentinah, na koncu pa sledi še dolg položen hrbet, ki te pripelje kot na balkon z razgledi daleč naokrog. Predvsem položna cesta in hrbet so glavni atributi, da prepričaš boljšo polovico, da je to prava tura zanjo. Pa še lepo po soncu, ravno prav ojuženo, medtem, ko je bilo pod Svačico ves čas v senci, pa še ostri zvoki brušenja zmrznjenega snega so se občasno slišali od tam. Sneg je seveda še vedno od Podnarja, čeprav ga bo ob močenjši odjugi spodaj v gozdu hitro pobralo. Zgoraj pa je lepo zalito in se da voziti tudi po redkem gozdu. Kljub močnemu soncu se je ojužilo le nekaj cm snega.

Storžič (Andrej, 10.03.2017)


Petkovo popoldne je bilo za izkoristiti, sicer je bilo vetrovno, a se je treba malo prevetriti. Odločitev je padla na poti, da sva z Juretom namesto na Begunjščico zavila proti Storžiču. Kljub temu, da je snega malo, sva avto pustila pod Domom pod Storžičem. Do doma je bolj ledeno kot sneženo, sneg tudi nad domom ni popolnoma zvezen (na cesti manjka cca 200m). Gor po Petem žrelu, sneg od spodaj malo ojuženega, v žlebu od malo predirajočega do trdega. Priporočene derezem na vrhu malo požlejeno. Na vrh sva prispela ob zadnji svetlobi in smučala navzdol ob soju svetilke. Razmere na vrhu ne prav dobre, malo snega in mestoma malo poledenelo, od prečke naprej in v žlebu super. Spodaj malo rodea in snemanja smuči.

Stol (Ales_S, 11.03.2017)


Sem se že na začetku zlagal. Cilj je bil Vajnež, pa avstrijski policisti niso spustili Mareta brez osebne čez mejo. Pa smo se obrnili in v tunelu potuhtali da gremo po Šentancu na Begunjščico pa po Smokuškem dol. Na dnu Šentanca nas je veselje do Begunjščice minilo. Sneg je bil trd, mestoma pomrznjen in po Šentancu in tudi v centralni so bili sami pešaki, nekaj tudi s smučmi na nahrbtniku. Pa še vse skupaj je bilo v senci in pihal je veter in nas je zato zvabilo proti Stolu. Spust iz Zelenice in vzpon na Šijo, kjer je bil sneg že malo odjenjan. Navzdol iz Šije je šlo po trdem zmrznjenem snegu bolj na hitro. Na prečki proti Kožnam je bilo na poti ravno še dovolj snega da je šlo na smučeh. Za presenečenje so poskrbele grape, ki imaqjo zaradi malo snega kar strma poboja. V Kožnah smo odvijugali med balvani. Trd sneg se menjava s poledenelimi ploščami. Vzpon čez plaz zato ni bil ravno najprijetnejša stvar. Mare je pametno odnehal, z Andrejem pa sva na konicah srenačev uspešno dosegla sedlo med obema Stoloma in po že malo odjuženem pobočju še vrh. Zaslužila sva si brezveterje in toplo sonce. Ker naju je Mare čakal nekje nad Kožnami, sva se kmalu obrnila. Smučanje je bilo boljše kot je zgledalo ob vzponu. Na napihancu super na ledenih ploščah je pa ropotalo, kot da bi vozil traktor. Za užitek še plaz pod Svačico, potem pa užitek gor - dol do Šije, do bivše Iskriške koče, pa na Zelenico na kremšnito. Tura je bila kar dolga, zato je bil spust po plazu pravi rodeo po ledu. Ampak smo zmagali in ugotovili, da je bil Stol boljša izbira, saj na Vajnež zaradi trdega in ledenega snega verjetno ne bi šli in bi končali na Ovčjem vrhu, ki je zgledal čisto prijazno. Juhuhu! Andrej, Mare in Aleš

ovčji vrh (MitjaM, 11.03.2017)


Jutro v Medvedji dolini od parkirišča sprva ni obetalo veliko. Najprej pešaka ene 15 min, potem na smuči. Pod planino že prava zimska idila, nad planino pa pravljica. Vršni greben precej leden, pa so srenači pomagali lažje priti do cilja. Na 2024 m brez vetra in oblakov, razgled krasen. Smučanje v zgornjem delu grebena po trdem, delno ledenem snegu, nad planino pa po krasnem srencu. Smučarija po cesti presenetljivo dobra, na koncu pa spet malce pešačenja. Izbira ture, cilja in družbe kot vedno prava.

Velika Mojstrovka (Boris_Berce, 11.03.2017)


Že v Kranjski gori sem zaslutil, da bo dan poseben, ko je ženski del posadke našega avta začel navijati Pankrte in Bandiero rosso. Slutnje so se mi uresničile, ko je padla komanda, da se Mojstrovka naskoči izpod Tonkine bajte … da bo malo daljša tura, je bilo zaukazano.
Navsezadnje pa se je izkazalo, da je bila to pametna izbira – ko smo okoli 11h iz prelaza naskočili plaz, je jutranja trdota (avstrijski smučar nam je povedal, da je bil plaz zjutraj zelo trd in neprijeten) počasi odjenjala in dokaj brez težav smo (s srenači) dosegli Vratca. Nato pa dilce na nahrbtnike in del poti po shojenih in ojuženih stopinjah. Pod Grebencem smo ponovno nataknili dilce in v zmernem tempu, deloma po napihani kloži, deloma po spihanem a grifig snegu, dosegli vrh Velike Mojstrovke, en naš »luknjač« pa je pa osvojil Malo (in tudi odbigfutkal v Drevesnico).
Smuka je bila solidna, družba pa še bolj. Zgoraj juhuhu, le občasno se je malce predrlo. Nato smo smučali pod Vratci in v Drevesnico, kjer smo našli občasno že celo nekaj firnu podobnega. Potem pa spet psičke na dilce in nazaj na Vršič in navzdol k Tonki na zasluženo rehidracijo in kar je še takega.
Presenetljivo smo bili sami, malenkost več obiska je bilo na Mali Mojstrovki, pa še to večinoma gorniki, ki so se na vrh povzpeli peš po grapah.

Škrbina nad Cijanerico (Mirov, 11.03.2017)


Škrbina nad Cijanerico (Forca del Palone) 2242 m
Tokrat skoraj poln kombi – Milan,Marko,Harij,Igor,Aleksander,Martin in Miro. Ob 6:30h smo na Selli Nevei (n.v.1100m), kjer parkiramo blizu odcepa za planino Pecol. Snega je še veliko, tako da si lahko že takoj nadenemo smuči. Pred planino zavijemo proti S in nadaljujemo v smeri proti Škrbini. Po uri in pol dosežemo mesto kjer se začne najstrmejši del. Vreme je jasno, sneg zmrznjen. Še dodatno uro rabimo da dosežemo Škrbino.
Prvo strmino presmučamo v smeri vzpona, sneg ponekod skorjast. Drugo strmino pa po levi, po še vedno rahlo zmrznjenem snegu, nato pa nadaljujemo po smeri vzpona in prismučamo skoraj do avta.
Še sreča da smo bili zgodnji, saj je na Škrbino in sosednjo Vrh Strmali videti pravo procesijo smučarjev.

Špik nad Nosom (Marijana_&_Marko, 11.03.2017)


S Pecola direktno navzgor (smer Lucova diretisima) do Lucovega bivaka in direktno dol. Razmere v smeri dobre (zgoraj na rampi nepredelan moker sneg, na ključnem mestu trdo in grifig, na osrednji flanki in nižje pa super sneg za smuko - ravno odjenjano. Namesto v izrazito krnico pod Špikom nad Nosom smo nadaljevali kar naprej ob robu po čudovitih vesinah, cesto smo skozi gozd dosegli ravno na mestu, ko se dokončno usmeri navzdol.

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mangart (Matjaž, 11.03.2017)


Vremenska napoved,da bo veter tokom dneva oslabel je danes držala.Pri zgornjem Belopeškem jezeru stopiva na smuči,skozi Plazje razmere tako za hojo,kot pri povratku za smučanje sila ugodne.Vse je lepo zalito,sneg grifik predelan.
Na vrh sva se povzpela po zimski direktni,iz vrha pa sva odpeljala malce bolj levo od normalke,ker je malce spihano,na momente ledeno,ko pa se zbašeš čez greben pa so snežne razmere vse do vstopa v Plazje top.Tudi Slovenska grapa je lepo zalita,vendar sva jo danes samo pogledala, se pa vanjo vrneva,ko bo zopet volja.
Uživala Matjaž in Stanko,ki mi je od vstopa v steno pa do vrha zgazil(hvala prjatu)

Tolsta Košuta, Plešivec (Edokrnic, 11.03.2017)


Sicer smo imeli v planu Kladivo, pa sta nas Marjana in Marko prestrašila. Zato zavijemo proti Košutniku, kjer tudi pustimo avto. Nekdo je pozneje peljal še kak kilometer dalje. Peš gremo skoraj do Dolgih njiv. Dalo bi se s smučmi, ampak je lažje tako. Na Dolgih njivah ledeno, veter. Potem pa, ko zavijemo levo proti vrhu, veter pojenja. Ostaja pa ledeno, na nekaterih delih pa že ’’moka’’. Trije hodimo s srenači, tisti ki jih je pozabil, pa z derezami. Ko se pod vrhom zaletimo v skalovje, ne vemo točno ali levo okoli ali naravnost navzgor. Vsi smo namreč prvič tukaj in ker smo pač šli na Kladivo, smo se teoretično podkovali o njem. Izberemo direktno varianto. Običajna je v levo. Na vrhu je brezvetrje. Spust na začetku neugoden, kloža. Potem pa trdo do konca. Meni odlično, drugim ne preveč. Spodaj se odločimo še za Pršivec. Ki od daleč izgleda kopen. Pa ni tako. Smuka s Pršivca je slabša. Menjavajo se podlage od slabe do slabše. Pri koči naročimo 4 Unione. Ker ni odziva, moramo pač v dolino. Tokrat z nekaj akrobacije pripeljemo do avta.

Soriška planina - Ratitovec - Prtovč (Franci, 11.03.2017)


Danes na tradicionalnem smučarsko krplarskem pohodu v organizaciji PD Železniki s Soriške na Ratitovec in smuk proti Prtovču.
Imeli smo krasne razmere na celotni trasi do Ratitovca.
Za smučanje je v dopoldanskem času sneg ravno prav popustil in omogočil lagodno smuko skozi Razor do senožeti na Rihtarci,kjer se sneg tudi konča.Samo še deset minut hoje in bili smo pri Lovski koči,kjer je sledila analiza dneva.

Srenjski in Studorski preval (Rok_Kovač, 11.03.2017)


Po lanski Rodice sem danes peljal Roberta, ki se šele uvaja v turno smuko, na malo strmejše konce.
Taki sva zagrizla v graben Mrzlih vod, kjer sva spoznala, da nastavljena smuča v ovalen pomrznjen sneg ne drži prav dobro.V smeri Kačjega roba naju je razvajal suh nedavni pršič na trdi podlagi.Ko pa Robi zagleda naprej belo pravljično dolino, me prehiti za celih 100m!Si mislim, tale gorski svet pa res ima neke moči.Na Srenjskega se po trdem nekako prišvercava brez srenačev, SZ nenapovedan veter la Kat be pojenja.Ob pogledu na skoraj deviške gladke do Jezerca, je bil ves trud poplačan.Smuka po kloži napihanca z vzorci pršiča in izmenjaje se trdih griffig plošč odlično odsmučava.Skočiva v množici kolone za VDV, še na samoten Studorski preval.Senčna trda popeglana pobočja Ablance so nudila še boljšo smuko, kdor tako rad ima.Do Konjščice oa sva si noge malo odpočila v 2cm odjenjanem, spodaj na Pl. 5cm pol srencu.Sledil je še peš vzpon okoli Plesišča in tura polna dobre smuke je bila zaključena.V vrvežu polne pločevine sva sestradana odpeljala proti Šentvidu Stare pumpe na obilno porcijo slastnih čevapčičev.Lp!

Škrbina nad Cijanerico (Igor_Jenčič, 11.03.2017)


Ko smo se pripeljali na Nevejo, smo že slutili, da bo danes dobra tura. Sneg je predelan, narejena je bila dobra gaz in že ko smo se vzpenjali, so prvi vriskajoč prismučali nasproti. Kljub množici avtov na parkirišču pa smo srečali razmeroma malo ljudi. Očitno so se kar porazgubili na prostranstvih pod Montažem. Sta nas pa med vzponom dohitela Polona in Boštjan, tako da smo čredili še v malo večjem številu kot sicer. Pri smuki smo imeli povsem zgoraj malo težji, napol predelan sneg, v sredini malce gnoja, v spodnjem delu pa krasen srenec. Za tisti srednji del smo bili verjetno malo prepozni, ker so tisti jutranji tam imeli krasen firn. Cesta je zaenkrat še zvezno smučljuva, a bo na 2-3 mestih v dnevu ali dveh prišlo do prekinitve. Generalno pa je na njej snega še za nekaj časa.

Na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so objavljene fotografije meseca februarja in seznam nagrad.

Falkert 2308 (Papi, 11.03.2017)


S Petro sva že dalj časa pobirala informacije o Klomnocku in Mallnocku. No, ker sva bila prepričana, da jih imava dovolj (vsaj jaz :-) ), sva ju danes nameravala osvojiti. Ampak ostalo je zgolj pri "nameravala". Odločila sva se, da bo najino izhodišče pri hotelu Heidi Alm na 1872m. Že na štartu sva imela nekaj mohenj glede izbire smeri. Pri žičničarjih sva dobila info, da je včeraj zaradi močnega vetra na grebenu napihalo 3-4 metre snega in je greben nevaren zaradi plazo. Hmmmm..Petri tega niti nisem upal povedati (še dobro, da je ni bilo zraven). Skratka, sprva sva sledila dvema smernima tablama, še dvema markacijama, prečila prvo vlečnico (sidra), kmalu za tem graben, potem pa kar ob naslednjem smučišču navkreber. Ko sva prispela na greben vlečnice (sidra), sva spraševala zaposlenega na žičnici, kam sedaj. Najbolj je razumel, ko sem ga prosil za "šraufncigar". Ker se mi je zdelo, da bolje govorim nemško in da od njega ne bova izvedela kaj dosti, sva se morala odločiti sama. Na levi je bilo opaziti mikaven vrh z velikim križem, nisva pa vedela imena. V daljavi sva sicer opazila dva vrhova, a sta se nama zaradi Petrinih težav s sprednjo vezjo ene od smučk, zdela predaleč. Odločila sva se, da osvojiva kar se v danih razmerah da, zato sva se kar s kožami spustila cca 100 višincev v široko dolinico med obema smučiščema, do servisne ceste, potem pa kar po njej proti še neznanemu vrhu. Ko sva prišla do smučišča sva ugotovila, da je le-to zaradi ratrakiranja zaprto. Proga je bila prav mikavna za spust. Ampak sva vztrajala. Vmes je bilo treba še enkrat popraviti sprednjo vez (tokrat brez šraufncigarja in čeprav je morala strmo padala zaradi tehničnih težav in strahu, če bo sploh s takšno smučko šlo v dolino, je Petra rekla, da bo pač šla peš nazaj. Vrh je lahko dostopen, snega je še dovolj, občasno je zapihal močnejši veter, a niti približno ne tak kot včeraj. No, na vrhu sva ugotovila, da sva na 2308m visokem Falkertu. Če bi bilo še malo več volje oz. časa, bi s Falkerta sestopila in se pognala na sosednji vrh, kateri je nekako ravno tako visok kot Falkert in se mi zdi precej bližji kot Klomnock in Mallnock. Ker naju je že rahlo preganjal čas, žeja,.. sva se odločila, da vse opisane pustiva za drugič. Z vrha se je tudi lepo videlo v katero smer sta Mallnock in Klomnock.
Po daljšem postanku je bilo treba samo še enkrat nastaviti vez na smučki, potem pa po na frišno zratrakiranem smučišču do avta.

Triglavska magistrala (Domen, 10.03.2017)


Včeraj štartal z Vogla, danes zaključil v Krmi. Jedilnica mi je bila Komna, spalnica pa zimska soba pri Koči pri Triglavskih jezerih. Do Konjskega sedla idealne pomladne razmere, do Triglavskih jezer pa potem difuza, ki od Komne dalje, na trasi markirane poti, ni bila več moteča. Danes izmenjaje sonce in difuza, na pol minute. ;) Veter danes ni bil preveč moteč za hojo (se ne giblješ ravno po grebenih), je pa precej vplival na razmere. Precej ogromnih zastrugov, je bilo potrebno biti kar pozoren. Z izjemo jedilnice na Komni, na turi nisem srečal žive duše. Z orientacijo ni bilo težav, saj je bila v ta namen vidljivost dobra. Staniča in Dovška vratca sem izpustil, v orkanskem vetru na Kredarici enostavno ni bilo več volje po preizkušanju dodatnih flank. Moj stari dobri 60CSx, ki sem ga v ta namen potegnil iz naftalina, mi je do Kredarice, kjer je izpustil dušo (kaj so že rezervne baterije? ;)) nameril 35 km, 4500m vertikale navzgor in 3400 navzdol. 2 dneva, ki ne gresta hitro v pozabo...

"Kwadu" (Marijana_&_Marko, 10.03.2017)


Z avtom sva se pripeljala do razcepa Kofce/Pungrat, bi se pa dalo tudi še malo naprej. Na cesti je bil en nepredolg kopen odsek, sicer pa lepo zalito. Na planini Pungrat sva si ogledala Kladivo in izbrala očem prijetno linijo, ki je bolj ali manj direktno vodila na drugo špico/glavo z desne (2035 m).

Nad gozdom sva nadrsala na gladkem "špeglu" in brez srenačev sva se lahko preobula v dereze. Sto metrov višje je podlaga še vedno trda, a krasno grifig. Peš se bolj ali manj naporno predira in tako je bilo vse do najine špičke v vzhodnem grebenu Kladiva.

Po smeri sva odsmučala, naklon konstantno 40-45°, dva ali trije prehodi so bili bolj strmi, eden od teh pa tudi nekoliko požlejen. Na par mestih je motila predirajoča skorja, sicer pa dobra smuka. Tudi pod smerjo sva lepo vijugala po trdi skorji, ki smučarja drži.

Če po smeri ni še nihče smučal in ker je letos 20 let Turnega kluba Gora, bi smeri dala ime TKG, T-Z, 40-45°, 200 m. Glede na nedavno vsesplošno izmenjavo bodic se lahko bere tudi kot smer Turnih Komedijantov Gora - kar bo še najbolj ustrezno ;-)

Čeprav je bilo mrzlo in spust tik pred mrakom, je na lepem počilo na pobočju pod Škrbino in sva lahko opazovala talni plaz. Previdno.

Povabilo: na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so objavljene fotografije meseca februarja in seznam nagrad. Se splača preveriti nagrade in se potruditi za zmagovalno!

Več fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Tolsta Košuta (M're, 10.03.2017)


Kljub grozeči napovedi zelo malo vetra tudi na samem vršnem grebenu. Z avtom se sigurno pride do Košutnika, pozor na kamenje ki se brez urnika podira na cesto!, mi smo vztrajali še kake pol kilometra do dvojenga ovinka. Naprej sprva peš kmalu pa tudi na smuči. Tudi prismučali smo do avta z enim obveznim snemanjem Sneg sprva moker, kmalu pomrznjen, nad planino kakšen centi, dva novega, ki ga je veter prenašal sem ter tja in izdatneje odložil v grapice kar smo spridom izkoristili pri spustu. Stara podlaga večinoma drži.Razen para gamsov nismo srečali nikogar. Na mučeniški dan smo se namučili Franci, Matjaž in moja malenkost.

Ena Baba (PeterUl, 10.03.2017)


Taka neresnost, kot danes, se nam pa že dolgo ni pripetila. Rado bi šel na Ovčji vrh, Bojan pod Kriško steno, eni na Klek...
Tako do zadnjega ovinka pred Jesenicami nismo vedeli kam naj zavijemo. Ker sem jaz kljub Abrahamu najmlajši in nisem kaj več vreden kot inventar v prtljažniku, se nisem preveč upiral, ko smo zavili proti Dovški Babi.

Avto je zmogel do zadnjih bajt nekako do 1300m, potem smo dali do "tistega ovinka" smuči na rukzak, nakar je nekako šlo s pomočjo centimetra ali dveh nočnega pršiča vse do vrha. Kakšne sile z napovedanim orkanom ni bilo, smo pa vseeno šnopčkali raje pri Dovški Rožci kot na vrhu.

Razmere pa take:(skoraj) zvezen sneg po cesti od višine 1400m, uro in četrt pred vrhom. Na vrhu okrog 40cm, rahlo kložast do polovice pred kočo, potem super, in potem... po flikah do avta.
Kljub neresnosti smo se pa vsi strinjali, da dobrih 750m vzpona ni tako malo za nas (posebej zato, ker nameravamo jutri še na tradicionalno Lojzetovo srečanje Soriška-Ratitovec).

Ker smo, kot vedno zaradi penzionistov, ki ne morejo spat z zgodnjo uro pretiravali, smo morali počakati do 12h, da nam je Danica odklenila vrata najbolj zaželenega Hrama v Dovjah in širši okolici.
Dobro smo se prezračili Rado, Bojan, Janez in Peter.

Lipanca (Igor, 10.03.2017)


Danes pa moram za dan mučenikov nesti eno flašo oskrbniku Jožetu na Lipanco,pa potem še kam više,če bo veter dopuščal,kajti že v dolini je vleklo kot za stavo.Cesta do Kranjske doline je ok,potem pa so ledene kolesnice do pl.Javornik,vendar brez nasedanja.Na parkirišču,zelo ledeno zato pazite kje parkirate,jaz sem se ob povratku zakopal,hvala prišleku da me je rešil.Na Lipanci Sibirija,vrhovi so tudi imeli bele zastave,zato sem ostal kar pri Jožetu in rekla par modrih o mučenikih.Smuka do potke za spomenik ni kaj prida,sneg nepredelan in južen,naprej pa je do avta predelan in drži,prijetna smuka skozi gmajno do avta na pl.Javornik.Tudi na Debeli peči se predira,sem izvedel od prišlekov z vrha,v noči na nedeljo je na Lipanci padlo 25 cm snega.L.P.

Mala Raduha 2029m (MatejŠ, 10.03.2017)


Pripeljem se do Radušnika na višini okoli 1000m, vendar ni sledu o kakšnem snegu. Precej mi je žal, da se mi ni dalo peljati kam drugam, vendar se spomnim znanega reka: "Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava", in vztrajam pri zadanem cilju. Na smučke lahko stopim nad planino Cirkovnica 1300m, do kam se na koncu tudi brez prask prismučam. (2 prestopa kopnin sta vseeno potrebna) Ker sem brez dnarja, dobim na Loki gratis limonovec in izvem, da bo čez vikend koča odprta. Nadaljujem po trdem srencu preko Durc na Malo Raduho.
Odsmučam nazaj v okviru poti, včasih je kje res zoprno tesno - rušje pač ni pokrito, najde se pa tudi kakšen uživaški zavoj.

Dovška Baba (Miha, 09.03.2017)


Danes sva jo z Boštjanem krenila na Dovško Babo. Cesta je prevozna do Ciceve bajte. Smuči se da nadeti nad Cicevo bajto pri prvi zapornici. Na nekaj mestih je par kopnih odstavkov, tako da je smuči potrebno sneti. Z Boštjanom sva po cesti nadaljevala pot do koče na planini Dovška Rožca. Tam sva se malo okrepčala in pot nadaljevala proti vrhu Babe. Na vrhu uživala v toplem vremenu in razgledih daleč naokoli. Potem je sledil spust v dolino. Na vrhu smučarija po nepredelani skorijci, malo nižje pa uživaška smučarija po srenu do ceste. Po cesti dol do vozila pa še kar v redu.Na vsake toliko časa je tudi kakšen kamen na snežni površini. Cesta je neprekinjena s snegom od Starke dalje.

Krnica Mrzle vode (Igor, 09.03.2017)


Glede na včerajšnje razmere v Špranji si mislim, da bi moralo biti v Krnici Mrzle vode podobno. Saj bi bilo, če ne bi prišla nenadna otoplitev, ko se je mrzlo spremenilo v toplo.

Da ne bi prehitro opravil ture, pa tudi, da si ogledam razmere pod Lastovicami, se odločim, da grem iz Zajezere preko sedla Prašnik. Malo hodim po cesti, nekaj po gozdnih bližnjicah, potem pa sledi nekoliko daljše prečenje pod Lastovicami, v zadnjem delu tudi malo navzdol do stika s potjo, ki pripelje iz doline Mrzle vode. Sneg lepo drži, pod Lastovicami pa je bil tudi že ojužen, tako sem zapel tudi kakšno vejo rušja, saj kljub zadnjemu skoraj metru novega še vedno ni povsem prekrito.

Zatem od bivaka slišim neke glasove, kmalu pa tudi zagledam tri, ki se vzpenjajo. Ker jo uberem kar direktno v krnico, pridobim nekaj prednosti, predvsem pa mi pripada vlečenje špure po mehkobi, ki se je nesramno lepila na kože, čeprav so skoraj nove in še zjutraj namazane z voskom. Še dobro, da je bilo vmes tudi nekaj bolj trde klože, kjer sem nekako otresel tisto mehkobo. Tako sem med rahlim sneženjem (napovedamo seveda ni bilo) pridrsal do razcepa stare desne poti na škrbino Mrzle vode in novo pot, ki poteka po levi strani, tam sem tudi zaključil. Še preden sem se dobro pripravil na smučanje, so bili prej omenjeni trije že za mano, med njimi prepoznam Bineta. Rečemo nekaj besed, tudi glede smuči s katerimi smo lani opravljali teste, potem pa jaz odsmučam, saj me je čakal še vzpon na sedlo Prašnik.

V prvem delu je bilo kar luštno,saj je bil sneg še dokaj suh, nižje pa tako nesmučljiv sneg, kot da bi imel namesto drsne ploskve smirkov papir. Ob ohladitvi se bo v naslednjih dneh težko še našlo kaj suhega, verjetno pa mo marsikje tudi precej skorajsto.

Spodaj na razcepu ponovno nalepim kože in grem v smeri sedla Prašnik, od tam pa po cesti in skozi gozd v Zajezero, v spodnjem delu je šlo bistveno bolje, saj je sneg že predelan.

Krasen ambient, še veliko lepši, če je nad njim modro nebo, sicer pa taka bolj zasanjana, siva, pa vseeno lepo, to pa je tudi pomembno, saj ravno zaradi tega hodimo na take ture, pa še prijatelje srečaš.

Zelenica (France, 09.03.2017)


Danes sem si privoščil en hiter dopoldanski skok na Zelenico, kar sicer res ni kakšen vele turnosmučarski cilj. Vendar je turno smučanje dejavnost, ki jo počnemo iz lastnega veselja in ne zaradi dosežkov in tekmovanja. In takim zapisom je predvsem namenjeno to spletišče.

Čeprav je Boris že včeraj napisal o razmerah na Zelenici, so bile moje današnje izkušnje že drugačne.
Od parkirišča do snega na začetku prve izravnave je potrebno nesti smuči samo nekaj minut. Nato sem se na smučeh vzpel po servisni cesti mimo zaprte koče na Zelenici na Zgornji plot. Vreme je bilo sicer oblačno, zato pa je bil sneg ravno prav omehčan, da sem celoten vzpon opravil na smučeh in je bila smuka mimo koče in nato po nekdanjem smučišču pravo veselje. Kar mikalo me je, da bi vzpon ponovil, a me je čas preganjal - pa prihodnjič.

Peitlernock 2244m (MatejŠ, 07.03.2017)


Med usposabljanjem reševalnih psov z avstrijskimi kolegi v Nockbergih, se je našlo dovolj časa za nekaj skokov na okoliške kuclje. Snega je na izhodišču zelo malo, na prisojnih legah nič. Za dobro izbiro so se pokazali senčni pristopi možni iz doline (Peitlernock 2244m in Grunleitennock 2160m), pa še tukaj so grebeni popolnoma spihani.

V zadnjih nekaj dneh je tukaj zapadlo okoli 40cm snega, snežilo pa je z močnim, sprva južnim, nato severnim vetrom. Avstrijski kolegi so zato kar dvakrat posredovali v plazovih na Goldecku.

Lp, Matej

Porezen (Jurij_Šoba, 09.03.2017)


Ico je prejšnji dan smučal na Cerknem in od tam je bil Porezen videti ves bel in vabljiv. Zato se danes eminentno seniorsko napotiva nanj od domačije Jurež. Preseneti naju sneg na cesti za gozdnim robom. Smuči snameva samo na spustu v grapo do potočka, vse ostalo opraviva na njih. Po rahlo odjenjanem snegu sva po stari špuri hitro na vrhu. Ob povatku se je sneg nekoliko globlje zmehčal, a je bila smuka še vedno odlična. Na vršnem grebenu prijetni zavojčki po starem snegu, skozi gozd - po najlepšem delu - pa tekoči zavoji. Na travniku malenkost težji sneg. Presmučala sva dobrih 600 vm. Ujela sva še zelo dobre razmere, ki bi lahko trajale še do nedelje, če ne bo sneg prehitro kopnel.

Zelenica-Zgornji plot (Boris, 08.03.2017)


Gled na to, da so bile bile smuči oz. Marker vezi po 6 mesecih spet v popolnem voznem stanju, je bilo treba to preveriti kako držijo srenači. Najbližja je bila Zelenica. Na parkirišču sem spoznal, da so srenači ostali doma, kar se je na koncu izkazalo v redu. Tako je Begunjščica odpadla. Poleg tega je bilo na plazu in v grapi videti trdo in ledeno. Tako sem zavil na Zgornji plot. Najprej po cesti do konca in z nekaj obrati še nad sedlo. Do vrha pa je postalo strmo in trdo, toda peš pa je šlo kot po stopincah. Spust od sedla je po poseki v direktni smeri doma in je bil v primerjavi s Trianglom kot po deviško nezvoženem snegu.
Več o Zelenici je http://www.natural-hazards.eu/xx/zelenica.html, ostalo pa na http://www.winsum.ws.

Pod Jalovcem (Branko, 08.03.2017)


Pot od Planice proti Jalovcu je danes potekala v neverjetno uživaških razmerah. Do koče v Tamarju trd poledenel sneg in še vedno pokriva celotno traso. Naprej proti ozebniku pa cca 10cm pršiča na trdi podlagi. Špuro si je lahko vsak po svoje peljal, bilo je lahko. Nazaj grede pa vijuganje brez primere. Tudi škrtanja ni bilo prav nič. Vreme bo zdržalo, pršič bo še nekaj dni na razpolago.

Svačica (Peter_Pehani, 08.03.2017)


S sestro Špelo sva - ob pomanjkanju časa za kaj daljšega - naskočila Svačico. Postregla nama je s pravo zimo: hladen vzhodnik, zafrajhana pobočja, par cm pršička za mehkobo, zgoraj povsem spihano. Zgornji del sva hodila s srenači (priporočljivo zaradi trše podlage; večina predhodnikov je šla sicer brez), smuka raznovrstna. Več ob fotkah.

Špranja (Igor, 08.03.2017)


Danes se odločim, da pogledam razmere v Špranji, saj od tam nisem zasledil še nobenih poročil o razmerah.

Parkirišče pri Zajezerski planini je bilo prazno, tekaška proga pa lepo speglana. Po njej sem oddrsal v zatrep, potem pa gor skoz.

Ena sled smučarja je bila, vendar je že pri ta sedmi bukvi obrnil. Sneg je lepo držal, od odcepa za bivak Stuparič pa je bilo že kakih 5 cm pršiča. Prečenje v levo je sicer lepo zasneženo, vendar še zdaleč ne tako obilno, kot je bilo včasih. Malo me je skrbel prehod iz spodnje v gorenjo Špranjo, vendar je na vstopu v kanjon zgledalo še kar obetavno, ampak res samo zgledalo, kajti kmalu sem pod smučmi slišal brbotanje vode pa tudi prvi tolmunček se je pojavil. Nekako je šlo naprej, vendar je bilo treba kar paziti, vsaj dvakrat sem se "naredil" povsem lahkega, proti koncu pa sem moral za nekaj metrov celo sneti smuči med dvema balvanoma.

Nekako je šlo in višje so se odprla prostranstva Zgornje Špranje. Seveda me je takoj povleklo v desno na sonce, ki je ravno takrat "pogledalo" čez Škrbino Prednje Špranje.

Na soncu se odločim, da pogledam do bivaka, potem pa gor pod Torre Mazzeni, na ŠPŠ tako nisem računal.
Na neki izravnavi potem zaključim z vzponom in se pripravim za smučanje, katerega posebej ne bi opisoval, bilo pa je zelo dobro, da težko bolje.

Ko spodaj prečim proti prehodu dol prismuča mlad avstrijski par. Skozi prehod potem smučata pred mano, spodaj pa se ustavita in mi prepustita še nedotaknjen del pred bukovjem, kjer je tudi lepo držalo, predvsem pa je kljub malo snega, nekaj čez pol metra kompaktno zasneženo.

Sledila je še tekaška in že sem bil na planini.

Suho Rušje (Rok_Kovač, 08.03.2017)


Jasno in hladno nebo je napovedalo dobro smuko.
Do snega z Ljubelja je treba peš samo 200m.Severnik in veter ter mraz so poskrbeli, da je s snegom vse štimalo, zato krenemo gor kar po oskrbovalni cesti.Sneg je stabiliziran z 5cm poprha zadnjega suhca.Pri koči vse spokojno z rahlim severnikim, ki se je okrepil na rami Rušja ter prenašal sneg naokrog.Levo pod Vrtačo sem naletel na močno ledeno nagrbančeno požlejeno skorjo.Prečko sem zmogel le s srenači in flat pručko, skupno z izbiranjem gladkih odsekov, naprej do sedla bp.Zanimivo je bilo opazovati ledeno kanonado kar velikih ledenih projektilov, ki so se ves čas kotalili z ostenja Zelenjaka, ko je južno sonce najbolj pravokotno posvetilo v steno.Tik nekih 10 min zatem je vse potihnilo, kot žarkov se je za toliko zmanjšal pod 90*, da je kombinacija mraza ornk pod nulo ustavila taljenje.Smuka navzdol po mix griffig suhcu za 10 prstov oblizniti, dva Avstrijca pa sta se gor odločila kar za severno varianto v grapo domov.Rušje danes res še idealno Suho, Lp!

Klek (Čeha, 08.03.2017)


Ni lepšega ,kot z starega prijatelja pelješ na turo,na bližnjo goro ,ki jo še ni obiskal.Počutil sem se kot Peter Poles v oddaji"Dan najlepših sanj".Pa ravno tako je izpadlo,samo ,da se nisva objemala.Cilj je bil Klek v Karavankah.Do Zakamnika je še šlo na štirih kolesih,potem pa peš,na smučkah....Lahko bi dobila globus za kombinacijo.Isto je bilo na povratku,saj sva delala krožno turo.Gor sva šla čez Rogarjev rovt ,dol čez Martinčevga. Skrtka čez Hrušensko pl. na pl.Rožco na vrh ,dol pa na jeseniško planino in po cesti do Zakamnika.Vmes je kar nekaj vzpona.Skratka sneg se prične nekje na 1300 metrih,ki je predelan in za smuko uživaški.Dol grede je bila v senci nad Jeseniško planino zelo trdo,pa tudi strmina je kar lepa.Dan za penzioniste in Bogove,ki ga je prijazni gospodar pri Zakamniku začinil z domačimi dobrotami.Užival z Francijem1

Triangel (Miro, 07.03.2017)


Lep pozdrav

Kolega je danes v torek (7.3.2017) izgubil ključe nekje med vrhom Triangla in parkiriščem na Ljubelju.
Ker je iskalec lepih zavojev se je trudil iskat lepši sneg med drevjem, potem pa še malo po Šentancu gor in pod stenami dol.
Hvaležnost morebitnemu najditelju bo neizmerna!
Za kakršnokoli info se priporočam.

Sam sem opravil enako turo, a ne vem če velja, saj je večina terena bivše smučišče ;)
Sicer so se razmere danes proti Begunjščici vsled močnega vetra precej spremenile v primerjavi z včerajšnjim dnem. Kloža zagotovo je, pa tudi kaka nova in lepa opast...
Sicer pa nekaj besed in fotke tam, kot navadno: http://www.mphoto.si/vrh-ljubeljscice-triangel/

Srečno

Spodnji Plot (Papi, 07.03.2017)


Z Ljubelja štartala okoli 9ih, čeprav sva dan prej sledila napovedim precejšnjega vetra. Sprva dile na ramo, pa ne prav dolgo, nazajgrede je bila bolj kriza. Skratka, do prve izravnave bolj kilava podlaga, naprej čisto OK. Z višino je je pridobival tudi veter, na Šentancu je napihanc kar plaval navzdol. Plazilo ni, da ne bo pomote. V času najinega vzpona je Avstrijec poskušal po plazu proti centralnem, a je kmalu zaradi vetra odnehal in pristal pri koči. Baje, da ga je veter dvakrat ubrisal po tleh, nakar se je le vdal. Veter se je ponovno okrepil nekako tik pod Spodnjim Plotom. S soncem sta se pretepala vedno bolj, a je veter navsezadnje le zmagal. Tudi sama na hitro pospravima kože in zviz v dolino. Z vrha do koče je bila enkratna smuka; pa tudi do tiste kovinske štange je šlo lepo, na strmini nad kočo Vrtača pa malo rodea, saj je bilo pod nanosom frišnega snega čutiti ostanke trde podlage starega in nekaj poledenelih flik. Naprej od koče odjuga, zadnjih cca 200m pa spet pešaka. Pred nama sta bila dva v Suhem ruševju, eden je nekje vmes obrnil, veter pa je bil pasji..

Pod Skalo (Igor, 07.03.2017)


Na izhodišču ni zgledalo preveč obetavno, saj je cesta sprva povsem kopna, v nadaljevanju pa je snega dovolj, še posebej od planine naprej.

Po bolj položnem delu se je našlo še nekaj mehkega, potem pa se je izmenjevala kompaktna snežna podlaga različne trdnosti.

Izmenjaje po bližnjicah in cesti sem prišel na Vrh Mesnovke, nadaljevanje proti sedlu me zaradi vetra, ki je pometal pod Mangrtom ni mikalo, zato sem zavil gor po južna ostenja Skale.

Za smučanje sem se pripravil pod spodmolom.

Smuka ni bila kak poseben presežek, pa vseeno lepa, kot so pač Julijci, še posebej zahodni.

p.s.
spletna stran TKG je zasebna lastnina, ki jo financira izključno lastnik

Ovčji vrh (Domen, 07.03.2017)


Že pri izbiri ture nekako nisva mogla mimo "teme meseca" na tem forumu. Razmišljala sva o švercanju po zajli na Vogel in okoliške kuclje, pa sva ugotovila, da na testu eminentnosti tako padeva, še preden bova stopila ven iz avta. Na Ljubelju me avstrijska policistka prepričuje, da se moram sprehodit do prtljažnika avtomobila in izbrskat osebno izkaznico in da ji vozniško dovoljenje, ki sem ji ga molil pod nos in s katerega so se zvezdice svetile vse do Palca, ni dovolj. Ugotoviva, da hodiva svoje užitke iskat v neko drugo, tujo državo, z drugačnimi navadami in običaji... V procesu najinega "ts odraščanja" sva namreč nekje odvrgla plašnice in danes za turno smuko poznava več kot 4 izhodišča pred domačimi durmi v celi sezoni. "Plašničarjem" sem sicer večkrat pošteno nevoščljiv, predvsem prihranek pri gorivu se mi zdi kot čistokrvnemu Gorenjcu fascinanten, kaj zamujajo, pa itak ne vedo... Parkirava pri zadnji kmetiji nad spodnjim parkiriščem, od koder je možno nadaljevati na smučeh, z enim snemanjem za nekaj metrov. Na Mačenski planini že ugotavljava, da flanka Ovčjega vrha zgleda prav emninentno...a glej ga zlomka, na njo ne vodijo nobene prestrme špure, pravzaprav...sploh ni nobenih špur. Je pač locirana v ta grdih koncih, ampak za to pa res ne moreva biti midva kriva. Pred vrhom naju prehiti še en našutan lokalec, ki je do tam seveda koristil najino špuro in nama tako iz glave prežene še zadnje pomisleke, da bi tudi midva morda lahko danes izpadla vsaj majčkeno eminentno. Na dvatisočak sva se seveda podala brez cepina in derez, zadnje kar bi si želela je, da bi bila deležna posmeha največjih emninenc med našimi pripadniki GRS, ki jih imajo kamere navsezadnje zelo rade, še veliko raje pa oni njih. Smuka po neimenentni flanki izvrstna, nekaj cm pršiča na trdi podlagi, tako vse do ceste in tudi po gozdu do Trat je šlo prav super, saj je skorja načeloma lepo držala. Pripeljala do avta, kjer naju je čakalo presenečenje, za katerega sva se na koncu strinjala, da je bilo pa kar eminentno.

Fotke so narejene z enim na pol pokvarjenim Note3 in z enim še veliko bolj pokvarjenim Sonyjem. Na tiste plohe z njimi tok ne ciljava, nama je popolnoma jasno, da na tem forumu obstaja veliko boljših fotografov, z boljšimi mašinami, ki si na (najino) žalost svoje fotke upajo dat v presojo tudi regularnemu ocenjevanuju...

Viševnik (Meta_Meglič, 06.03.2017)


Dodajam samo par fotografij k Igorjevemu izčrpnemu poročilu. Špura je bila v zgodnjem popoldanskem času še zelo lepa (hvala predhodnikoma). Zgleda, da sem luknjačema za las ušla. Razmere zelo dobre, mestoma odlične.

Forum pa je namenjen vsem: tistim, ki slabše ali boljše smučajo, imajo več ali manj kilometrine, posledično bolje ali "slabše" opišejo razmere na turah, dobro in slabo fotografirajo,.... Hudo je, ker marsikomu, ki morda zbira pogum, da bi kaj zapisal, lahko nekdo(samooklicana eminenca), ki ima hude težave s samim seboj, vzame voljo do pisanja prispevka.

Hvala vsem za duhovito napisane prispevke, podkrepljene z odličnimi fotografijami in skicami. Nasmejali ste nas do solz.

Viševnik (Igor, 06.03.2017)


Zjutraj je še padal dež,potem pa je moj soimenjak odprl zadrgo nad Kaninom in jasnina se hitro bližala Gorenjski.Imel sem nujne opravke,tako da sem na Viševnik odšel šele popoldne.Špuro sta potegnila predhodnika,ki sta se ravno vrnila,ko sem jaz startal.Šlep služba v obliki vlečnic ni delala,ratrak pa mi tudi ni hotel ustaviti,ko sem ga štopal,tako da sem se moral zanesti na pse.Špura je bila potegnjena kar nagliho,tako da so psi kar jamrali,sem moral na cajte narediti kakšen bypass.Nad smučiščem sem dohitel lepo luknjačico(bi jo koj vzel za tajnico),z enim skrhanim luknjačem,ko sta veselo luknjala vsak svojo stran špure.Luknjačici sem lepo razložil bonton v gorah,sva se kar razgovorila,pa me je taskrhani že grdo gledal,sem kar hitro potegnil naprej.Nazaj grede sem videl da se je luknjačica že civilizirala,luknjač pa se je že obrnil proti dolini.Zgoraj je že pričelo snežiti tako da sem jo hitro pobral v dolino.Bilo je pet vrst smuke:Zvrha do ruševja lepo odjenan pršič,z malo skorje,nato prebijanje skozi ruševje,na sedlu zavijte desno v gmajno,kjer je do zlatih vod super pršič,skozi graben mal akrobacije in nato po smučišču lepo do avta,na koncu pa analiza v jakuziju.(pa ne spravljate se na mojega soimenjaka,vsak ima svoje muhe).L.P.

Nad Vršičem (Darja_Zaplotnik, 05.03.2017)


Lepo pohajkovanje smo si včeraj privoščili nad Vršičem...za humorističen uvod (vreme je ipak pokazalo malo bolj kisle, ampak silno romantične zobe) je poskrbela jutranja kava v Koči na gozdu z branjem Jozlovega brega, ki je danes čudežno izpuhtel iz foruma.
Bi lahko prosim tozadevni "čarovnik" uredil tudi to, da se žaljivost, nesramnost in polivanje gnojnice po uporabnikih in piscih foruma prepreči? Z enako, brisalno potezo, kot se je recimo zgodilo Jozlu. Hvala vnaprej!

Cesta je bila prevozna do Tonkine koče, s prelaza pa smo najprej potipali teren v smeri Šitne glave. Med gozdičevjem in rušjem smo se dvignili dobrih 300 višincev in odsmučali po sveži pošiljki mehkobe nazaj na prelaz. V drugo smo odcuckali na Vrh Vršiča, kjer se je za trenutek ali dva pokazalo modro nebo, pa še sončece se je sililo skozi oblake.

Odsmučali smo v smeri stare vršiške ceste, kar je bila popolna zmaga, saj je bilo območje "zabutano" z novim snegom. Navezujoč nešteto zavojev med ravnoprav narazen posejanim drevjem in po solidni strmini (večinski del serpentin se da prav imenitno posekati) smo privriskali na teraso pri Tonki. Tam smo obudili spomine na mnoge lepe trenutke preživete v gorah in pod njimi.

Ampak...đabe ti dobre razmere, lepi razgledi, nore ture, osladni zapisi, klanjajoča množica nevednih...namreč, brez dobrih prijateljev vse zgoraj našteto preprosto zbledi.

ps: fotke niso samo moje... :D

Žleb med Palcem in Zelenjakom (Janez_Nastran, 04.03.2017)


Tudi mi smo računali na vremenske prepreke na severni strani Selenitze in dobili turo kot smo jo pričakovali. Zjutraj smo bili na P pri Podnarju prvi, prav tako smo imeli 5º C. Po prihodu iz gozda smo se obrnili proti Žlebu, pod njim videli večjo, kak dan staro plazovino. V izogib potencialnemu novemu plazu smo se dvignili na vmesni "otok", kjer pa smo bili boje z borovci in prakticirali hojo "po zraku". Na plazu, ki je začetek vzpona proti Žlebu je bila špura narejena. Vse do tam, ko se grapa začne ožiti in zavijati v desno je bil sneg težak, nato se je na enkrat nekoliko utrdil in osušil. Pri nekakšnem žandarju na levi strani grape (gor gledano) je prerez snežne odeje pokazal, da je na 1 m globine ledena plast. Sneg nad njo se je sicer precej dobro sesedel in sprijel, stabilnost snežne odeje je bila še zadovoljiva, zato smo nadaljevali. Kakih 50 m višje smo prišli smo v megleni pokrov, začele so se delati coklje, sneg je postal kložast in se je lomil že med hojo, zato smo obrnili. Vreme se je držalo napovedi in okrog 10h so se začele padavine. Nad gozdom še kot sneg, potem pa počasi v dež. Pri Podnarju pa vsi premočeni in veseli, da smo na toplem.

Pršiiič (Marijana_&_Marko, 05.03.2017)


V soboto sva trpela na Viševniku (megla, veter, dež, sneg in obupna smučarija) in sva šla danes na preverjeno turo, ki po sneženju nikoli ne razočara. Zgledovala se bova po mlajših (http://www.freeapproved.com/objave/2017/02/09/draguljcki-nad-pokljuko.html) in starejših (http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=12772), zato vam ture nikakor ne bova razkrila. Namigneva lahko le toliko, da sva v zadnjem tednu tu že bila - in to ne samo enkrat in tudi danes sva naredila več spustov ... ;-)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Blegoš (Damjan_S., 05.03.2017)


Kandidatov za nedeljsko turo je bilo kar nekaj, pa je nekatere odvrnilo sobotno deževje, drugi so se regenerirali v toplicah, ene zaradi vremena sploh nisem klical, zadnji mi je posredoval aktualno vremsko napoved in ostal zaradi megle doma. Z Lidijo, še malo nostalgična od škotskih doživetji in aklimatizirana na muhasto vreme, pa se nisva obotavljala. Cesta do Kala je povsem kopna, začetek nad parkiriščem pa leden, vendar se že takoj za prvim ovinkom začne čisto soliden sneg. Mimo koče sva potegnila do vrha, ob spustu pa se vendarle ustavila na flancatih. Ker nisva hotela preveč eksperimentirati s smučanjem po gozdu, sva se spustila kar po cesti in bila čisto prehitro nazaj. Blegoš se je pokazal kot odlično »post Škotska« uteha. Pravzaprav sva se na vrhu v vetru, megli in ob kašni snežinki počutila skoraj tako kot na vrhu Ben Nevisa pred dobrim tednom dni!

Jozlov breh, Mojstrana (Stojan, 03.03.2017)


Tacen, imamo problem. Rabim drugo mnenje. Ne morem več smučati, namreč, zaljubil sem se. Vroče, brezpogojno, brezmejno, slepo. Zaljubil sem se vase. Moje ture so vrhunske, opisi genialni, zavoji simetrični, sneg je vedno pršič, prefurane flanke so seveda nedolžne in vsi ostali turaši so šalabajzerji. Do tu je vse lepo in prav, ne prenesem pa, da drugi tega ne uvidite in mi ne izkažete dolžnega priznanja, spoštovanja in pozornosti. Eni se mi baje celo rogajo. Zaradi navedenega bom na splošno razočaranje nehal smučati, ampak nič bat, bom bordal. Zanima me, če bordarji tudi lahko koristijo ta forum in ustanavljajo infocentre, poznam namreč nekaj zabačenih jarug, ki jih tudi GPS ne najde. Objavljal bi tudi selfije, pač nimam nikogar, ki bi me pofotkal na turah. In da bo vse po standardih, še poročilo o razmerah s 1. bordanja: Poledenelo, deviško zratrakirano, grozno strmo z zaplatami trdega kamenja. Kotalil sem se naravnost zato o zavojih nebi. Bord se mi ni razcvetel, pač pa hlače na riti. Po turi sem se nažrl pira in pijan odpeljal domou. LpS

Poden(Bodental) - Svačica (Bogdan, 04.03.2017)


Vremenska napoved je bila sicer »obupna«, a z Alešem sva bila sklepčna, da je tedensko nabirko plesnobe vseeno treba na nek način spraviti iz sebe. Odločitev za Poden je temeljila na predpostavki, da ni predaleč in da se bo mogoče vreme obrnilo kaj drugače od računskih modelov in fronta dopoldne še ne bo preveč udarila čez Karavanke. Sprva je res kazalo tako in imel sem kar slabo vest, da sem turo zamolčal kolegom. Kasneje je to minilo.
Plus pet pri Podnarju niti ni bilo zelo slab znak. Na obzorju se je sprva še malo svetlikalo in optimistično sva zastavila pa sicer močno južnem snegu, od katerega je kar »lilo«. Nad gozdno mejo sva prečila številne in obsežne plazove preteklih dni, kar je dalo misliti, zato sva se gibala blizu njihovih robov. Kljub slabemu vremenu, nas je bilo na hribu vse skupaj ta dan za kašne dve desetine.
Ko se je strmina povečala, na okoli 1500 m, je južni sneg počasi prešel v tršo, ponekod malo poledenelo stanje.
Vse bolj se je mračilo in počasi naju je zajela megla. Udari vetra so bili vse močnejši. Aleš je bil brez srenačev, pa še »cokla« se mu je začela nabirati na koži, zato sem odredil zamenjavo tehnike napredovanja, zadnjih dvesto višincev sva odpešačila.
Kot v posmeh, je takrat mimo »pridrvelo« nekaj »dirkačev«, ki so očitno trenirali in se izgubili za robom v smeri proti Celovški koči.
Nama je bilo sedlo povsem zadosti. Z njega naju je hotelo kar odpihniti ali vsaj izruvati smuči z nahrbtnika.
Zgornji del spusta, kakšnih dvesto višinskim metrov, je bil zaradi slabe vidljivosti bolj trening v kengurujskem odskakovanju z levim in desnim zasukom. To je počasi postalo vse bolj zvezno in naslednjih nekaj sto metrov je bila smuka prav solidna, brez vdiranja in brez vetrnih zastrugov.
Pod okoli 1300 m pa je bil sneg že zelo južen in nepredelan, zato je bilo smučanje že bolj težavno. Svoje je dodal še dež, ki je bil čedalje močnejši. Po prehodu iz plazovin v gozd je sledilo še malo vijuganja med bukovino in leskovjem in nekaj spusta med smrekami ter po tekaški stezi do šanka pri Podnarju.

Passo del Tonale, Italija - Peter Pehani (Peter_Korenčan, 03.03.2017)


Prejšnjega obvestila o smučanju na Passo del Tonale ni napisal Peter Korenčan, ampak moja malenkost (Peter Pehani). Očitno je v bazi prišlo do zamenjave identitet. Na TKG sem poslal prošnjo za ponovno geslo, vendar se zadeva ob prejemu novega/starega gesla ni razrešila. Zato tule javljam popravek, preden se vmes vrine še kak zapis.

Ko administrator uredi zadeve, pa se javim s pravo identiteto :-)

lp vsem turašem! Peter Pehani

Passo del Tonale, Italija (Peter_Korenčan, 03.03.2017)


Ideja za družinske počitnice: Passo del Tonale, Italija. Tu lahko lepo kombiniraš smučanje ob žičnicah in turno smučanje, saj turnih smučarjev nihče ne preganja. Zdi se celo nasprotno - da smo dobrodošli! Zakaj je tako, ne vem. Morda k temu vsaj malo prispeva znani Adamello Ski Raid, ki se vsako leto v začetku aprila odvija tu.

Turni smučarji vseh pasem - tudi turne družine, turni upokojenci, turni tekači, turni vojaki - hodijo ob ali po progah (celo črnih) podnevi in ponoči, petek in svetek. Poleg hoje ob/po smučišču - ki je tudi v teh koncih letos skoraj edina možna dejavnost turašev - je kar nekaj tudi off-piste možnosti, tur v kombinaciji z žičnicami ter seveda pravih tur.

Smučišče Passo del Tonale je dobrih 500 km iz Lj (5:30 čiste vožnje), ima 28 žičnic na višinah 1200 do 3000 m. Fanta sta ravno prav stara, da tur letos sicer nisem opravil (prav tako tudi ostali starši-turaši ne). Kot čistokrvnemu turnemu smučarju pritiče, sem na smučiščih rahlo trpel - no, razen dan po tem, ko je zapadlo 30 cm pršiča :-)

Za vas pozirali in poročali (po velikostnem redu) Anže, Domen, Marjeta, Peter, ter Boštjan in dva Janeza z družinami.

Disclaimer: Vse fotke so bile posnete s trotlom ter znotraj urejenih smučišč, tako da ne konkurirajo za letošnji natečaj naj-turna-fotka. Konkurirajo pa za natečaj naj-fotka-iz-tujih-smučišč. Kot slišim, je zaenkrat vseh 10 v ožjem izboru, ker konkurenčnih fotk še ni.

Tegoška gora (Miha_Debevc, 03.03.2017)


Danes pa ena bolj pesimistična in še mazohistična za povrh. Da bi se mladež martrala s turno raboto, ji na kraj pameti ne pade, ko pa je udobneje, da te zajla vleče po klancu gor (za fotrov denar, seveda). Ko foter, sprijaznjen z dejstvom, da v teh časih tako pač mora biti, pod Krvavcem odloži svojega mladca z dvema mladenkama, se otrok free zategne proti Tržiču in naprej pod Košuto v želji, da pridobi status eminentnega turnega smučarja. S svojim 2WD samogibom (avtomobilom) se od Medvodij nekako prigrebe po zasneženi cesti do Košutnika, tam pa oceni, da bi ne bilo zdravo riniti naprej, ako ne želi kje v snegu do pomladi pustiti svojega štirikolesnika. Sprva še razdvojen, kam naj jo sploh mahne, ali proti Tolsti Košuti, ki jo je bil sprašil že pred davnimi desetimi ali več leti, ali proti Tegoški gori, ki je že dvakrat uspešno odbila njegove poskuse turnega naskoka, se odloči za slednjo turno smučarsko destinacijo. V tretjič gre namreč rado. Bo Tegoška gora že videla iz kakšnega testa so eminentni turni smučarji! Pod sivimi oblaki in po južnem snegu jo po cesti ubere proti Tegoški planini. Da bi po cestah ne pridelal preveč kilometraže, pobara svojega žepnega džipiesa, če je kje v bližini kaka bližnjica. Čudežna reč mu brž naračuna eno lepo diretisimo in jo probči na zaslonu. Na zaslonu res zgleda lepo in kratko, v zasneženi gošči nekje okrog Skalne peči in Kisovca, kjer naj bi po zagotovilu satelitske elektromehanike turnega smučarja vodila pot, pa se začnejo stvari turno zapletati. Poti žal že davno ni več, ker so smreke pametno ugotovile, da se v temni hosti ne splača med seboj prerivati za prostor in sonce, če je obojega na poti v izobilju. In so jo veselo prerasle. Ker se za eminentnega turnega smučarja ne spodobi, da bi sramotno odnehal ob prvi težavi, se pogumno spopade z goščo in se mazohistično nekako prerine skoznjo do Tegoške planine. Tam pa ga pričaka naslednja preizkušnja. Zasnežena pobočja Tegoške gore izginjajo v sivih oblakih. Naj turna eminenca, ki je po bližnjici do Tegoške planine porabila dva krat več časa kot bi ga po daljšnjici, zdaj brezglavo rine v neznano, celo v nepovrat? Ker je mož trmaste nature, hkrati pa ve - četudi brez cepina - kako se turni stvari streže, vklopi pips, določi orientir vrha, v vamp rukne tri budget napolitanke in po mobilcu šefici familije oznani, kje da je in kje ga morebiti odkopati izpod lavine. Opogumljen, da je storil vse, kar je v danih razmerah potrebno, nekje nad 1700 metri izgine v megli. Po polurnem meglenem bluzenju semtertja mu džipies pove, da višje kot 2025 m ne bo šlo, kar je vsakemu kolikor toliko načitanemu turnemu smukaču jasno, da stoji na vrhu. Megla se tedaj čudežno razblini. Morda je to nagrada vsemogočnega za pogum in vztrajnost. Pred in pod ponosnim turnim smučarjem se naslika čudovita flanka od vrha do Tegoške planine. Sneg na vrhu je trd, a to je za kot britev ostre robnike vrhunskih SL elank pravi mačji kašelj. V srednjem delu pobočja turnega smukača pričaka nežna skorjica na mehki podlagi, ki jo turni smukač pohrusta za malo malico, zadnji metri pred planino pa navdušijo z deset centimetrov gnilca na trdi podlagi. Uživaških zavojev se nabere za zvrhan koš. Po poučni izkušnji z bližnjico se potešen turni smučar poda še na dolgoprogaški smučarski tek po gozdnih cestah do avta v slogu legendarne Marit Bergen. Sneg je namreč tako zmehčan, da smuči ne stečejo in se je potrebno porivati tudi po najbolj strmih cestnih klancih. Zgodba se seveda ne konča pri avtu, ker mora rahlo zdelan foter še po mladino, ki je ves ljubi dan drgnila Krvavec. Za vas se je trudil in prijetno utrudil Miha.

P.S.: Nobena slika ni posneta z mobilcem, ampak s hčerkinim fotoaparatom.

Murnovec in Kresišče (Marijana_&_Marko, 03.03.2017)


Murnovec in Kresišče s severa (Baumgartnerhof, 913 m). Razen tik nad cesto (par metrov peš) in mestoma na prečki je snega začuda dovolj za brezskrbno smuko. Nov sneg je premočen v globino, smuča se pa prav solidno. Z Murnovca je bilo še nedotaknjeno, tudi s Kresišča sva do lovske koče praktično v celoti vozila po celcu. Nižje je sledil rodeo (kot je to na tej turi običajno), na zaključnem travniku pa se je spet luštno zavijalo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Triangel (Miha_Debevc, 02.03.2017)


Ko se družinskemu poglavarju upre mladež, češ da raje surfa po netu, fejsbuku, instantgramu, plejstejšnu in drugih novodobnih čudesih, kot pa da bi šla na sneg, se poglavar nejevoljen odloči, da gre na sneg tokrat sam. Ker vremenoslovci v svoji napovedi niso bili baš optimistični, turne smučarje pa strašijo še z opozorili o plazovih, se mož varno poda proti Zelenici. Ko takole osamljen pod sivimi oblaki melje navkreber, začne tuhtati o vsem mogočem in tudi o tem, kar se zadnje čase čita na TKG. Črvičijo ga dvomi, kake sorte turni smučar je. Ali sodi med eminentne ali neeminetne turne smučarje. Pri tem si seveda razbija glavo s filozofičnimi vprašanji, kaj je tisto, kar ljubiteljskega turnega smučarja naredi eminentnega. Je to število smučarskih zavojev na časovno ali dolžinsko jednoto, barvna harmonija turne opreme, letna bera turnih smukov, telesna izvežbanost in vzdržljivost, objavljeni fotografični presežki, ali kaj sličnega. V tem tuhtanju se mož spomni legendarne Butnskale, radijske veseloigre iz konca 70 – tih let avtorjev E. Filipčiča in M. Derganca, v kateri ima ključno vlogo prav Eminenca na čelu konspirativne skupine, ki jo sestavljajo profesor, Fanči, Valentinčič, Mici idr.. Pod vodstvom Eminence člani spoznajo resnico tako, da z glavo butajo v skalo. Žal pa odgovora, kdo je eminenten turni smučar in kaj je turno smučarska resnica, butanje v skalo ne da. Turni smučarji, naj bodo eminentni ali neeminentni, so silno raznoliki, vsi pa se s turno smuko bavijo radi lastnega zadovoljstva in veselja in v tem so si enaki. Vedo tudi, da butanje v skalo tudi ni baš zdravo početje. V izogib tovrstnim prigodam je zato danes videti celo vse več čelad na glavah. Ko se mož bliža koči na Zelenici, posije sonce in odžene težke misli. Sonce ga razvedri celo do te mere, da turo podaljša do Triangla. Vesel, da morda delitev na eminentne in neeminetne turne smučarje sploh ne obstaja, si na vrhu urno zapne smuči in veselo odvriska po zvoženem celcu do koče na Zelenici in po smučišču do parkirišča. Razmere pa so take, kot jih je opisal Papi. Za vas je užival eminentni Miha

Hruški vrh - blizu (Jurij_Šoba, 02.03.2017)


Na severni strani Karavank je sneg zelo nizko. Iz Podrožce sva se z Doro zapodila v Medji dol, dokler je šlo, a sva morala obrniti avto v bližini cevovoda za hidroelektrarno. Zato pa sva šla na krpljah in smučeh kar od tam. Držala sva se markirane poti in pri odcepu za Koprivnjak izbrala levo pot na kočo na planini Rožci. Do koče sva danes od avta prva delala pokrpljano smučino. Med počitkom je po špuri prišel avstrijski smučar in kar nadaljeval proti Hruškemu vrhu. Dora je po malici odšla nazaj v dolino, jaz pa sem izkoristil Avstrijčevo špuro in šel po njej do strmega dela pod vrhom. Od tam sem vlekel svojo smučino do strmine Dovške Babe blizu poti Hruški vrh - Koprivnjak na višini okoli 1700 m. Ustavil sem se pri istih macesnih kot lani na poti za Koprivnjak. Od tam sem smučal po lahkem in težjem snegu brez vsake skorje mimo koče na Rožci do žične ograje v gozdu nad grapo, vmes dvakrat dal smuči na ramo na strmih delih pešpoti, potem pa presmučal vso cesto prav do avta. Avstrijec mi je namreč urezal lepo smučino. Kljub temperaturi nad ničlo je dobro letelo. Pred povratkom sem premazal ploskev smuči z drsno tekočino. Dora je bila pri avtu pol ure pred mano. Oba sva bila zadovoljna: ona je prekrpljala 800, jaz pa presmučal 1100 višincev, da o dolžini poti ne govoriva.

Suho ruševje - Žleb (Papi, 02.03.2017)


Rana ura - zlata ura...no tokrat se ni obneslo. Ko sva okoli devetih zjutraj štartala z Ljubelja sva se tolažila, da pa se vremenarji ja niso zmotili. Hmmm, v bistvu ne vem, če so se ali ne, ampak pričakovane šajbe ni bilo od nikoder. Prav nasprotno, Ko sva prilezla nad gozdno mejo v Suho ruševje, se je vreme še poslabšalo in tudi pihalo je vedno močneje tako, da prav dolgo na sedlu med Zelenjakom in Palcem nisva vedrila. Na poti sva srečala kar nekaj turašev. Spust spliden, sneg je bil že kar malce težek, a se je dalo, tudi med redkim ruševjem in kasneje malce rodea med drevesi :-). Kot so napovedali, koča na Zelenici zaprta zaradi nevarnosti snežnih plazov. Nekaj jih je šlo s smučmi na Begunjščico, a so vsi po vrsti na cca polovici plazu obrnili in iskali druge destinacije. Smuka do avta solidna, sneg pa od Vrtače že ojužen. Ko sva okoli 13ih prišla nazaj do avta, se je pa res naredila šajba :-)

Ojstrnik, trikrat (Marijana_&_Marko, 02.03.2017)


Cesta je za smuko fuč, komaj sva se pridričala do avta, odsekoma po rokah, malo celo peš. Na SZ strani Ojstrnika pa je snega več kot dovolj za res krasno smuko. Trikrat sva ponovila spust, vsakič z grebena, in iskala različne variante spusta, tako da je sedaj pobočje že precej zorano, pa čeprav sva bila po sneženju edina smučarja. Pri zadnjem spustu se je sneg že ojužil, a užitka ni motilo.

Opozorilo: babje pšeno je zgleda "povsod". Na Zelenici, Kamniti lovec, Ojstrnik, verjetno je podobno tudi drugod. Pred sneženjem je padalo babje pšeno. Previdno.

In še izkašljala bi se rada, kar je preveč, je pa res preveč. Dva nadebudna mladca, ki slišita na ime Marijana & Marko, poskušata igrati vrhovnega razsodnika in vsem po vrsti solita pamet. Obregnila sta se ob Franceta, Igorja ... in se norčujeta iz poštenih ljudi. Zdaj je pa res dovolj tega, nekdo ju mora spraviti na realna tla. Pa niti fotografirati ne znata, čeprav se hvalita. Njune fotke so primerne dobsedno za nič, zanič so. Naj se učita od boljših!

Več zanič fotk na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kamniti lovec (Darja_Zaplotnik, 01.03.2017)


Do Višarij po Križevem potu, kjer je v spodnjem delu pod smučmi občasno zacmokalo od vode...ob nižjih temperaturah zna biti tam vertikalno drsališče.

Začuda je bila špura v smeri izbranega cilja že potegnjena. Avtorja, dva Italijana, smo dohiteli šele na prehodu v krnico V klobuku. Vrh prehoda sta odstopila od nadaljevanja, mi pa smo nadaljevali po najnižjem delu krnice in se med balvani povzpeli v smeri letnega pristopa (grapa) na Kamnitega lovca.
Kakih 70vm pod omejeno grapo smo naredili prerez, ki je pokazal 40-50 cm novega. Med novim in starim snegom je bila plast babjega pšena. Nadaljevanju smo se odpovedali, saj je nekaj metrov višje vse skupaj počilo. Poskusili smo potem na drugi strani krnice, ki je delovala ugodneje, pa nas je napihan sneg pod grebenom odvrnil od nadaljevanja.
Smučanje nazaj dol do ustja krnice je bilo naravnost fantastično. Tam smo se odločili za spust po levi, strmejši grapi, saj je smer dostopa že močno načelo sonce. Nekaj pomislekov smo seveda imeli, a se je po prvih dveh-treh zavojih izkazalo, da je gosti pršič v grapi dovolj stabilen.
Spodaj smo potem samo še "polovili" prehode do ceste, ki pride iz Zajzere in se kmalu zatem predali vrvežu in okrepčilu na Višarjah.

Smežnik (Ales_S, 02.03.2017)


Danes smo šli obiskat Snežnik. Na Sviščakih je novo zapadli sneg dajal vtis prave zime. Šlo je na smučeh kar od avta. Sonce se je izmenjevalo s kakšnim oblakom. V gozdu ni pihalo. In tako smo hitro prišli pod vršno pobočje. Že na daleč se je videlo, da snega ni v izobilju. In ko smo opazovali predhodnika kako je pri vzponu zdrsnil dobrih 50 m in na sedlu pod vrhom prišli na trd sneg in nas je veter pošteno obril, smo pomahali Velikemu in se obrnili proti Malemu Snežniku. Na vrhu pred njim nas je zagrnila megla in tako ni preostalo drugega, kot da se v vetru pripravimo na spust. Južna pobočja niso bila spihana in je šlo prav dobro po 10 cm svežega na trdi podlagi. Potem pa še po krajšem vzponu vijuganje skozi gozd in porivanje po poti vse do avta. Na parkirišču smo še ugotavljali ali imamo večje noge od medvedovih šap. Nov sneg pa hitro pobira, tako da brez nove pošiljke snega v teh krajih ne bo več dolgo turne smuke. Morda iz Leskove dsoline. Juhuhu! Dare, Boris in Aleš

Ženiklovec (Bojan, 02.03.2017)


Danes sam na 1715m visok Ženiklovec. Rampa od kmetije Pavšel je zaprta, ker se na evrske kovance ne odpira več. Stebriček je prelepljen, nima davčne blagajne. Sto metrov za rampo se že da naprej s smučmi, le 1x jih je bilo potrebno za 10m sneti. Se pa po tej cesti kar vleče. Proti planini Javornik po bližnjici. Včasih je posijalo sonce, v glavnem pa je bila koprenasta oblačnost. Na vrhu okrepčilo v družbi še dveh smučarjev, pet jih je pa že preje odbrzelo navzdol.
Dol sem zapeljal proti planini Javornik bolj desno skozi jaso v gozdu, kjer je bil še pršič. Malo me je premetavalo, ker je bilo pršiča zame malo premalo in so se včasih čutile grbine pomrznjenega snega spodaj. POd planino in po cesti pa bolj rodeo. Drugo polovico ceste sem raje prepešačil, ker imam s peskom slabe izkušnje. Tu se tudi zaradi plundre ni dalo veš gor s psi.
Hodil, smučal, dobro stestiral razširjene pancarje (hvala Cenku za nasvet)in naredil 11 radioamaterskih zvez z vrha.

Lep pozdrav
Bojan

Viševnik (Jure_Noč, 02.03.2017)


Saj bi prej odpisal Kralju zahodnih Julijcev, pa nisem mogel, ker pač nisem bil na turi. Tokrat sem šel na prelep Viševnik. Hrib je prebomban z stopinjami ljudi ki so za časom. Špura je drugače lepo potegnjena, malo premalo strma za mojo starost, ampak se nisem sekiral. Ponižanje, ker sem šel ob smučišču kot turni smučar sem pač moral požreti. Kot se za visokogorje spodobi, nisem imel ne cepina ne derez, še nahrbtnika ne, ker sem na hitr skočil gor med pavzo nižje kaste smučarjev (Manca). Še vetrovke nisem vzel. Dobro da je rapalska meja daleč, ker si ne bi želel slišati pridige velikega poznavalca visokogorja. Aja Viševnik je hrib na obrobju Julijskih alp in na srečo še ni tako obljuden kot so zahodni Julijci. Smučanje da nam spet lagal je bilo vrhunsko, skorja, malo pršiča, južen, v grabnu rušje ni pokrito.. Ampak kar je bistvo, ki ga pač Kralji pozabljajo je, da sem se fajn mel. Srečal znanko, mlado mamico, ki je šla z drugo mamico ( porodniški) gor. Uživale sta obe v turi :) Debatiral, mal smejal, mel krasno turo. Ker so Kralji v svoji visokosti presegli nivo navadnih plebejskih smučarjev so pozabili spet na osnovno stvar, ki je pomembna.. FAJN SE IMET.

Dj Kralj please grow up! Če maš probleme identite obstajajo zato šolani ljudje. Ne drekaj pa po forumu, ki je namenjen svobodomiselnim ljudem, ki se radi pobahamo kako je bilo fajn smučat.

Javno se puntam Kralju, če ti kej ni všeč si odpri svoj forum, ali FB oz karkol. Pust pa normalne smučarje na miru, ker ti noben nič noče. Lahk si Kralj po poklicu, ampak spostovanje ljudi si narediš sam, ne pa da se samooklicas.

Glede na to, da je fotonatečaj itak zrežiran vnaprej sem Kanon pustu doma, pa poslikal s Ifon 5. Kaj bi se matral 

Aja mal zablodil, res je bil lep dan na Pokljuki, kjer je veliko fotrov skočilo vmes na Viševnik, med tem ko so škrati smučal na zajli.

Turski žleb (MatejŠ, 01.03.2017)


Ob 11h ko se je že začelo jasniti, pluživa cesto v Logarski Kot z avtomobilom nižjega cenovnega razreda s pogonom na eno kolo. Na cesti je po dolini okoli 15cm mokrega snega in gre res lepo. Dva predhodnika, ki sta potegnila smučino že od doma planincev, ujameva pri slapu in skupaj nadaljujemo na Okrešelj, kjer je že okoli 40 cm novega suhega snega. Pobočja pod Tursko goro so vsa razrita od plazov - verjetno je v torek popoldne tukaj še deževalo. Plazovine so v obliki zaledenelega gozda in kar nekaj spretnosti je potrebno da obideš ta stonehenge. Višje nadaljujeva po gladkih plaznicah, tam se najmanj udira v mehak napihan sneg, ki mestoma doseže tudi do 80cm. Napredovanje je lažje pod samim vhodom v žleb in v njem, kjer so plaziči in veter že dobro predelali podlago in se pod smučmi komaj kaj vdre. Pri balvanih se obrneva zaradi popoldanskih obveznosti in ker naju bobneči plazovi v Mrzli gori spominjajo na brezplačno vožnjo po žlebu pred nekaj leti.
Spust v glavnem po pršiču, nekaj po mehki kloži, tudi plazovini, spodaj že južni sneg, čisto spodaj pa asfalt (takrat že splužena cesta).

Ojstrnik (Marijana_&_Marko, 01.03.2017)


Nad izhodiščem (parkirišče pod Deffarjem) je do 20 cm novega snega, nad sedlom Lom nekje 30 cm, pri lovski preži 40 cm, na strmem gozdnem pragu pa je bilo že smešno sploh meriti, saj je šla palica skoraj do ročaja v sneg (recimo 70 cm novega). Zaključila sva 50 m pod grebenom, rušje pod grebenom še ni povsem zalito in tudi pokanje snega na odprtem ni bilo ravno blagodejno.

Smuka je bila prav fajn, lepo na mehko in zelo prašno, tako da sva ga ponovila. Po cesti je bilo zatem manj zabavno, saj je medtem traktor zril tisto revščino novega snega na cesti, ki večinoma ni imela podlage. Zadnji ovinek je za smuči "smrtonosen".

Seveda sva navihano upoštevala zlodejski predlog in narisala slikco smučarja v levem zavoju, ki ga tako pogreša in je risba res od hudiča. S tem sva gladko posekala vse zlodejske slike, čeprav jih baje na eni sami turi pridela več boljših, kot jih cel forum v celem vikendu ;-)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

"Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava."
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Cairn Gorm, Aonah Mòr in Ben Nevis (Damjan_S., 26.02.2017)


ali s turnimi smučmi na tri škotske štiritisočake

Od 18. do 26. februarja smo Majda Šmit, Lidija Honzak in Damjan Slabe v družbi članov A.S. C.E.A. Grenoble obiskali škotske gore. Naši cilji so bili predvsem tuno smučarsko naravnani, a smo jih morali prilagoditi predvsem (ne)snežnim razmeram. Ko smo se v Aberdeenu izkrcali iz letala, je nekaj belega v daljavi le vlivalo upanje, da smuči s seboj nismo vzeli zaman (zastonj tako in tako ne), lahko pa da so bili samo oblaki …

18.2. Brnik - Aviemor
Let iz Brnika preko Frankfurta do Aberdeena se je pokazal časovno (manj cenovno) zelo ugoden, saj smo bili po štirih urah že na škotskih tleh. V Frankfurtu smo se srečali s francoskimi kolegi Thierryem, Bernadette, Michelom in Elen ter Massimom iz italjanskega Trenta. Sledil je najem dveh avtomobilov in vožnja dobesedno po levi preko Invernessa do Aviemora, kjer smo se nastanili za dva dni. Zaradi požara v rezerviranih bungalovih so nas prestavili v imenitni brunarici z jacuzzijema. Nepričakovano darilo smo z veseljem preizkusili.

19.2. Cairn Gorm (4085 ft)
Zapeljali smo se v osrčje Narodnega parka Cairngorms, natančneje do priljubljenega in najvišjega škotskega smučišča Cairngorm Mountain Ski Resort. Snega je bilo malo, parkirišče pa kljub temu polno. Poiskali smo snežne jezike in se kot edini turni smučarji ob urejenem smučišču, ki je ta dan delovalo, v smeri JV vzpeli pod vrh našega prve škotskega štiritisočaka (merjeno v čevljih seveda) Cairn Gorm (1245 m). Vrh je bil kopen in zelo vetroven, zato smo se z njega zlahka pobrali. Odsmučali smo v smeri vzpona in bili kar (pre)hitro pri avtomobilih, zadnjih nekaj sto metrov s smučmi na ramenih.

20.2. Loch Eanaich
Precej pozno smo se zapeljali do izhodišča za jezero Eanaich in ker je bilo vse kopno, smo vztrajali z avtomobiloma po (pre)ozki gozdni cesti do višje ležečega parkirišča, kjer nas je zaustavila zapora. Smuči smo pustili v avtomobilih in se z le malo opreme odpravili na nekajurno pohodniško turo. Pot, ki se zložno dviguje po lepi škotski pokrajini, zahteva mokro bosonogo (ali pa bolj tvegano in z malo sreče in s skoki suho) prečkanje reke. Pri jezeru, ki je tudi priljubljena kolarska destinacija, je bilo mrzlo in vetrovno (tega smo se počasi že privadili). Za vzpon na katerega od okoliških vrhov, ki so bili oviti v meglo, smo bili prepozni, saj nas je čakala še vožnja do Fort Williama, kjer smo se namestili za naslednjih 5 dni.

21.2. Loch a´Choire Ghlais
Parkirali smo pri Laggan Locks ter se v deževnem in vetrovnem (nič novega) vremenu odpravili JV v smeri sedla The Window. Snega ni bilo. Z radovednostjo sem opazoval, kako bodo v vetru in dežju zdržala oblačila. Del ekipe je imel deževne romantike že na polovici ture dovolj in se je obrnil nazaj, pet pa nas je vztrajalo mimo Loch a´Choire Ghlais do sedla kjer pa je bil skozi »okno« tak prepih, da hoja ni bila možna. Na vzpon na vrh Sròn a’ Choire Ghairbh, čeprav je le kašnih 100 metrov nad nami, v takih razmerah nismo niti ne pomislili. Objektiv aparata je bil v hipu moker, zato sem na celotni turi naredil le malo posnetkov. Tudi nazaj grede nas je spiralo, zaradi vetra predvsem iz ene strani. Čevlji, anorak in vetrne hlače so presenetljivo dobro zdržali močo, v rokavicah pa bi lahko prenašal zlato ribico.

22.2. Fort William
Sušili smo oblačila, preverili, če deluje gondola za smučišče pod Aonach Mòrom, raziskovali Fort William, obiskali The West Highland Museum in pub .

23.2. Aonach Mòr (4006 ft)
Tudi vzpon na naš drugi škotski štiritisočak oz. 1221 m visoki Aonach Mòr je potekal v zdaj že znanem tipičnem škotskem vremenu, le da je v dolini deževalo, v hribih pa snežilo. Ponoči nas je oplazila zloglasna nevihta Doris, ki v tem delu Škotske očitno ni povzročila takih problemov kot v nekaterih drugih predelih države, zlasti na Irskem in v Angliji. Ko smo se z gondolo pripeljali na smučišče, smo bili sneženja veseli vsaj toliko kot škotski otroci, ki so se gologlavi prekucevali v svežem snegu. Po celcu smo se nekaj časa vzpenjali ob smučišču, nad njim prečili v desno in se v popolni megli ob drugi vlečnici povzpeli na ozek in dolg plato ter po njem na vrh. Planota z obeh strani strmo pada v dolino, kar je v gosti megli zahtevalo dodatno previdnost. Smučanje nam je bilo v veselje, čeprav smo se mestoma ugrezali v zamete in čeprav smo lovili zadnjo vožnjo z gondolo v dolino, saj smo spregledali napis, da bo gondola zaradi dobrih snežnih razmer vozila uro dlje kot običajno.

24.2. Ben Nevis (4411 ft)
Značilnost zimskega vzpona na najvišji vrh britanskega otočja, 1345 m visok Ben Nevis, je, da vsaj z 80 % verjetnostjo poteka v megli. Da bo tak tudi naš, nam je bilo jasno že ob jutranjem pogledu skozi okno. Parkirali smo pri Glen Nevis Visitor Centru, ki leži tako rekoč na višini morske gladine, si oprtali nahrbtnike in se po zložni mulatjeri vzpeli v smeri JV do jezera Lochan Meall An T-suidhe. Malo pod jezerom smo končno stopili na smuči. Pot nad jezerom naredi ovinek in se v dolgi diagonali usmeri priti jugu, nato pa cikcak do vršnega platoja. Ko smo prečili grapo s potokom, nas je zagrnila megla. Začelo je snežiti, z višino se je krepil tudi veter. V obupnem vremenu smo srečali presenetljivo veliko gornikov. Eden od domačinov se je pohvali s 50 vzponi na vrh Ben Nevisa, vendar je hkrati dodal, da na tej strani še ni srečal smučarjev. Vzpon in spust z vrha v gosti megli zelo olajšajo kamnite piramide, ki so za naš okus celo preveč na gosto posejane (ali pa je megla lahko še bolj gosta, kot je bila ob našem vzponu). Na vrhu se nismo prav dolgo zadržali. Med našim vzponom je zapadlo kar nekaj snega, tako da je bilo smučanje v dolino celo boljše, kot smo pričakovali ob vzponu. Presmučali smo točno polovico poti.

25.2. Fort William - Inverness
Deževno vreme nas je hitro prepričalo, da smo se prelevili v avto-turiste, obiskali destilarno, spotoma pogledali enega od gradov in se že v temi vrnili v Inverness. Med zaključno večerjo smo razglabljali o možnem prihodnjem turnosmučarskem cilju.

26.2. Inverness - Brnik
Sledila je vožnja do Aberdeena, vračilo obeh avtomobilov, polet do Frankfurta, slovo do francoskega dela ekipe, polet do Brnika in vrnitev domov. Kot bi zavrtel film nazaj.

Epilog
Glede na snežne razmere med našim obiskom Škotska tokrat ni predstavljala turnosmučarskega presežka. Tudi na fotografijah edinega vodnika Ski Mountaineering in Scotland, ki nam je bil na voljo (uredila Donald Bennet in Bill Wallance, 1987), ni videti preobilice snega, so pa slike kljub temu mikavne. Razmere se hitro lahko spremenijo, predvsem na slabše. Toda če bi ujeli pravo Škotsko zimo .... Območje v ugodnih razmerah omogoča odlično zimsko plezanje (glej blog Luke Murna http://blog.zluftan.si/, april-maj 2016). Pa saj turno smučanje ni samo spust po belih strminah, je mnogo več. Namreč, tudi druženje z gorniškimi gurmani, ki uživajo v naravi, tako med vzponom kot med spustom, ali v kuhanju in zauživanju pripravljene jedi. V tem smislu je bilo naše tokratno turnosmučarsko druženje ekstremno. Za Majdo že jubilejno – deseto.

Damjan Slabe

Sestopna grapa pod Križem (Jani_Hercog, 27.02.2017)


Za cilj zadnjega vročega ponedeljka v Februarju 2017 sva z Šparovec Andražem določila Sestopno grapo naproti Savinjskega sedla nad Okrešljem (KSA). Prvič sva smučala skupaj, prav tako prvič v tej grapi. Ob pristopu je žgalo sonce vse do sedla, od tam pa v senco v grapo. Bolj kot sva se ji približevala, boljši je bil sneg. Takoj ob vstopu v grapo je bilo jasno, da jo bova gazila. Uležanemu svežemu a rahlo napihanemu snegu petkovega sneženja kar ni bilo dna. Nekajkrat je šlo do pasu in še kar ni bilo trde opore pod nogami. V strmem snežišču se je bilo treba za vsak premik naprej res dobro potrudit,...noge so bile predvsem v napoto. Snela sva smuči z nahrbtnika in jih z rokami prestavljala prečno navzgor, da so nama bile v oporo, tako vse do vrha grape. Vrhunsko, občutek prave zime! Dolžina same grape cca 200m (S4)...piše, da se nekje postavi pokonci med 40 in 45 stopinjami, mogoče se kje zazdi, da celo kakšno stopinjo več, a nisem prepričan. Trenutno je kar dobro zalita, snežna podlaga je bila super, le izpodrinjen sneg je malo polzel izpod smuči in sva čakala, da ga odnese naprej, zato smučanje nekoliko počasneje, kot želeno...a tudi zato, ker sva oba dva tu bila prvič. Ob izstopu iz grape sva nadaljevala po snežišču levo, čez skalni skok, do vrha Križa (če se ne motim). Vrgla oko na Mrzli dol na eni, Ledine na drugi in ostale vrhove okoli Rink in Skute. Vstop v grapo je bil ozek, zato nekaj bočnega drsenja, potem pa se je dalo lepo zavijat vse do izstopa. Sneg je bil lahek, fajn smučljiv. S pogledom na KSA, ki jih je močan veter prašil z razpihanim snegom je 1mrzu na sončni terasi "Pr Kitajcu" v Logarski sedu kot že lep cajt ne,..na še več takih!

Kratek video lahko preveriš na Youtube: (3xW).youtube.com/watch?v=QluYBLrRhjg

Hotunc (Igor, 01.03.2017)


Noč ima svojo moč in z nočne sem jo prvo pobral spat za par urc.Ob 11 uri je že sijalo sonce in sprva sem nameraval na Viševnik,pa se mi ni dalo.Pa pejmo popgledat Gorjansko Šmarno goro-Hotunjski vrh.Na Zatrniku snega 10 cm,špuro mi je naredil en sankač,sneg je bil še suh,pela po fisu pa tudi dobra za te razmere.Spodaj sta postavljeni dve otroški vlečnici,z ugodnimi cenami.

Viševnik (Franci, 01.03.2017)


Danes popoln dan nad Pokljuko.Če greš bolj pozno od doma je špura seveda že narejena (za čuda še ne naluknjana)in se da lepo prišlepati na vrh.
Spodaj je bilo kakšnih 20cm novega snega,ki se je do vrha odebelil na dobrega pol metra.Pomladansko sonce je že močno in v vršnem delu se je zaradi tega sneg zgostil in sesedel,ni pa še bilo skorje.
Smučanje je bilo en sam užitek in lahko rečem,da najlepše v tej zimi.

Ratitovec & Kosmati vrh (Domen, 01.03.2017)


Po včerajšnjem "viharju" na Viševniku sem si rekel, čim nižje in da je sneg. Ujete razmere na Ratitovcu. S Prtovča čez Razor do Krekove koče, spust na Pečano, ponovno v pasjo vprego in na Kosmati vrh ter spust na Jesenovec in nazaj na Prtovč. Razmere idealne, zgoraj grifig, v gozdu pršič, pripeljat se je pa (danes) dalo do lovske koče.

Veliki Nabojs - Nabois Grande (Igor, 27.02.2017)


Kar nekaj bolj ali manj eminentnih turnih smučarjev me je v zadnjem mesecu spraševalo, če sem nehal turno smučati.

Seveda nisem, nisem pa imel kaj objaviti, ker je zima s snegom revna, kot so povečini revna poročila o trenutnih razmerah. Sicer pa je tako ali tako bilo že vse opisano in bi se bolj ali manj ponavljal. Glede na stanje snega in predvsem duha, ki je zavel med turnimi smučarji, pa tudi ni najbolj primerno, da se na tisto skromno snežno odejo in ponekod zgolj na zaplate snega zapodi silna turna druščina in je bolje, da biserčki ostanejo domorodcem. Že tako, so bili zadnja leta Zahodni Julijci preveč oblegani in je prav, da si malo odpočijejo.

Seveda pa sem turno stran še naprej spremljal in bral o strašnih ponižanjih turnih smučarjev, ki so se zadovoljevali celo z umetnim snegom, pa kombinacijo trave in snega, ter še večkrat s kombinacijo rušja in snega. Res so to bili težki časi za turnega smučanja. Sčasoma so se razmere rahlo izboljšale in tudi ceste so bile polne suhega snega, to je sneg, kateremu izborni turni smučarji pravijo tudi pršič in marsikdo se je v lovu nanj podal tudi na dolgo pot, čeprav kot so poročali še večji turni strokovnjaki tudi tam niso cvetele samo rožice, marsikomu se je lepo razvetela tudi drsna ploskev na smučeh.

Da takšna s snegom skromna zima naplavi marsikaj je bilo za pričakovati. Nikoli pa ne bi mislil, da se med poštenjaki, kakršni povečini smo turni smučarji pojavijo tudi lažnjivi kljukci. Menda še danes tam nad Mrzlo vodo med stenami odmeva, da rušje še vedno ni pokrito, čeprav je zapis zvenel v povsem drugi luči. Vsak pač v turnem smučanju najde svoje zadovoljstvo, nekateri pri smučanju, drugi pri opisu le tega.

Opisi še bodo, nič bat, info center je to zimo sicer zaprt, prijatelji so dnevno seznanjani z razmerami preko DO, panike ni.

V Zajazeri je malo snega, vendar je možno na smučeh od avta, do koče Pellarini je kljub iskanju boljših prehodov obveljala stara markirana pot, naprej so tistei ki niso šli s časom naprej naredili globoke luknje, od koče naprej pa pripomb nimam, lepa špura, na trenutke za turnega smučarja mojih let sicer malo prestrma, ampak ni prepovedano povleči svoje.

Ker cepina, kot mnogi ne nosim s sabo za okras ali za uravnoteženje , sem ga tudi uporabil in se povzpel na vrh. Po sestopu je bilo še dovolj kondicije, prav tako volje, da sem se povzpel še na sedlo in do koče odsmučal pod ostenji po suhem snegu na kompaktni podlagi, naprej čira - čara med drevjem, cesta pa ravno prava do travnikov, tekaška pa je letos bolj pohajaška, razlog, snega je premalo.

Fotke zbrane z več tur, ne spadajo v kategorijo za ocenjevanje, čeprav jih na eni sami turi pridelam več boljših, kot cel forum v enem vikendu, med tednom, pa tako le redki smučajo.

Mogoče še predlog za naslednjo sezono. Ker je večina fotografij narejena s pametnim telefonom slabe kakovosti, bi bilo bolje, če risali slikce, pa potem izbirali najboljšo risbico, ker tisti levi, pa desni zavoj (takih je največ) lahko narediš prvi turni dan in ga potem vso zimo objavljaš.

Zelenica (Marijana_&_Marko, 28.02.2017)


Na Ljubelju dopoldne dež, na Zelenici babje pšeno; meja je nihala nekje vmes. Za dodatek še veter in gosta megla, tako da je bil na Zelenici tudi cilj ture. Smuka je bila kot po bolj ali manj zritem smučišču. Sedaj pa čakamo sneg.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Na koncu sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava.
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Veliki Draški vrh (Vanja_Starčević, 26.02.2017)


Pogled na višino novozapadlega snega v soboto zjutraj nas je prepričal da bi se splačalo pozkusiti nad Pokljuko in smo se tako v nedeljo zjutraj zapeljali na Pokljuko z namenom obiska Velikega Draškega vrha. Štartali smo z Rudnega polja in potegnili smučino do Konjščice, na prečki pred spustom na planino je treba za nekaj metrov sneti snuči ker snega ni dovolj. Špuro smo vlekli še naprej do Jezerca kar v teškem južnem snegu ni bilo povsem lahko posebej ker so pred nami hodila dva pešca in naredila globoke luknje. Dalje je bila speljana smučina dveh prethodnikov po kateri smo se povzpeli na vrh, snega je od Studorskega prevala naprej bilo vse manj; na prehodu pod vršno zgradbo je tudi nekaj metrov kopnih ampak ni treba snemati smuči. Pogled na spihano vršno flanko ni bil spodujajoč, na vrhu pa snega sploh ni. Smučanje dol je potekalo v južnem srencu in je bilo nepričakovano dobro, na diagonali, ki pelje pod Studorski praval so dvakrat zaškrtale smuči, ampak brez posledic. Spust po Ablanco je bil poezija v pršiču, na Jezercu smo spet nadeli kože in se po smučini povzpeli na Srenjski preval. Spust okoli Kačjega roba je spet bilo uživanje v pršiču, le pod 1550 m je bilo rahla skorja ki ni motila užitka, sam finale po cesti in smučišču. Nepričakovano dobra tura.

Šija (Domen, 27.02.2017)


Po Žagarju do Sirarne, po dolinici za njo na greben in levo na vrh. Na štartu sem sicer razmišljal bolj o Voglu, a so mi napihane klože te misli precej hitro izbile z glave. Ker so freeriderjem zaradi vetra ugasnili zajle na Šijo, sem imel celoten off road le zase. Flanka nad sedlom in greben precej poledenela, brez derez ne bi šlo. Sneg vseh vrst, večinoma, napihan zbit pršič na trdi podlagi, pravega pršiča bolj malo, poledenelim predelom se je pri smučanju dalo načeloma ognit. Za zaključek po ostali del familije k Merjascu in po Žagarju v dolino. Žagar vozen do parkinga, a je spodnji, ravninski del precej ubog.

Kreuzkogel (Matjaž, 26.02.2017)


kreuzkogel je ob zadnjih padavinah dobil le nekaj cm novega pršiča ... a podlage je bilo vseeno dovolj ... da je bila smuka uživaška ... in to od avta do avta :-)
pravzaprav je bilo na položnejših delih to celo pozitivno ... saj se je dalo lepo vijugati tudi tam ;-)

====================================================
https://blog.mg-65.com/matjaz/2017/02/27/kreuzkogel/
https://foto.mg-65.com/index.php?/category/369
====================================================

Stol (Marijana_&_Marko, 27.02.2017)


Takoj nad parkplacem v Medvedjem dolu (Stouhutte) na smuči, cesta je zasnežena. Na plazeh je pod snegom skritih kar nekaj min, večina smučin pa je prišla iz Janezove riže, kamor sva se usmerila tudi midva (sicer je bilo v zadnjih dneh presmučano "povsod" v bližini). Na vršnem grebenu (na naši strani) je slabih 50 m pod vrhom zmanjkalo snega (spihano).

Smuka bolj slaba, vidljivost slaba (veter je nosil sneg, difuzna svetloba), šele na spodnjem delu plazu je bil sneg še pršičast; višje je veter opravil svoje delo, tako da zgoraj prav veliko pršiča ni ostalo.

Ko sva prebrala prispevek Franceta, sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Svačica (Miha_Debevc, 26.02.2017)


Pod vtisom Barbarinega prispevka sva repetirala Svačico od Podnarja. Začela sva v soncu, kasneje pa se je od zahoda navlekla koprenasta oblačnost. Svež sneg pričara pravljično zimsko vzdušje, vendar pa trenutek resnice nastopi, ko se s sedla pod Svačico v Ilkinem slogu vrževa dol in po že dokaj zvoženem celcu tupatam nabaševa na skalne mine. Virgo intacta celca skoraj ni več, zato sva se zadovoljila z zaplatami, ki so ostale med vijugami najinih predhodnikov, in tam pustila svoj podpis. Uživala sva Živa in Miha

Ženiklovec (Javornik) (France, 26.02.2017)


Ko sva se zjutraj, resda ne prav zgodaj, pripeljala na Ljubelj, je bilo tam že toliko ljudi, psov in avtomobilov, da si res nisva želela še povečevati gneče. Zato sva se odpeljala skozi Tržič proti Javorniku. Malo po koncu položnejšega dela ceste za enoevrsko zapornico (okoli 1200 m) je bila cesta že toliko zasnežena, da se je dalo nadaljevati s smučmi. Cesto sva kmalu zapustila in se po lepi smučini vzpela preko Javorniškega prevala po južni strani na vrh Ženiklovca. Zgoraj je bilo toliko snega, da je bila smuka prav vesela. Po postanku in okrepčilu na sedlu sva se odločila za spust po cesti. Šlo je prav dobro, skoraj brez škrtanja, vse do avta. Ko sva si v Tržiču, sicer neprostovoljno, ogledovala pustno povorko, sva ugotovila, da je bilo res lepo in da je bila izbira cilja, kot vedno, prava.

Pod Koritniškim Mangartom (Marijana_&_Marko, 26.02.2017)


Na italijanskem forumu je bila bombastična reklama za pršič nad Mangartskimi jezeri v stilu: "Ni bila še čisto naj tura mojega življenja, ampak ...". In sva zjutraj šla gledat ta strašni pršič, tako kot še 200 komadov pred nama: "Tutti Strugova, ieri internet!" :(

Po globokem vzdihu sva odhlačala po cesti ter pred Zacchi-jem odvila pod ostenje Ponc, Vevnice in Koritniškega Mangarta. Začuda nikjer nobenega, čeprav so s parkirišča odhajali v trumah. Pod Strugom je par komadov ravno začelo vzpon, nad nama v smeri Grape ob Gamsovem robu (med Kortiniškim Mangartom in Mangartom) tudi samo štirje komadi. Očitno je šlo mravljišče ali na kavico ali pa v Plazje. Razmere pa bolj ali manj slabe (kloža, mehko, trdo, pršič ... mix), tudi smučine od včeraj glede na videno niso imele ravno "strašnih" razmer.

Vstop v grapo je na 1700 m, vrh grape je 400 m višje. Spodnja polovica je položna (do 40°), druga polovica je bolj strma in ožja (45° in tudi več), zaključek pa je bil prav krasno strm (preko 50°). V boljši zimi se da odsmučati še kakšnih 20 m višje od najinega zaključka; obstala sva pod poprhano gladko ploščo preko cele širine.

Strm začetek je bil prav super za smučanje in še nedotaknjen, zatem pa nič posebnega in še smučine od včeraj so malo motile. Novi sneg je izjemno štopal, podlaga neenakomerna, vmes en odsek na U. V spodnji polovici naju je pričakalo kakšnih 20 komadov, naslednjih 20 je bilo pod grapo, tudi pod Strugom je bilo vse črno. Cesta v dolino pa zatem prava promenada sprehajalcev, krpljarjev, sankačev, otroških vozičkov ...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Snežnik (Boštjan, 26.02.2017)


Predno nas prehiti pomlad, je bilo treba skočiti še na domači Snežnik. Smučanje na Sviščake ni bilo kakšen presežek, a pri prijateljih je vedno lepo. Južna flanka je kazala preveč zelenih izrastkov, pa še močan JZ je pihal, zato smo večinoma smučali od koče oz. zimskega bivaka direktno navzdol v kotanjo, nekateri pa so sledili letni poti. Sneg napihana kloža na trdi podlagi. Iz kotanje sem nadaljeval po dolinci na jug, a je bil sneg ob 12h že južen, zato sem raje odvil na obračališče v desno. Še najboljši sneg kvazipršič je bil v gozdu, se je splačalo parkrat zaviti s poti... Tisti ki je prišel iz Leskove doline, je imel verjetno precej drugače.

Sedlo Suha (Barbara, 26.02.2017)


Naš cilj je bil Rodica, a že pri smučanju z Vogla v Suho smo ugotovili, da so razmere precej slabše kot včeraj v Podnu. Sneg spreminjajoč od pršiča, klože do trdega. Zato je bilo nekaj spektakularnih padcev že pri smučanju v Suho. Čeprav je bila vidna gaz skozi žleb (Ulce), je se je Alešu zdelo, da bo bolje čez sedlo Suha. Zato je zagazil po desnih pobočjih. Na začetku je bilo lepo mehko, potem pa vedno trše. 30 m pod sedlom je bilo spihano do ledu. Dva sva si nadela dereze, za ostalo dvojico pa nadaljevanje na srenačih ni bilo varno, zato smo se vsi skupaj obrnili in odsmučali v Suho. Smučarija v spodnjem delu odlična, zato nas je odneslo vse do planine in volje za ponoven vzpon čez žleb ni bilo več. Pa še zakoprenilo se je vmes. Čakal nas je še vzpon nazaj na Vogel in dokaj dobra smučarija skozi Žagarjev graben vse do spodnje postaje gondole.

Blegoš (Mihael, 26.02.2017)


Včeraj smo ’turaši’ uživali v dobrih snežnih razmerah na pobočjih Ratitovca, danes pa sva se z Brigito podala še na sosednji Blegoš. Parkirala sva v Potoku pr’ Hribovc, potem pa takoj na smuči. Po zadnjem sneženju tu ni bilo veliko obiska, saj je smučin zelo malo. Na koncu travnika zavijeva desno naravnost navzgor skozi gozd do ceste, ki pripelje iz Črnega Kala. Tu nadaljujeva po dobro uhojeni poti in prav hitro sva pri koči na Blegošu, ki je danes kar precej oblegana. Proti vrhu srečujeva kolone razposajenih planincev s pretežno poljanskim narečjem. Na vrhu, kot po navadi na Blegošu, kar precej piha, tako da se hitro pripraviva za spust. Smučanje na severno stran skozi redek bukov gozd, ki premore obilo pršiča, je za ta čas res prava poezija. Kar prehitro sva spet na cesti, po kateri se spustiva proti Črnemu Kalu, saj je naravnost skozi gozd žal snega že premalo. S Črnega Kala pa v blagem spustu po cesti proti Potoku, vse do avta.
Spet en lep dan v naših domačih gorah!

Mrežce (Martin_Šolar, 26.02.2017)


Za nekatere prvič za nekatere xič.
Lepa nedelja, hladno jutro na Pokljuki, ceste OK, gazi narejene, ljudi veliko. Lepa klasika z nekaj pršiča, na vrhu toplo. Uživala ob srečanju mnogih prijeteljev in to daje dnevu dodano vrednost!
Martn in Janez-Tomaž

Jalovčev ozebnik (Edokrnic, 26.02.2017)


Sva včeraj brala Darjino poročilo, ki je bogokletno napovedala, da danes ne bo več pršiča. Pa sva si rekla, res da je to Darja, ampak tudi ona se lahko kdaj zmoti. Začela sva ob 6 uri. Pred nama sotrpin iz Polanske, za nama (zaenkrat) še nikogar. Prijetnih minus 6 stopinj. Do koče v Tamarju po tekaški progi, potem pa samo naravnost. Podlaga za hojo odlična, razen 200m pred tistim markantnim balvanom se je malce mlelo. Kolega je naredil stopinje tudi skozi ozebnik. Namreč, veter je zapihal ves včerajšnji trud Darje in sotrpinov. Parkirali smo na sedelcu med... in ... Za nami pa so se že valile trume pršiča željnih obiskovalcev. Hitro smo zajahali smuči in se v odličnih razmerah odpeljali navzdol. Skozi ozebnik 30 cm ravno prav odjenjanega na trdi podlagi. Potem pa pršič čisto do gozdička. In še tam se je našel kak meter vriskanja. Tudi skozi gozd povsem uživaška smuka. Potem pa samo še 5km klasične tehnike in čudovitega dne je konec.

Kosmatica (Čeha, 26.02.2017)


Kosmatica je 1659 metrov visok vršiček nad Ogrizovo planino.Razlog obiska,da obiščem meni ta neznan vrh je ,sončna lega ,samota in moj prvi obisk na vrh.Parkiram med prvimi pri Podnarju ,nato pa po lepi tekaški progi v Mlake,nato pa slediš cesti proti Celovški koči.Razgledi so vseskozi lepi,kar pripomore tudi zelo lepo vreme.Nad planinino so samo še redki macesni.Vrh je izreden razglednik na severna ostenja Palca,Zelenjaka ,Vrtače in Ovčjega vrha.Smučam v glavnem po smeri pristopa.Včasih presekam cestni ovinek.Novozapadlega snega je dovolj za brezkrbno uživanje po ali ob cesti.Pri Podnarju uživam z prijaznim gospodarjem in pivom pokramljava o zimi,ki se bo počasi poslovila.

Vrtača 2181 m (Bogdan, 25.02.2017)


Na Ljubelju je bilo okoli 15 cm novega snega, na Zelenici pa za dobro ped. Nova snežna odeja je omogočala »udobno« pot čez spodnji del Suhega ruševja imenovanega Na Možeh. Z višino, ko se teren odpre, so sledi o novem snegu bolj ali manj izginile. Odnesel ga je močan veter. Seveda pa ne povsod.
Po preobuvanju v dereze, smo vstopili v Osrednjo grapo, nekateri ji pravijo tudi Ypsilon. V spodnjem delu so se menjavali odseki trdega in malo manj trdega snega, zato smo napredovali hitro. Približno na sredini pa so se pojavile ogromne količine napihanega snega, ki ga je Stanko počasi toda vztrajno premlel kot »caterpillar«. Skrb, da bi se kaj »odpeljalo«, je bila vseskozi prisotna. Zadnjih nekaj deset metrov grape je popolnoma spihanih.
Na vrhu je bilo še nekaj ostrega vzhodnega vetra, zato smo se hitro poslikali in umaknili v zavetrje. Sledil je posvet na temo kje navzdol. Stanko, Matjaž in jaz smo se odločili za Južno grapo (ki je resnici na ljubo jugozahodna), ki je bila na pogled lepo zalita z novozapadlim na napihanim snegom. Ocenili smo, da je varna, vendar smo prve zavoje naredili z veliko previdnostjo. V dnu žleba je bilo snega več kot dovolj, na robovih pa mestoma malo manj in ker je bil še mehek za povrh, je nekajkrat kar zoprno zaškripalo pod smučmi. Vse skupaj ni bilo smučarija, v kateri bi prav zelo uživali. Po dobrih 300 m spusta so se odprle širjave, ki so poleti melišča in travniki. Sledilo je še nekaj zavojev po plazu in prečnica proti Mrzlemu studencu. Do koče je sledilo še nekaj stometrsko mučenje po ruševju in gozdu, ki pa so ga odtehtali odprta vrata koče, topla peč in hladen hmeljev napitek.
Če smo se na hribu izognili nepredvidljivim dogodkom, pa smo jim komajda ušli pri koči. Matjaž je skoraj »fasal« pošiljko snega s strehe, moje palice pa smo kar nekaj časa iskali in jih nazadnje le izkopali izpod snega.
Vital je sestopil po smeri prihoda in smučljivi del Osrednje grape korektno oddelal, Aleš pa se je zadovoljil s spustom izpod Zelenjaka.

Viševnik in Močile (Silvo1952, 25.02.2017)


Včeraj smo se podali na zanimivo turo na Viševnik, smuka na Konjščico, vzpon na Močile in nazaj na planino, vzpon na Plesišče in smuka preko smučišča na Rudno polje. Snega do sedla pod Plesiščem dovolj, nato iskanje prehodov preko ruševja do vznožja pobočja Viševnika, kjer ni velik snega. Smučanje z Viševnika po skromnem a dobrem snegu z nekaj pršiča. V grapi proti Konjščici premalo snega za normalno smučanje, lep pršič nad in skorjast sneg na planini. Pršič v gozdu proti Močilam, kjer je lep razgled in odlično smučanje nazaj na planino, kjer je bil že ojužen sneg. Vzpon na Plesišče v redu, poiskali prehode med ruševjem proti vrhu, kjer je prav tako ruševje. Smuka po pršiču na Zlate vode, malce telovadbe do smučišča in odlično nazaj do avtomobilov. Več v ponedeljek na spletni strani http://www.gore-ljudje.net/arhiv/oznaka/novosti/

Jalovčev Ozebnik (Darja_Zaplotnik, 25.02.2017)


Sveža pošiljka je pričarala popolno snežno idilo v dolini pod Poncami.

Večina, pavderja željna jo je ubrala proti Kotovemu sedlu, mi pa naravnost v Ozebnik. Deloma je šlo na smučeh, na izstopu pa peš in tako naprej do poledenelih Jezerc.

Pela fenomenalna, le ožina je malce poledenela. Pršiča jutri ne bo več, ker smo ga razvratno pomedli in z njim zasuli špuro in štapne. ;)

Prima je bilo...uživali: Polona, Tom, Rok, Darja

Nad Podnom (Marijana_&_Marko, 25.02.2017)


Še malo slikovnega materiala s pršiča pod Vrtačo.

Prosim, napiši daljše obvestilo! To naj predstavlja zaključeno in razumljivo celoto. OK, SEM DODAL TEKST.
Povezave na druge spletne strani naj bodo le dodatna informacija, ki ni nujna za razumevanje prispevka. OK, UPAM, DA ŠTIMA.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Suho Ruševje (MitjaM, 25.02.2017)


Kot pogosti obiskovalci Zelenice, je bil danes cilj glede na vreme in nov sneg in željo mladega turnega smučarja,Suho ruševje. Nisva bila prva, pa tudi zadnja ne. Od Ljubelja snega dovolj, Šentanc je bil že prepreden s smučinami, centralni plaz pa je še sameval. V zgornjem delu Suhega ruševja je gospodaril veter, ki ni bil nič prijazen. Dobro, da je sijalo sonce. Smučanje v zgornjem delu presenetljivo dobro, pod robom in čez gozd do spodnje postaje Plane pa vijuganje med drevesi. Na obvezni čaj k Jožetu, smučanje do Ljubelja v redu, spodnja četrtina že južna.

Žleb med Palcem in Zelenjakom (Meta_Meglič, 25.02.2017)


Začeli smo pri Podnarju. V gozdičku smo jo kmalu ubrali po svoje, proti Žlebu. Spodaj je bilo do 30 cm pršiča, višje pa je veter naredil svoje in proti vrhu žlebu je sneg prehajal že v rahlo kložo.
Na smučeh smo prišli skoraj do vrha žlebu (zadnjih 1o m kopnih). Pokukali smo še na drugo stran, proti Suhemu rušju in Vrtači. Mestoma do golega spihani konci nas niso premamili na sonce.

Smučanje odlično, le sem in tja nas je malo zabolelo srce...

V drugo smo uporabili lepo špuro proti Svačici in navzdol odsmučali v slogu "gremo mi po svoje". Prašilo je "skoraj do ramen", do naslednjega minskega polja pred gozdičkom.

Fletn smo se mel Manjca, Marko, Boštjan in Meta.

Svačica (Barbara, 25.02.2017)


Zjutraj smo kar precej cincali, kam sploh iti; na koncu smo se odločili za Poden. In verjetno ni bila slaba izbira. Pri Podnarju kakih 20 cm novega, ki je do velikega skalnega roglja na melišču pod sedlom Vrtača ostal pršič. Višje je bil napihan, sprva v rahlo kložo, pod sedlom pa v solidne zastruge. Zato smo opustili misel na Stol in so povzpeli na predvrh Svačice.

V prvem delu smučanja smo malo tipali med skalami, borovci in zastrugi, pri omenjenem roglju pa smo začeli uživati v krasnem pršiču, ki je trajal vse do zgornjega roba gozda. Zlasti pod rogljem so pobočja dovolj široka, da smo lahko urezali vsak svoje deviške vijuge. V povsem spodnjem delu melišč je bilo treba malo paziti na skale po snegom, a hujšega ni bilo. Sem se pa že pri vzponu spraševala, koliko se bomo namučili čez slabo pokrito ruševje in vejevje skozi gozd, a je šlo tudi tu brez problemov. Sledi so namreč vodile malo levo v pobočje (par metrov je treba poštamfati), kjer ujameš gozdno cesto in po njej trivialno v dolino.

Je bila pa ta tura zelo intenzivna tudi z družabnega stališča, saj smo na vrhu, med smučanjem in na koncu v gostilni srečali celo plejado turnosmučarskih prijateljev in znancev. Še enkrat jih vse lepo pozdravljam in upam, da se kmalu spet srečamo oziroma gremo na skupno turo.

Krnica pod Kriško steno (Uroš, 25.02.2017)


V Krnici danes po včerajšnjem sneženju popolne razmere. Pršič praktično do ceste. S snegom pokriti balvani in ruševje Krnico spremenijo v poligon za zabavo. S s sten na levi (v smeri vzpona) so se stalno prožili plazovi, prav zlovešče lepo.

Švicarski podpuri (Andrej, 08.02.2017)


Slovenski kulturni praznik je potrebno proslaviti na dostojen način za teden dni. Les Grand Montets je bil z metrom novega snega v enem šusu prevelik riziko, zato je bila Švica z dobro podlago in obljubo na več manjših pošiljk boljša izbira. Andermatt nam je ponudil prazne in nedotaknjene strmine. Tudi Einsiedeln se je v soncu in beli odeji pokazal kot naša Pokljuka. Po novi obilni pošiljki smo se premaknili v 4 doline - optimalna lokacija na delu variante Visoke poti. Novega nezvoženega puhca cca 30cm vsak dan, še več mehke podlage. Vzponi elegantni z gondolo na 3300 m, variantni in turni spusti na vse nebesne smeri. Najbolj oblegana in razrita je pot Rosablanche k koči Prafleuri. Večina smučišč neteptena, brez gneče. Je to Švicarski rezbarski perfekcionizem ali francoska lenoba? Tega odgovora do odhoda nisem dobil. Dodaten komentar ni potreben, slike povedo vse - razmere odlične, hrana francoska. Vredno je bilo naredit kak km več, pridemo ponovno po naslednjih padavinah, saj podlaga obeta.

RO. Karpati (Stojan, 23.02.2017)


Snežne in vremenske razmere na izletih so spremenljivka, zato opis minulih ni aktualen, stalnica pa so hribi, ki so dizajnirani tako, da nudijo številne doline, ki jih omejujejo grebeni, vršaci, vesine, prehodna sedla in vse druge potrebščine, za zanimive smučarske ture. V dobrih razmerah se obisk torej izplača.
Aneks: Romunija je ime najbrž dobila po romih, ki jih ima 5 miljonov, kar pa ni edino zlo. Ima 6000 medvedov in 4000 volkov, precej volkodlakov in številne vampirje (eni so potomci g. Drakule, drugi pa Čaušeskuja), ima pa še nekaj romunov, ki pa so čist fejst fantje. Ima pa tudi Karpate in zaradi teh smo prevalili cca 2300km v obe smeri.
Imeli smo 3 meglene dni, 2 sončna in enega za silo. Imeli smo policaja, ki je ’’ukradel’’ denarnico, imeli smo zdravnika reševalca, ki ga je 2x odnesel plaz, imeli smo začasno duhovno odsotnega alpinista, ki je po okrepčilnem spancu popolnoma okreval in imeli smo Jurčka, ki je imel sina. In sin je zakuhal splošno mednarodno žurko, da smo drugi dan dobivali vabila soudeleženih GVjev v razne exotične zimske destinacije, in da so dame sramežljivo povešale poglede. Imeli smo tudi družbo domačega policaja, ki nas je popeljal v sanjsko dolino, polno deviškega pršiča. Gostovali smo v dveh popolnoma različnih kočah. V obeh smo se odlično počutili saj je bil poudarek na toploti in polnem trebuhu, kot se za Balkan spodobi. Za vegetarjanstvo, na srečo, še niso slišali. imeli smo...do daske smo zkoristili vse možno. LpS

Rodica (Mihael, 21.02.2017)


Ker vremenoslovci napovedujejo poslabšanje vremena in odjugo, ki lahko že tako slabe snežne razmere samo še poslabša, je treba na turo. Odločimo se za Rodico. Z gondolo se potegnemo do Vogla, prijazni žičničarji pa nam omogočijo, da se ’prišvercamo’ do vrha. Sledi vratolomni spust do planine Suha, saj so stare smučine zamrznjene in krepko se oddahnemo, ko celi prismučamo do planine. Tu zaprežemo pse in sledi prav prijetna hoja do vrha Rodice. Kljub temu, da je vrh precej spihan, pa se da z vrha povsem normalno smučati. Preizkusiti pa je potrebno vse vrste snega - od trde klože do rahle skorje in do že malo odjuženega snega. A na planini Suha smo enotni, da je bilo kljub vsemu smučanje dobro.
Ker nameravamo preizkusiti še Žagarjev graben, se je treba ponovno povzpeti na Vogel. Zanimivo, da navzgor gre lažje, kot je šlo navzdol. Pred spustom po Žagarjevem grabnu je treba obiskati še ’Merjasca’. Sedem kilometrov spusta po sicer zaprtem Žagarjevem grabnu je uživaško, le proti dnu je treba malo paziti na kamenje. Za konec pa sledi še analiza ture v sorškem Macesnu. Vsi smo se strinjali, da smo danes opravili ’tapravo turno’, saj je vsebovala prav vse elemente čara turnega smučanja.
Uživali: Jure (Birt), Aljaž, Lojze in Miha

Monti Fagaras Romunija (Jure_Noč, 24.02.2017)


V steni El Capa sem spoznal 3 romune, ki so nas povabili na smučanje v njihove Karpate. / dni smo imeli od megle do neomejenega pršiča, popolno hrano, srečal spet prijatelje, spoznal nove. Nad Jezerom Balea so nori hribi, sploh vse doline Karpatov so krasne popolni raj za smučanje. Ne glede na par dni slabega vremena smo doživeli še eno krasno zgodbo v tujih gorstvih. Še se bomo vrnili tja. Uživali Jure, Matic, Žiga, Stojan in Domen

več o tripu na obris.si

Turski žleb (Matjaž, 22.02.2017)


odlična izbira je bil včerajšnji turski žleb :-)
gladek kot sveže pripravljena smučarska proga … dovolj trd a vseeno zelo prijazen oprijemanju robnikov … da je bilo smučanju en sam užitek ;-)

za piko na i je bilo dovolj tudi sonca … kljub bolj skromni napovedi :-)

===================================================
https://blog.mg-65.com/matjaz/2017/02/23/odlicna-2/
https://foto.mg-65.com/index.php?/category/368

Dobrač (Janez_Nastran, 18.02.2017)


Zapis Debelega kamna o Dobraču me je tako razvnel, da sem konec prejšnjega tedna cepetal kot majhen otrok, da moramo v soboto iti tudi mi. In smo šli. Na Dobraču sem bil tretjič, prvič iz Heiligengeista. Predlani marca smo na parkirišču samo klavrno gledali kje je ves sneg.

Gor grede sem si ves čas govoril kakšna ravnina je, to bomo še za dol ves čas samo poganjali. Pa je bilo k sreči ravno obratno. Super se je dalo spustiti, v zgornjem delu (smučišča) kakih 5 cm povsem suhega puhca in steptana ena širina teptalca, ostalo prosto, nižje pa se je že toliko ogrelo, da se je začela delati skorja. Na ožjih predelih, ko je že vse zvoženo sicer trdo in malo rodea a vseeno je takih delov malo. Na vršnem slemenu je sneg precej spihan. Za daljšo vožnjo izven teptanega ravno ni, če imaš rad svoje smuči. Je pa ravno po teptanem smuka super, udobna, tekoča in varna pred kamenjem. Koča pod vrhom topla in prijazna, tudi do štirinožnih prijateljev. Vsekakor tura za vsako leto. Samo dovolj zgoden (po mesecih) je treba bit, da je snega dovolj do parkirišča. Tokrat je bil sneg na koncu že precej tanek, a za kamenje še ni bilo krize, saj je dobro zvožen in utrjen.

PS: Vreme se je meni v nasprotju z Matježevim zapisom zdelo prav kičasto. :)

Več pa v slikah in videu: https://youtu.be/oTsUDOga9xQ

Dravh in Možic (Silvo1952, 21.02.2017)


Vrhovi nad Soriško planino nudijo dovolj možnosti za turno smuko. Snega je še dovolj in je različnih vrst, zbit trd sneg, kložast in tudi še nekaj pršiča v senčnih legah. Včeraj je sicer nad planino prevladovalo oblačno vreme, na jugu megla, na severu pa oblačno vreme z nekaj jasnine nad Julijci. Povzpela sva se najprej na Dravh, kjer je smučanje po severnem pobočju dobro, izmenjave pršič in trda kloža. Nato sva se povzpela na neznani vrh na zahodu (trd in kložast sneg in nekaj predelov, kjer je manj snega in malo golega pobočja) in z njega na Možic. Z vrha sva smučala proti severovzhodu (trd sneg in pršič) in prečila dolgo severno pobočje skozi gozd do smučišča. Več na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/132408/

Kanjavec (Vanja_Starčević, 19.02.2017)


V petek zvečer smo se v dežju začeli vzpon na Komno od Savice. Spodnji del je bil razmočen led, od 1050 m nv je že snežilo in smo hodili na smučeh. V soboto smo šli do Prehodavcev, do Koče pri triglavskih jezerih je bila speljana smučina, naprej je hodil en krpljar; prespali smo v prenovljeni ZS. V nedeljo smo se povzpeli na Hribarice (potrebni srečači) ter na vzhodni vrh Kanjavca na katerega je že bila potegnjena smučina. Na vršni flanki ter na spustu do pod Debeli vrh je bila trda skorja z nekaj pršiča, mestoma pršič. Spust z rame Debelega vrha na Lazovški preval je spihan in je potrebna velika pazljivost zaradi kamnov. V žlebu pod prevalom je bil južni sneg ki je ob 14 h bil kot putrček, v gozdu nad pl. V Lazu zvožena trda podlaga, ali pršič. Z planine smo šli na pl Pri jezeru, je bila sled enega krpljar, sneg v gozdu pa pršič (pod smrekami nad pl Pri jezeru ledeno). Spust na pl. Blato je zgoraj pomrznje, spodaj pa skoraj poledenel. Cesta skozi Suho je smučljiva, ampak ledena.
Na turi smo uživali: Zrinka, Lovorka, Nataša in vanja, na Prehodavcih so nam se priključili še Željko in Anita, ki sta od Savice štartala v soboto zjutraj.

Porezen (Čeha, 21.02.2017)


Smer Davča,kmetija Jurež.V megli se sprašujem,ali bo verjeti vremenski napovedi ali ne.Ker pot dobro poznam ,odrinemo skupaj z naključnimi turaši.Kmalu se prebijem čez prvi megleni ovoj,ki z višino popusti.Proti grebenu sem nad meglenim morjem,a nad njim je še ena plast oblakov.Veter iz JZ je kar močan ,zato se že pri koči zrihtam za spust.Smuči nesem na vrh in ga kmalu zapustim .Po predhodnem ogledu se odločim,da odsmučam proti Hoču.Pred njim pa po strmih senožetih v smeri avta.Sneg v gozdu ni predelan in se predira.Pripelje se do avta.

Dobrač (Miha, 21.02.2017)


Za danes dopoldne smo se zmenili za eno kratko turco. Glede na to da letos še nisem bil na Dobraču, je bil to današnji cilj. Vozilo smo pustili na Rosentratte in od tam smo se po ratrakirani cesti odpravili s smučmi na vrh. Cesta je za vzpon in spust v kar v redu stanju, sem ter tja se najde tudi kakšen kamen. Na vrhu je koča odprta. Spustili smo se tudi po cesti, saj je za smuko kerkoli drugje škoda smuči.

Zeleni rob (Mirov, 19.02.2017)


Tolminske ravne – vasica na višini 924mnv, od koder pričnemo s turo.V vasi zavijemo čez travnik proti Razor planini. Malo pred planino Plazje zavijemo po stezi levo v breg. Držimo se leve strani grape, kjer kmalu naletimo na nove markacije. Grapa se vedno bolj oži in vzpenja. Pod najožjim delom že leži sneg (~1000mnv), grizemo skozi gozd strmo navzgor, izven gozdne meje ruševje gleda še vedno polovico iz snega, ki je sicer zmrznjen. Nadaljujemo po sredini ozke doline, nato pa strmo v levo in po grebenu, po katerem dosežemo vrh. Spodnji del je meglen, na vrhu pa nas pričaka prekrasno sonce.
Spust pričnemo po grebenu, vendar že po sto metrih zavijemo v levo, naravnost navzdol v dolino. Razmere odlične, sneg ravno prav odpuščen, tudi megla se je dvignila. V spodnjem delu doline zopet naletimo na meglo, ki nam otežuje vidljivost. Malo več težav je s smučanjem med ruševjem in zgornjem delu gozda, vendar le nekako prismučamo do manjšega previsa na ~1150mnv. Tam zopet smučke na nahrbtnik in peš nazaj do avta. Prva tura v tej zimi, kljub pomankanju snega smo z njo vsi zadovoljni.

Kanjavec (Janvit, 19.02.2017)


Vikend sem preživel na planini Ovčarija in s pestro druščino smo česali okoliške terene. V soboto smo se čekirali pri Kopici potem pa na Zadnji vogel. V Nedeljo pa (čez Prode) skozi dolino triglavskih jezer na Kanjavec in spust za Debelim vrhom nazaj proti Vojami. Z avtom se trenutno pripelje do 750m, lahko tudi višje, ampak čisto brez potrebe, ker je nafrezana cesta lepo smučljiva. Nad 900m pa se začnejo srednje globoke kolesnice. Višje sneg hitro naraste na 50-100cm, kar je zadosti ampak vse prej kot zadovoljivo. V gozdu se najde še pršiča, ki je zapadel v petek zvečer, ostalo pa je vse sorte. Do nedelje zjutraj so bile špure narejene na praktično vse planine in tudi skozi dolino triglavskih na Hribarice. Prehod čez Prode je v celoti smučljiv le za kakšnega akrobata. Prečka pod Vršaki je zasilo zalita, špure pa nisem videl nobene. Sneg je vse sorte in ga je trenutno zadosti, dosti več kot 1 meter pa ga ni nikjer. Spust iz Laza do Blata je eno posebno "dožvetje", ki vam ga ne privoščim. Je pa res, da smo se spuščali že po temi in je tudi to obogatilo našo izkušnjo. Z enim krajšim snemanjem (razen Artača) pa smo vseeno pofajtali do podna. Na koncu se je nabralo cca 2000m spusta. O vremenu škoda izgubljati besed. Prilagam tudi GpX track jeklenega Artača, ki je v nedeljo naredil skoraj 40km krožno turo. Da ne omenjam, da je vmes naredil tudi kakšno dodatno deviacijo, ko je zavohal pršič. Na Kanjavec smo se matrali: Simon, Damjan, Marijan, Urška, Keber, Artač, Jaka in moja malenkost. Če koga zanima kakšen poseben detajl, naj mi piše na mail.

Begunjščica (Franci, 20.02.2017)


Med potjo iz Železnikov domov se ustavim pri vremenarju Milanu,ki je ravno pripravljal smuči.Ni mi bilo treba 2x reči in že sva se peljala proti Ljubelju.
V lagodni hoji sva po lepi špuri prišla do kakšnih 50m pod vrh Šentanca,kjer sva zaradi pomanjkanja snega pustila smuči in peš nadaljevala na vrh.
Nazaj je sledila prav lepa smuka po suhem zbitem snegu.Za finale pa še lep sp.del smučišča vse do avta.
V teh razmerah je Begunjščica optimalna izbira.

Triglav-Kredarca (Matjaz, 19.02.2017)


V soboto po dopoldanskem zaključku službe se napokamo v Bogdanov avto,ki ima štiri kolesni pogon in se elegantno pripeljemo v Krmo skoraj do garaž.Ravno do večera smo na Kredarici,koder nas kot vedno prijazna možička oskrbita z pijačo in jedačo,z novim dnem pa smo se po Mullerjevem kaminu povzpeli na vrh našega očaka.Z Stankom sva nazaj grede iz grebena odsmučala ,vendar zaradi pomanjkanja snega v kaminu,pa mestoma tudi preveč ledeno pred največjo strmino tudi nazaj grede nadeneva dereze in odpikava cca 30.v.m.Tudi začetek smučanja pod grebenom je bil nekoliko rizičen,saj je približno pol metra pršiča,na srečo pa se ni nič odpeljalo.
Iz Kredarice pa smo odsmučali po snežni konti v smer proti Konjskemu sedlu in čez Kurico.Pod Draškimi vrhovi pa vse do gozda je rodeo,naprej do avta pa gre brez problema.
Skratka za bolj uživaško smuko iz Malega Triglava bo treba počakati na April ali Maj,pogoj pa da pride še kaka pošiljka snega.
lp Matjaz

Begunjščica (Šentanc) (Darko, 19.02.2017)


Samo en ps Mihovemu poročilu. Pozno popoldne na vrhu sonček v brezvetrju, oblaki na zahodni strani so naredilo lepo kuliso. Špura po Šentanskem plazu odlična, smuka tudi v redu. Po pripovedovanju je centralna grupa odlična za pešce.

Prestreljenik & Okno (Darja_Zaplotnik, 18.02.2017)


Iz Neveje po CAI 636 proti Lopi, nato na škrbino nad Kuntarjem (Forca sopra Medon). Smučarija zgoraj nič pretresljivega, malo klože in nekaj uležanega pršiča. Spodaj pod ustaljeno špuro pa krasen juhuhu pršič.:)

Nadaljujemo na sedlo Golovec in dalje ob smučišču proti Prestreljeniški škrbini.
Prestreljenik ne prvi pogled ne deluje ravno privlačno, na drugi pa še kar sprejemljivo. Zato jo mahneva gor, ostali pa si privoščijo eno kratko pavzo. Spust v precej mešani snežni razmeri (menjavanje klože, zbitega pršiča ter precej trde podlage) pa začini uvod z grebena v flanko...malček neroden je. ;)

Turo nadaljujemo proti Prestreljeniškemu oknu, upajoče pokukamo skozenj in spodaj ugledamo difuzno mehkobo. Prehod na senčno stran kaninskih lepot je vsled skromne snežne odeje malček plezalno naravnan, so pa predhodniki pod njim že skopali snežno polico s katere se da prav imenitno pociljati v grapo. Pela luštna, dotaknjen pršič z možnostjo "izdelave" lastne vijugice. :)

Tudi pobočja nad Gilbertijem so še polna mehkobe. Držali pa smo se, gledano dol, nekakšnega žleba povsem desno. Prečka nad kočo je bogata z minami, zato previdno v smukaški preži.

Uživali: Anja, Polona, Tom, Matej, Klemen, Darja...fajn je bilo!

Trbiška škrbina (Andrej, 19.02.2017)


Sneg se začne na 800 m pri kapelici Mrzla voda. Sledi dooolga položna ravnina, ki se je pri povratku izkazala da ima celo padec. Za odcepom za sedlo Prašnik je k sreči pokrito ruševje, ki smučarja drži. Višje je ena sama poezija pršica, ki traja in traja preko višine 2100 m. Tako smo uživali, da niti na pivo nismo pomislili. Naše novo načelo je, da je kvaliteta spusta obratno sorazmerna s količina popitega piva. In tokrat ga nismo niti kaplje.

Velika Mojstrovka (Vital, 19.02.2017)


TSKO-jevci smo se ta vikend razleteli na različne destinacije. Z Pavletom in Andrejem smo zjutraj hitro odločili za Mojstrovko. V Kranjski Gori nas je pričakalo sonce , čeprav je nekaj megle tudi čez dan porivalo iz Trente preko Vršiča.
Zavili smo v lepo "naštanfano " Pripravniško grapo , kjer spodnji skok še ni povsem zalit in je treba malo popraskati.
Iz M Mojstrovke na veliko po lepi gazi, je pa na vršnem grebenu kar nekaj novega snega, ponekod malo sumljivo napihanega.
Vrh je nudil čudovit razgled. Odsmučali smo po vzhodnem grebenu , kjer se smo se izogibali napihanemu robu. V zgornjem delu se je našlo še nekaj pršiča , vmes mehka kloža, spodaj pa je sneg že kar pomrznjen vendar drži. Žal je treba na grebenu za nekaj metrov sneti smuči. Plaz do parkirišča malo razrit ampak soliden.

Za Akom (Andrej, 18.02.2017)


Z Juretom sva zjutraj kolebala, kam in na Jesenicah je padla odločitev, da pogledava Za Akom, saj sva predvidevala, da tam ne bo gužve, pa še upala sva na kaj pršiča. Do bivaka peš, nato na smuči. Presenetljivo je bilo od 5 do 15cm svežega puhca. Po Tremi macesni je bilo malo napihano, nad njimi pa mehko. Zavijeva v Jugovo, kjer so bile razmere dobre, spodaj pršič, višje od mehke klože do zbitega pršiča. Smučanje dobro, najboljše je bilo v spodnjem delu grape in do Treh macesnov. Tam je pade odločitev, da potegneva še do škrbine med Poncama. Razmere tam super, pršič in samotni prvi podpisi v snegu. Odsmučala sva proti bivaku pod Špikom. Na prehodih je bilo treba še malo pomotovilit čez ruševje, a se da. Na zadnjem melišču pred gozdom je snega komaj za posmučat. Potem po gozdu po trdi podlagi do Igota in še malo naprej po cesti, nato smuči romajo na nahrbtnik. Lepa in samotna tura, s presenetljivo pršičastimi razmerami.

Rodica (Miha_D., 19.02.2017)


O, Peter in Špela, tale vajina Rodica je bila pa ena velika ukana. Ko turni smukač primerja Struško, ki jo je bil v družbi naskočil včeraj, in Rodico, ki sta jo v velikem slogu sprašila vidva, ugotovi, da sta vidva zares turno smučala, mi pa smo si le domišljali, da to počnemo. Pod vtisom opisa in lepih slik na TKG ter optimistične vremenske napovedi zato danes zarana odbrziva v bohinjske konce. Kljub temu, da so vrhovi v sivih oblakih, si misliva, da bo zmagalo sonce. Na žičnici odbingljava do postaje Šija, nad katero je še vedno vse sivo in tudi Rodice ni videti nikjer. Kaj pa zdaj? Pokurila sva nekaj litrov bencina, plačala žičnico, doma pustila troje dece, zdaj naj se pa vdava. Rečeva si, sreča je na strani pogumnih. In da bi naju našla, se pogumno postaviva na smuči in spustiva do Planine Suha. O smuki, bolje rečeno o boju za preživetje, po razdrapanem in pomrznjenem je škoda besed. Nato odmotava na sedlo Čez Suho in po grebenu v totalni megli na vrh. Tupatam se iz beline zasliši kak glas blodečih sotrudnikov in hrustanje smuči tistih nesrečnežev, ki že smučajo neznano kam v dolino. Da sva vrh res dosegla, naju prepriča GPS. Zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, levo, desno in še kje je vse belo in megleno. Turna smuka v popolni difuzi, še posebej, če je snežna odeja heterogena, pa je obče znano jeba par excellence. Turni smučar bluzi sem ter tja, lovi, kot poreko naše vrle alpske smučarke, prave občutke na ledenem, mehkem, skorjastem etc. snegu, išče izgubljeni orientir, vmes zarine smuči v kakšen snežni kucelj in se žalostno prekopicne čezenj in seveda ob vseh teh veselih prigodah in nezgodah besni, benti in sočno preklinja vse, ki so na TKG zložili slavospeve tej nesrečni Rodici in zavedli poštenega turnega smukača, da se poda na hrib. Ko se takole z mnogimi postanki prebijava proti Suhi, se megla okrog naju počasi razblini, in smuka postaja čedalje bolj navdušujoča. Sneg postaja mehak in smuči se zasukajo v divji ritmični ples, ki ga spremlja prešerno vriskanje, da odmeva od gora. Megla je hitro pozabljena. Po vzponu na smučišče, ki se že kopa v soncu, odkarvava po zaprti progi proti Žagarjevemu grabnu in se po njem spustiva v dolino. Kot Špela in Peter odpneva smuči pri spodnji postaji vzpenjače. Čeprav sva spoznala, da je včasih tudi nesreča na strani pogumnih, vseeno zadovoljna odbrziva domov. Trpela in uživala sva Živa in Miha

Prevala -Forca Sopra (Vital, 18.02.2017)


Z alpinistično šolo AO PD Kamnik smo se odpravili v Sella Nevea. Velika skupina tečajnikov , pripravnikov, alpinistov in inštruktorjev , skupno sedemnajst udeležencev, jo je mahnila po dobro zgaženi mulateri proti Prevali.
Pod Lopo smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina je šla v škrbino Forca Sopra , ostali pa direktno proti Prevali.
Smučanje iz škrbine je nudilo malo mešan sneg, mehka kloža, pa tudi nekaj pršiča. Čisto sprejemljiva smučarija.Še vedno pa je treba paziti kamnite osamelce, ki so skriti pod mehkobno belino.
Ker je bila tura namenjena tudi izpopolnjevanju zimske tehnike, smo opravili še prereze snega in iskanje s lavinsko žolno.
Sledilo je smučanje po že precej zribani progi do doline in nato obvezna analiza dnevnega dogajanja.

Špik nad Plazom, 2606 m (Marijana_&_Marko, 19.02.2017)


Namesto sonca je bilo zjutraj začuda oblačno, na pobočju proti Škrbini v Cijanerici se je tipalo v gosti megli, in ko sva že skoraj obupala, sva na slabih 2200 m na lepem stopila nad meglo. Snega v smeri do vrha je bilo ravno še glih-za-glih za smučanje, nekaj prehodov je šlo za las, je bil pa vsaj sneg lepo speglan. Pri smučanju sva zaradi že nekoliko namočenega snega naletela na preveč skalnih min, pod smerjo je šlo odsekoma super, odsekoma pa tako-tako. Na cesti se na parih ovinkih že vidi asfalt, naslednji vikend verjetno ne bo več zvezna.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Begunjščica (Šentanjski plaz) (Miha, 19.02.2017)


Končno po dolgem času zopet nekam v hribe. Zjutraj ob osmih je bila na Ljubelju že gužva. S Papijam sva jo mahnila s smučmi iz Ljubelja proti Šentancu. Za nama je z malo zamude zaradi službenih obveznosti prišel tudi Gorazd. Na vrhu Šentanca je v izstopnem lijaku kamenje zato smo sneli smuči in pot nadaljevali peš na vrh Begunjščice. Na vrhu nas je pričakalo sonce in res splačalo se je iti na sam vrh. Po kratki malici in fotkanju je sledil sestop po grebenu do smuči. Kakšnih 100m Šentanca v zgornjem delu je popolen kamnolom. Nato pa smuka fantastična navzdol. V skrajnem levem delu navzol smo ujeli pršič do koče na Zelenici. Tam zasluženo okrepčilo, nato pa spust na Ljubelj. Papi jo je odsmučal do srednje postaje po cesti, midva z Gorazdom pa pod steno do srednje postaje. Tam je snega manj in so skale in kamenje zunaj snežne podlage. Na parih koncih so smuči zaškrtale:( Od sredne postaje smo odsmučali po ratrakirani progi na Ljubelj do vozila.

Porezen (Barbara, 19.02.2017)


Zjutraj smo še razmišljali o Pecolu, a na koncu je le prevladal Juretov nasvet od včeraj z Begunjščice – Porezen. Ko smo se peljali proti izhodišču, smo se spraševali, kje je sneg. A pri Jurežu je sneg bil in tudi tisti, ki so že prismučali, so nam zagotovili, da je smuka odlična. Najprej malo po ravnem, nato pa strmeje navzgor. Šlo bi brez srenačev, a so vendarle olajšali vzpon po sicer dobri gazi. Žal se sonce niti na vrhu ni prikazalo, a vseeno se je sneg lepo omehčal in smuka po srencu je bila odlična. Kolikor je možno, se je bolje držati redkega gozda, kjer ni smučin. Kljub kratkosti ture je bila odločitev prava, saj je bila tura za vse nekaj novega in razmere odlične. Na kakšne kamne niti pomislili nismo. Hvala Juretu za dobro idejo.

V Kotu pod Kriško steno (Silvo1952, 18.02.2017)


Včeraj smo pričeli turo na smučeh pri mostu čez Veliko Pišnico. Snega na cesti izredno malo in bo verjetno v naslednjih dneh že precej delov brez snežne podlage. Od planine V Klinu je snega še dovolj za brezskrbno smučanje po ratrakirani poti do koče v Krnici. Sneg se nato malce odebeli, glede na nočno pošiljko snega za kakšnih deset centimetrov. Šli smo sprva po gazi predhodnikov, nato odvili levo, prečili in se trije povzpeli po levi dolinici (gledano od spodaj) in jaz po sredinskem grebenu. Sneg je spodrsaval na celotnem vzponu. Povzpeli smo se levo pod Kriško steno in od tam odsmučali v dolino. Smučanje odlično z izogibanjem področij s tanko snežno odejo zaradi kamenja in skal do hudourniške struge, kjer žal ni dovolj snega. Bolje je iti do koče v Krnici. Smučanje in hoja nazaj v Kranjsko goro sta hitro minili brez problemov. Podrobnosti jutri na "gore-ljudje".

Pod Kriško steno (Edokrnic, 19.02.2017)


Avto smo pustili na tretji serpentini. Dve tretjini sva se od avta spustila peš, pametna tretjina pa je odsmučala, kar je boljša varianta. Do Koče v Krnici smo šli po zratrakirani cesti. Naprej ni posebnosti. Špura je narejena do vrha. Zadnjih 50 metrov ni šlo na smučeh, ampak nam je predhodnik kak dan prej naredil stopnice (hvala). Prva tretjina spusta gre lahko v anale ali v tisto besedo, ki pomeni nekaj imenitnega. Še ogromno nedotaknjenega, v glavnem pršiča. Srednja tretjina je smuka po poti kjer smo šli gor. Menja se dokaj dobro smučanje ter obupno. Spodnja tretjina pa bo šla v pozaba. Mogoče smo šli preveč desno po strugi. Bitka za vsak meter. Kmalu obupamo, zadnji del prehodimo. Potem pa gre prijazna tretjina po avta, ostale dva pa se po cesti spustiva do Kranjske gore. Ker smo bili prvi danes, smo bili skoraj do Koče v Krnici sami, potem pa so se začele valiti trume ljudi. Za te neprijazne čase dobra tura.

Hochalmspitze 3360 m (Matevž_Lavrič, 15.02.2017)


Hochalmspitze je s 3360 m najvišji vrh gorske skupine Ankogel v Visokih Turah v Avstriji. Gre za goro, ki jo pogosto vidimo tudi z naših najvišjih vrhov, saj precej izstopa po obliki. Obdajajo jo kar štirje ledeniki (Trippkess, Winkelless, Grosselandkees in Hochalmkess), z vrha pa se na vse strani vlečejo ostri grebeni. Hochalmspitze sodi med nam najbližje tritisočake, vsi pristopi na goro pa so zelo dolgi in naporni.

Tik pred kočo Gmunder Hutte v dolini Malte (Hochalmstrasse), sva s prijateljem parkirala avto, se usmerila levo in sledila tablam za Villacher Hutte. Ko se je zdanilo sva bila že nad kočo in razmeroma hitro sva prišla na ledenik Hochalmkees. Tu se je začelo vse skupaj zelo vleči, saj ledeniku ni in ni konca. Primorana sva bila narediti veliko postankov, saj sva bila že precej utrujena. No po vseh naporih sva vendarle prišla tik pod goro, kjer sva pustila smuči in se po precej izpostavljenemu grebenu povzpela na vrh. Dolg in naporen vzpon je bil poplačan s prekrasnimi razgledi na vse strani, smuka pa je bila izjemna, saj sva prismučala vse do izhodišča.

Celoten album in video si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/02/hochalmspitze-3360-m-kraljica-visokih.html

Lp, Matevž

Dobrač (Matjaž, 18.02.2017)


vreme res ni bilo tako kičasto … kot so ga napovedovali vremenarji … a kljub vsemu dovolj za uživanje ;-)
tudi snega mnogo več kot prejšnji teden na peci … tako da se je dalo napraviti tudi nekaj zavojev v nedotaknjeni pršič :-)
vsekakor še en lep dan na smučeh v tej snežno ubogi zimi :-)


https://blog.mg-65.com/matjaz/2017/02/19/vreme-3/
https://foto.mg-65.com/index.php?/category/367

Skozi Jalovčev ozebnik (Boštjan_Trobiš, 18.02.2017)


Jalovčev kuloar je tura, ki jo najmanj enkrat leto opravim in prav vsakič ponudi posebno doživetje. Sedaj je sneg mehak. S turnim korakom se vzpne do polovice kuloarja, nato pa brez derez do Jezercev. Zaradi ugodnih razmer se je trlo ljudi, predvsem Italijanov in Avstrijcev. Ker sva bila »popoldanca« sva uživala v miru in posledično smučala po rodeu namesto po mehki kloži. Spodaj pod Šitami in Travnikom se je še našlo nekaj svežega pršiča. Potem pa z minimalno praskami do Planice. Vriskala Primož in Boštjan.

Rodica (Peter, 18.02.2017)


S sestro Špelo sva šla klasiko z Vogla prek Suhe na vrh in nazaj. Razmere raznolike, kot se za zimo spodobi: nekaj pršiča (ponoči padlo 10 cm novega), največ napihanega na trdi skorji, nekaj zametkov klože, grebeni rahlo spihani, na soncu že mokro. Danes zaradi novega vseeno povsod mehko, srenačev nisva rabila nikjer. Na pogled je snega premalo, vendar nikjer ni bilo težav z borovci. Na hribu nas je bilo okoli 20, večina z Vogla, par pa jih je prišlo iz doline (po cesti so pripeljali samo kak kilometer!). Dol grede po smučišču in po Žagarjevem grabnu prijetno mehko in povsem do avta.

Nikakor ni bilo idealno za smučati. Pa vendar: enkraten dan, lep ambient, zanimivo vreme! Še kako paše malo ne-civilizacije. Prelepi so naši hribi! Lepi so k’ svina!

Struška (Miha_D., 18.02.2017)


Turno smučam, torej sem, bi vzkliknil R. Descartes (1596 – 1650), če bi se učeni mož v svojih časih dričal po zasneženih klancih. Ako pa modrost prekucnemo na glavo, ugotovimo, da me torej ni, če turno ne smučam (in svojega spisa ne objavim na TKG). Da bi se kaj tako usodnega bognedaj ne pripetilo, se danes dve družini z obilnim podmladkom odpravita na Struško. Mlade je potrebno zbezati izza mobilcev, kompov in drugih nekoristnih novodobnih reči na sneg, sonce in svež zrak, da bo turna smuka tudi v prihodnje cvetela in razveseljevala mnogotere ude slovenskega občestva in krepila narodovo zdravlje. S tem motom se četica mladih in malo manj mladih poda od parkirišča, ki ga je z GPS podatki pred tednom dni označil Peter, do Pustega rovta, nadaljuje do Belske planine, kjer na kratko počije, in na vrh. V tednu dni se je sneg že izdatno predelal, po Petrovih slikah sodeč pa ga je tudi precej manj. O pršiču ni ne duha ne sluha. Z vrha odvijugamo previdno, ker je ponekod sneg že skorjast, predvsem pa je potrebno nekaj turne modrosti, da najdemo smučljive prehode med rušjem do Belske planine. Od tu jo modri in preudarni uberemo lepo po poti do Pustega rovta, mladi pa se brezglavo usujejo v gmajno in med debli jurišajo direktnega po celcu v globel. Od Pustega rovta naprej vsi družno po cesti v smukaškem slogu odbrzimo do avtomobilov in prijeten turno smučarski izlet zaključimo v domu na Pristavi. Za vas se je trudil cestni turno smučarski odsek v zasedbi Ajda, Lan, Luka, Žiga, Sonja, Živa, Boštjan in Miha

Špik nad Nosom (zahodni vrh, 2515 m) (Marijana_&_Marko, 18.02.2017)


Za dosedaj tako ubogo zimo je bilo po smučarski normalki res lepo zalito od vrha do tal. Smučati se je dalo z vrha, prismuča se do avta, na strmem pobočju je bil sneg bolj ali manj speglan, trd in krasno grifig. Nižje je bilo vse bolj ojuženo. Smuka povsod zelo dobra. Skalnih min nismo našli.

Ker je bil tekst prekratek, je bilo potrebno še enkrat vnašati slike :(

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Begunjščica (Mišo_Jenčič, 18.02.2017)


Na Ljubelju je bil jutranji vrvež skoraj večji kot takrat, ko je še obratovalo smučišče. Velika večina jih je sicer zavila proti Domu na Zelenici in na Zgornji Plot, a tudi Begunjščica ni samevala. Pasja gaz je v spodnji četrtini Šentanskega plazu zelo zdrsavala in se podirala, višje pa je postala boljša. No, tik pred koncem snega mi je spodnja smuča tako nesrečno zdrsnila, da sem si poškodoval koleno... Kakih 100 m preden prideš na greben, je snega (za smučanje) konec in jaz sem tam pustil smuči, Barbara pa jih nesla na vrh. Smučala sva potem oba z istega mesta. Smuka je bila bistveno boljša kot sva pričakovala, saj je bil suh sneg prav uživaški. V grabnih tudi ni bilo nobenih problemov s kamni ali skalami. Turo sva ocenila s 4 zgolj zato, ker je treba zadnje dobre pol ure peš, sicer bi si zaslužila najvišjo oceno.

Vrhovi nad Soriško (Franci, 18.02.2017)


Ponoči je na Soriški malo pobelilo.Na vrh sem se podal povsem desno proti grapi gledano od brunarice.Razen dveh starih smučin ni bilo slediti nikogar.Na grebenu se odpre lep razgled na vse strani.Mimo Možica sem nadaljeval po vrhovih v grebenu,kjer sem s pogledom v Baško grapo obrnil in po smeri pristopa tudi smučal.Sneg je bil vseh vrst vendar dober za prijetno vijuganje skozi gozd.

Blegoš (Čeha, 18.02.2017)


Na Blegošu je vedno lepo.Danes pa sploh,saj po sinočnem dežju in jutranji megli nisva pričakovala sončnega dne.Iz Črnega kala na Prvo ravan in na vrh.Ženka sestopi peš po grebenu,sam odsmučam proti jugu do gozda.To je bil najbolši del .Nekaj časa peljem ob poti nato zavijem pri velikem skalnem zobu na vzhod.Med bukvami rijem po gnilem snegu do ceste in smuk po njej do avta.Pri Andrejonu ob pivu in svežem domačem kruhu ,h kateremu pripada rezina Žetinca(domači sir),uživava v danem trenutku.

Mojstrovki (M`re, 17.02.2017)


V zimi s snegom na minimalcu tudi kreativni duh turne srenje nima kaj prida izbire. Informacijam predhodnikom nimam kaj bistvenega za dodat. Če si en malo previden ne škrta nič. Snega vseh vrst, no pravega puhca in ta najbolj zoprne skorje ni. Trpela Rok in moja malenkost

Mala Mojstrovka (Miha_D., 17.02.2017)


Ker nas klimatologi strašijo, da bo v Alpah do konca stoletja 70% manj snega, da mase ledu na Arktiki in Antarktiki še nikoli niso bile tako pičle kot sedaj, da nas vse bolj duši ogljični dvokis, k temu pa naši vremenoslovci dodajo še neobetavno napoved o popoldanskem obisku dežja, se kleni turni smučar zave, da tole pa ni več šala in bo treba nekaj storiti. Turnemu smučarju (lat. homo nauta bibendum) kot podvrsti homo sapiensa namreč grozi izumrtje, saj turnega smučarja ni brez turnega smučanja, turnega smučanja pa ni brez snega. Zaenkrat tega še nekaj je, zato se mož brž zategne na Vršič in po lepo nadelani špuri odmota na Malo Mojstrovko. Vreme je toplo, beli Julijci se kopajo v soncu, tupatam je videti redke smučarje in planince. Na Grebencu in čez ruševje je treba peš. Ko se turni smukač ob pol dvanajstih na smučeh požene z vrha v globel, ga čaka prava turno smučarska onanija. Na začetku je sneg še trd in grifig, sledi srenec, nižje pa se spremeni v slasten puterček. Knjižno lepi zavoji si sledijo do nezavesti. Sledi kratek sprehod čez ruševje do Grebenca. Po plazu do ceste pa žal ni več tako prijetno, kot poročajo včerajšnji obiskovalci, saj je sneg že izdatno razrit in zahteva ofenzivno agresiven turno smučarski slog, ki dodobra pretrese nekoliko starejše kosti večno mladega smučarja. V dnevu ali dveh se bo sneg verjetno transformiral v mučno kložo. Vijugal in vriskal je Miha.

Suho ruševje (Silvo1952, 16.02.2017)


Včeraj iz Ljubelja pod Vrtačo in Zelenjak. Sneg do Zelenice trd, kompakten in hoja več v senci kot na soncu. Z Zelenice proti Suhemu ruševju pa je snega bolj malo, pri prečenju melišča pod Na Možeh ga že zmanjkuje, v gozdu po markirani poti še dovolj in nato od balvana naprej skromna odeja, ki se od robu zgornje doline močno stanjša in je potrebno poiskati prehode in še tedaj je možnost drsenja preko kamenja in ruševja. Šel sem do žleba med Vrtačo in Zelenjakom, ker je pod Palcem še manj snega. Smučanje solidno na odpuščenem snegu. Srečal dva turna smučarja. Žal se želja po večji pošiljki snega verjetno ne bo uresničila. Več na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/132306/

Auho ruševje (Silvo1952, 16.02.2017)


Včeraj iz Ljubelja pod Vrtačo in Zelenjak. Sneg do Zelenice trd, kompakten in hoja več v senci kot na soncu. Z Zelenice proti Suhemu ruševju pa je snega bolj malo, pri prečenju melišča pod Na Možeh ga že zmanjkuje, v gozdu po markirani poti še dovolj in nato od balvana naprej skromna odeja, ki se od robu zgornje doline močno stanjša in je potrebno poiskati prehode in še tedaj je možnost drsenja preko kamenja in ruševja. Šel sem do žleba med Vrtačo in Zelenjakom, ker je pod Palcem še manj snega. Smučanje solidno na odpuščenem snegu. Srečal dva turna smučarja. Žal se želja po večji pošiljki snega verjetno ne bo uresničila. Več na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/132306/

Šija (Igor_Dežman, 16.02.2017)


Kot sem obljubil,danes je padla Šija.Ob pol osmih sem že parkiral spodaj pri cesti,kar me je zelo začudilo.Potem sem zvedel,da imajo policaji iz vse Slovenije tekmovanje,zasedli so Kratki plaz,proga je bila zaprta,naj jim bo sem rekel,saj grem danes s psi na sprehod.Do ski hotela sem si pomagal z gondolo,potem pa veselo na delo.Vreme je bilo čudovito,tudi špura na Šijo je bila ok,na vrhu pihalo ,zato sem jo urno pobral po kuclih in skozi Žagarjev graben.Spodaj pa se mi je pisker odprl,tam kjer je vhod v bife in gondolo,je na park placu za invalide veselo kraljeval jepp koprske registracije,dva prepotentna tipa(ni se videlo da bi bila invalida),bila sta policaja v penzjonu.KP-FE 893.Škoda,da se mi je telefon spraznil,bi jih slikal,redar s park placa pa je veselo bil v bifeju na pivu.(Na Rodico je špura potegnjena s planine Suha,s Šije jo še ni).L.P.

Velika Mojstrovka (Matjaz, 16.02.2017)


Včeraj me je prijatelj Mirko-Čeha zdražil (beri zrajcal),ko je kar v tihem odšel Nad Šitom Glave.Njegove sledi so bile lepo vidne še danes.
No tudi jaz sem si danes dopoldan nudil bolniški dopust in se šel rehabilitirat nad Vršič.
Po Pripravniški grapi na MM,sonce in top razmere pa so me ponesle še na Veliko Mojstrovko.V Pripravniški so razmere glede na revno snežno debelino solidne.Prvi skok je sicer na pol gol naprej je sneg slabo predelan,je pa gaz narejena tako da gre.Za smučanje pa po moji oceni preslabo.Priblizno enake razmere so iz Male proti oz.na Veliko M.Iz vrha sem odsmučal po včerajšnjih sledeh smučarja po zahodni flanki proti Mali M,razmere za spust pa po moji oceni TOP.Naprej in čez Grebenc pa je opis podal že prijatelj Franci.
LP M

Begunjščica (Andrej, 16.02.2017)


Vreme je bilo res krasno in skrajni čas je že bil za otvoritev Begunjščice. Večino je že zapisanega. Štart še v temi, po centralni gor (stopnice, skok je zunaj, za hodit ok, za smučat bi bilo slabo) in po Y grapi dol. Snega v zgornjem delu kar primanjkuje, saj podlage ni. Če ti ni preveč škoda smučk, se da prikolovratit dol. Po plazu se še vedno najdejo fajn deli. V takem vremenu se splača.

Mala Mojstrovka (Franci, 16.02.2017)


Ker nas penzioniste vse počaka,se s Cvetom odpraviva z Vršiča precej pozno.Nagrada za to je bila lepa špura in brez snemanja smuči sva z malo trme pririnila na vrh.Medtem so predhodniki v glavnem že vsi odsmučali.
Zgornji del se je dopoldne že precej ojužil vendar je omogočal še dobro vijuganje.Proti vratcem je potem nekaj drvarjenja in snemanja smuči.V plazu je sneg ostal suh in mehak,tako da je ta del še najboljši.

KJE SI SNEG ???

Begunjščica (Miha_D., 16.02.2017)


Danes pa ena bolj kratka zgodba. Nasploh je v letošnji zimi na TKG opaziti, da je dolžina zgodb o lastnih turno smučarskih podvigih obratno sorazmerna s količino snega v hribih. Torej, kar je napisal moj soimenjak Miha včeraj, velja tudi danes. Čudovito vreme, spokojno vzdušje, vesel cvrkut ptičkov, ki po toplih sapicah že slutijo, da zimo jemlje pomlad, sneg na Šentanskem plazu pa tak, kot ga je opisal Miha. Smuči se splača pustiti tik pod grebenom, ker je na vrhu premalo snega, da bi turni smučar skupaj zložil deset poštenih zavojev. Med smučanjem po Šentancu se je bolje nekajkrat ustaviti in v miru natančno premotriti sneg, da se izognemo skalnemu presenečenju pod snegom. Kljub sokoljemu vidu in nekaj desetletnim izkušnjam se tudi avtorju ni uspelo popolnoma izogniti bližnjemu srečanju s skalo, ki je za spomin zarisala dve krepki razi na smučeh. Smučišče do parkirišča pa je povsem druga zgodba, saj je že tako lepo utrjeno in poravnano, da je mogoče v Ilkinem slogu zarezati nekaj čudovitih super G zavojev. Končam naj z Mihovo ugotovitvijo: Skratka, smučanje z Begunjščice je bilo že boljše, velikokrat pa tudi slabše. Ko sem prismučal do avta, sem bil zadovoljen predvsem zato, ker sem tako lep dan izkoristil v hribih.
Miha

Nad šitom glava (Čeha, 15.02.2017)


Zaradi napake pri sliki Robičje jo danes prilagam,ker se iz tega vrha res lepo vidi-"štamparska greška!Ker me po tem kratkem obvestilu program te strani naprej ne spusti,napišem še par stvari.Težka stvar ,ko je že vse povedano.Recimo srečno in varno v gorah-uživajte.

Mesnova glava - Močile (Jurij_Šoba, 15.02.2017)


Ob predlanskem jesenskem prečenju grebena Slemena in Ablance sem si zapomnil dolinico od Konjščice proti Mesnovi glavi. V njej je niz povezanih jas v gozdu, ki jo varuje pred plazovi. Senčna lega je tudi odlična za ohranjanje pršiča. Pred kratkim sem še zasledil video smuke na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=KN6hca2flqI. To je botrovalo današnjemu obisku območja Mesnove glave. Ker je z mano krpljala še kolegica Dora, sem turo naredil bolj pohodno čez nekaj lepih razgledišč. Relacija: Rudno polje -> kapelica Uskovnica -> lovska koča na Pšincu -> lovska pot na Konjščico -> Mesnova glava. Povratek je bil po traktorski cesti proti Uskovnici oz. kapelici in nazaj na Rudno polje. Krpljanje proti Mesnovi glavi je zaradi sipkega pol metra globokega snega po polovici travnika odpadlo. Dora se je šla martinčkat k sirarni. Jaz sem se povzpel na planotico Močile (ca. 1700 m) blizu vrha Mesnove glave (1715 m). Vrha nisem obiskal, ker se je sneg na toplem soncu na planotici na debelo oprijel psov na podhlajenih smučeh. Že tako sem s tem imel težave zadnjih 50 vm pred Močilami. Odsmučal sem po globokem pršiču do začetnega travnika. Višinska razlika pohoda je bila nekaj čez 700 m, od tega ca. 300 m turna smuka po gozdnih jasah, 200 m od Rudnega polja do Uskovnice in 200 m od Konjščice do Uskovnice. Seveda se da obisk Mesnove glave tudi skrajšati, če se gre od parkirišča na koncu tekaške proge na levo čez potok Ribnico na začetne travnike Konjščice.

Prestreljeniško okno (Franci, 15.02.2017)


Po res krasni mulatjeri smo se povzpeli pod Lopo in odkljukali še na sedlo,kjer se pokaže krasen pogled na našo stran.
v krasnem pršiču smo odsmučali na Prevalo in po Kaninskem smučišču nadaljevali na Škrbino in naprej na okno.Bili smo kar presenečeni,da je z okna na Italijansko stran kljub ne predebeli snežni podlagi vse presmučano.
Sneg na naši strani je bil pod oknom precej južen,ampak še vedno lepo smučljiv.
Sledilo je samo še smučanje v Neveo po tako dobrem smučišču kakršnega ne pomnim.

Razmere na severnih pobočjih so super tako pod oknom kot tudi pod sedlom Uršič.

Begunjščica (Miha, 15.02.2017)


Ljubelj. Zgodaj zjutraj. Na parkirišču že veliko avtomobilov, proti Zelenici pa kolone turnih smučarjev (in tudi peščev). Vreme je res čudovito, že kar malo kičasto. Informacij o razmerah na Begunjščici je sicer malo, a ker veliko turnih smučarjev grize po Šentanskem plazu, jim slediva tudi z Brigito. Prav lepo napredujeva po lepo speljani špuri. Kakih sto metrov pod grebenom pa smuči romajo na nahrbtnik, ker je snega premalo. Na grebenu se odpre božanski razgled na vse strani in kar požene nas še tistih nekaj metrov proti vrhu. Nekateri pritovorijo smuči po centralni smeri in odsvetujejo smučanje po njej, saj je skok premalo zalit. Po krajšem martinčkanju na vrhu je čas za spust. Po grebenu je sneg precej spihan, zato je v napoto tudi kakšen kamen, po Šentanskem plazu pa je smučanje za te snežne razmere prav dobro. Skrajno levo ali pa desno se dobi še veliko nezvoženega pršiča. Seveda pa je potrebna pazljivost, saj tu in tam iz snega moli tudi kakšna skala.
Skratka, smučanje z Begunjščice je bilo že boljše, velikokrat pa tudi slabše. Ko sva prismučala do avta, sva bila zadovoljna predvsem zato, ker sva tako lep dan izkoristila v hribih.

Debeli vrh (Domen, 15.02.2017)


Navzgor čez Blejsko konto, kjer letos verjetno ni hodil še nihče. Pod in nad konto sva tudi ugotovila, zakaj, veje ruševja gledajo iz snega, hoja je bolj podobna "drvarjenju", prav tako na vrhnji flanki. Še kak meter snega bi prišel kar prav. Smuka po takem bi bila precej naporna, zato sva se spustila za parimi sledmi po južnem pobočju. Sneg južen, "razmočen", nekih presežkov ob tem nekako ni bilo, ambient je pa (še vedno fajn).

Nad šitom glava (Čeha, 15.02.2017)


Vršiška cesta je lepo prevozna brez verig-kopna.Sprva jo uberem v Butinarjevo grapo,a pred strmim delom obrnem,ker orodja nimaš kam zapičiti.Sneg je nepredelan.Ob sestopu se pokaže kako sem prav ravnal,saj je iz zgornjih sončnih pobočji čeznjo priletel soliden plaz.Ker je na Malo Mojstrovko mrgolelo užitkarjev,sem raje mahnil na malo nižjo Šitno glavo.Bil sem sam ,z svojimi mislimi,a mi ni bilo dolgčas.Na vrhu uživam ,počivam,rehidriram in snujem načrte za prihodnje dni.Odsmučam in uživam v skoraj spomladanskem srenu,ko pa pridem v senco Grebenca me pričaka pršič,ki se ga ni nihče branil.Za piko na i na Vršiču srečam prijatelje,z njimi strnemo soglasno mnenja ,da je bilo vredno vzeti dan bolniške,dopusta ali pa nam penzionistom privoljenje žene,tašče,ljubice.....V Vopi smo nadgradili že tako lep dan.

Dobrač (Debeli_kamen, 15.02.2017)


Izhodišče Heiligengeist. Snežna odeja dovolj debela že takoj na začetku. Navzgor mimo kmetije nato pa desno po markirani poti. Celo pot ena sama snežna pravljica. Nato naprej po bivšem smučišču do vrha Zerhnernocka. In nato preko Zvolfernocka do vrha Dobrača. Smučanje fantastično od vrha do dna. Sneg ravno prav odpuščen.

Vogel (IGOR_DEŽMAN, 14.02.2017)


Pozdravljeni!Samo eno obvestilo,včeraj sem smučal na pravljičnem Voglu,špura na Šijo je potegnjena,tudi smuka mora biti odlična,ko sem jih gledal,ko so smučalo s Šije,Žagarjev graben je uradno zaprt,a se lepo da prismučat do gondole,brez omembe vredne kamnov.Jutri sprobam Šijo.L.P.

Begunjska Vrtača (Edokrnic, 14.02.2017)


Na parkirišču na Ljubelju se ni začelo najbolje. Doma sem pozabil nahrbtnik. Kot vedno v življenju, lahko odideš domov in se smiliš samemu sebi ter si govoriš kakšna krivica se ti je zgodila, lahko pa enkrat zakolneš, partner pa potem še večkrat in greš naprej. Tako sva z Urošem storila tudi danes. Pač sva prilagodila načrte. Najprej sva šla po Šentanskem plazu. Smučina je narejena do tiste izravnave, kjer se je potrebno odločiti ali boš šel po normalki desno na greben ali levo. Čeprav je desna varianta shojena za razliko od leve se odločiva za levo. Sto metrov pod vrhom ne gre več na smučeh. Peš narediva še tistih nekaj metro. Iz temačne severne strani pokukava na sončno. Po grebenu se sprehodiva v desno, pa ne predaleč. Potem pa še na Begunjsko Vrtačo, kjer imava čast, da prva odsmučava tistih nekaj zavojev. Sestop nazaj v Šentanski plaz je zame izredno kočljiv. Pač moram imeti smuči v rokah, pa že tako nisem znan po akrobatskih sposobnostih. Uroš hitro prevzame vodenje in strahu ni več. Od smuke ne pričakujeva preveč. Pa je ravno nasprotno. Oba se strinjava, da boljše smuke v najini kratki karieri šenisva doživela. Smučala sva strogo levo (če gledaš navzdol). Tudi tu je bilo vse deviško. Spodaj si drugič nadaneva pse in greva proti Suhem ruševju. Tam prideva tudi do sonca. Snega skozi gozd je presenetljivo veliko. Potem pa ga naenkrat zmanjka. Greva do žleba med Zelenjakom in Palcem. Smuka navzdol ni najboljša. Je pa glavno da ne škrta. Skozi gozd prideva presenetljivo lahko. Potem pa gledava proti Trianglu in Osrednji grapi. Zavoljo dobrih razmer v Šentancu zmaga Osrednja. Tudi tu je smučina potegnjena. Hodiva dokler nama ne zmanjka časa, to je nekje do vstopa v ožji del. Tu smučava direktno po sredi, zopet vriskava. Ne pa tako močno. Zaključek. Čeprav na prvi pogled vse skupaj zgleda rahlo rahitično, pa močno priporočava.

Pod Kriško steno (Rok_Kovač, 14.02.2017)


Kriška kot turni cilj nikoli ne razočara in tudi tokrat ni.
Snega je tu najmanj toliko, kot v St Moritzu.Zjutraj pri -5C prečkam Kočo v Krnici, kjer gospodar le nabere drv, potem pa hitro smukne na toplo.Sledim do zatrepa Krnice v čisti samoti, ke nazajgrede gresta gor še smučarki.Pod Kriško se je rahlo vsipal sneg s sten, toplega zraka z juga pa še nikjer.Pojem banano, jabolko in nekaj brazilskih orehov, potem je sledil kar lep spust do desnega rodeo grabna, ki je na srečo imel še suh sneg.Najlepše lebdenje po snegu je bilo v širokem, še ne zvoženem ustju pritoka Pišnice, namreč ujel sem takorekoč zadnje snežne suhe razmere.Zelo navdušujoča je tudi snežna zratrakirana cesta, ki te v Pl. klin ponese v slogu šampionka Ilke Štuhec!.
Tura, ki ponuja vse, samoto, gorski ambient in raznoliko smučanje.L(gorski)p!

Struška (PeterUl, 12.02.2017)


Naveličani Starih vrhov in Trianglov v letošnji snežni katastrofi smo poskusili s Struško.
Za presenečenje je poskrbela že dodobra zasnežena cesta nad Javorniškim Rovtom. Parkirali smo ca. 2km pred Križovcom in se podali v snežno pravljico.
Vse do Belske planine je snega na pretek, naprej je pa bolj za fotografa. Pozdravilo nas je sonce in lepi razgledi.

Med iskanjem dobro napihanih prehodov smo privriskali do ceste, nato pa kar čez do kolen zasneženo gmajno po čistem pršiču do avta. Ker nam je tokrat Ivo, baje "zaradi megle" odrekel prvo pomoč na Trilobitu, je kot po navadi odlično smuko zašilil Janezov šnops.
Bojan je tokrat špilal policaja na Pokalu Loka v Kranjski gori, smo pa zato močno uživali Janez, Rado in Peter.

grapa Vernar-Činkelman (Peter, 12.02.2017)


Nekako sem se znašel v Krmi, brez jasnega cilja in ob nejasni vremenski napovedi. Že sicer mi je Krma predolga, zdaj, ko je treba avto pustiti v Kurji vasi, pa sploh! Kot polž sem se prebijal čez neskončne položnine do Polja. Prepozen za Kredarico. Tako sem ubral direktno flanko, ki pada izpod Vernarja na Polje, ne vedoč, kam me pripelje.

Presenečen sem na koncu koncev prišel do sedla vrh grape! Prav luštna tura. Zgoraj pršič (vendar v grapi 2x trdo čez skale), med borovci borba (pol metra snega premalo), po gozdu lažje, kot misliš gor-grede, cesta za nazaj kar hitro mine (dobre pol ure).

Zvečer sem preveril, kje sem sploh bil, in če so na TKG kaki zapisi. Našel sem le dva zapisa (Blaž Z. leta 1997 ter Jure N. 2005). M&M imenujeta grapo Vzhodna grapa v Vernarju. Vsekakor - ob popularni Kredarici in markantnih Bohinjskih vratcih - po krivici zapostavljen cilj. Ob več snega zna biti tura zoprna, saj deluje kot ena velika plaznica. V teh razmerah pa varna, pravi cukrček. Prav škoda mi je bilo, da sem bil sam in nisem mogel deliti še s kom.

Evo, vse to se zgodi, če si celo soboto doma tako slabe volje, da žena namigne (beri: ukaže :-), če bi se šel v nedeljo morda malo sprehodit na zrak.

Kosmati vrh in Ratitovec (Franci, 12.02.2017)


Smo šli pogledat kje sem en dan prej lutal v popolni megli.
Danes je bil vrh megle nekje na 1300m in sonce je pričaralo kičast dan.Najprej smo se povzpeli na Kosmati vrh in preko njega mimo rudnika na Ratitovec.Snega je v teh koncih dovolj in v osojah odlične razmere.
Nazaj smo z Gladkega vrha od bunkerja smučali direktno na Vratca in skozi Razor.Zaenkrat še brez težav do Lovske koče.

Peca (Matjaž, 12.02.2017)


peca ni bila tokrat 0 kaj prijazna do mene :-
res da je bilo relativno toplo … a pihalo je kot za stavo :-(
razen tega me je pomanjkanje snega najprej prisililo v prebijanje čez zasnežene borovce … v nadaljevanju pa še pošteno načelo smuči … ki jih v naslednjih dneh čaka veliki servis ... ampak tudi to je del turnega smučanja ;-)

pot me je vodila od zgornje postaje gondolske žičnice na knipsovo sedlo in končnikov vrh … spust proti planini zg. luža in vzpon na bistriško špico … ter povratek po grebenu in po smučišču do doline :-)

https://blog.mg-65.com/matjaz/2017/02/13/peca-6/
https://foto.mg-65.com/index.php?/category/366

Brda (Silvo1952, 12.02.2017)


Včeraj naju je spremljala sivina izpod neba do Lipance, kjer se je nekoliko višje razjasnilo. Cesta iz Rudne doline proti Zajavorniku je sprva splužena, a dovolj zasnežena in delno poledenela, nato lepo zasnežena. Od planine naprej lepa gaz in poleg smučina in tako vse do planine Lipanca. Strmo pobočje na prehod Spodnjih Brd je razrito od smučin in ponekod gleda kamenje in skale iz snega. Nadaljevala sva po že narejeni smučini proti spodnjemu pobočju Lipanskega vrha, kjer sva se obrnila proti severu. Vrhnjo pobočje Brd ima malo snega, poiskati je treba prehode. Smučala sva z vrha na sedelce in proti LIpanskemu vrhu ter nato po še nesmučanemu pobočju na Spodnja Brda, kjer sva šla na planino Brda in z nje na Lipanco in nazaj. Glede na vremenske obete je treba izkoristiti, kar nam narava nudi v teh dneh. Več jutri na "gore-ljudje".

Prestreljenik (Vital, 12.02.2017)


Ker so vremenarji obetali nekoliko lepše vreme na zahodu, smo namesto na Begunjščico krenili v Sella Nevea. Odločitev je bila prava, saj je bil dan res lep v temu koncu.
Po mulateri je bila že narejena lepa gaz, snega z višino vedno več. Na Škrbino smo se priključili po zgornji prečki, nato pa po smučišču na sedlo pod Prestreljenikom. Na naši strani nas ni nobeden preganjal iz smučarske proge. Zanimivo je to, da so količke ,ki določajo rob urejene proge, postavili dober meter v smučišče in turni smučarji pri vzponu nikogar ne ovirajo. To zanimivost bi bilo dobro pokazati gospodom ,ki kontrolirajo progo pod Gilbertijem,pa še komu na Krvavcu in še kje. Mogoče pa bodo nekoč dojeli da smo tudi mi (turno smučarji ) turisti, ki se radi ustavimo v gorskih kočah in tudi kaj potrošimo. No, pa to je druga zgodba.
Primož je na novo zgazil do vrha, ker je nekdo "poabručal" narejeno gaz, sneg suh ,pod vrhom rahlo spihan.
Nazaj sva smučala bolj levo (gledano navzdol ),smuka odlična, paziti je potrebno samo na skrite skale .Pred sedlom se je pridružil Andrej in nato spust po celcu do Škrbine. Po smučišču do Gilbertija, kratek postanek nato pa v dolino.

Zehnerkopf (Mišo_Jenčič, 12.02.2017)


Ker nas je danes čakala še dolga vožnja domov, smo se odločili za eno kratko turo. Z žičnico smo se povzpeli na smučišče Schöneben in nadaljevali, sprva po progi, potem pa povsem na celo proti vrhu Zehnerkopf (2675 m). Dosegli smo najvišjo s smučmi dostopno točko, 100 m pod vrhom. Gaženje globokega snega po žlebu na vrh se je izkazalo za zelo naporno, zato smo kar obrnili. V prvem delu smo morali paziti na številne skale, ki so potuhnjeno prežale pod snegom, potem pa trivialno po progi v dolino.

Suho ruševje (Miha_D., 12.02.2017)


Smučati ali ne smučati, to zdaj ni več vprašanje. Kje smučati, pa je vprašanje, ki je mučilo četico turnega smuka željnih planincev. Rahlo zbegani zaradi negotovih snežnih in vremenskih razmer se zjutraj odločimo za Zelenico. Z Ljubelja se v oblačnem in meglenem vremenu povzpnemo po solidno zasneženem exsmučišču do koče, kjer nas razveseli sonce in z njim romantična podoba v deviško belino odete Zelenice in okoliških vršacev. Sreča je seveda na strani pogumnih. V koči in pred njo se tre planincev, turnih in neturnih smučarjev, krpljarjev, deskarjev in drugih sort ljubiteljev zimske narave, slovenska beseda se meša s hrvaško, nemško in italijansko, kozmopolitsko vzdušje pa začini še vesel lajež štirinožnih kosmatincev, ki spremljajo prenekaterega planinca. Človeku se sprva zazdi, da stoji sredi mondenega inozemskega smučarskega središča, kamor se vsa ta internacionalna masa dostavlja potom sedežnic, kabinskih žičnic, zrakomlatov in drugih transportnih pomagal. A se že naslednji trenutek zave, da je to le Zelenica, ki je drugače kot peš že nekaj let ni mogoče obiskati. Namenjeni smo na Triangel. Ko pa ugledamo podobo prelestne Vrtače, si rečemo, da bi radi še kaj več. In namesto na Triangel jo uberemo proti Suhemu ruševju. Na turno žalost pa je tam snega že manj, ker ga je izdatno pobral veter. Smuka je zelo raznolika. Turni smučar mora vešče krmariti med mesti, kjer z užitkom suka smuči iz zavoja v zavoj, in mesti, bogatimi z rušjem in skalovjem, ki se jim je dobro ogniti, da smuči in smučar ostanejo celi. Skozi hosto do koče je najbolje ostati v gazi. Od koče - tu se starejši in modri podpremo s pivom, kuhanim vinom, čajem in gibanico, najmlajši (mladost norost) pa med tem skoči še na Triangel - do Ljubelja pa nas na žalost zagrne gosta megla. Kljub temu med samevajočimi stebri nekdanje vzpenjače in planinci, željnimi sonca, veselo odvijugamo do asfalta in zadovoljni, da smo po dolgem času zares turno smučali, odbrzimo domov. Za vas smo vriskali Sonja, Živa, Žiga, Boštjan in Miha.

Grossglockner (BogdanJ, 11.02.2017)


Avstrijski vremenarji se niso zmotili. Med nočno vožnjo proti Kalsu je celo pot rahlo naletaval sneg, tako da smo z Lucknerhausa krenili kakšno uro kasneje, kot smo načrtovali.
Hoditi smo začeli še v oblačnem vremenu, z dnem pa se je sivina neba čedalje bolj spreminjala v modrino in ko smo »zapeli« v strmino ledenika pod Erzhercog Johann hutte je dokončno posijalo sonce. V spodnjih legah je zapadlo kakšnih dvajset cm novega suhega snega, ki pa je višje kar izginil. Kam, smo odkrili proti poldnevu. Se je pa z višino krepil veter, ki je bil na trenutke že kar zoprn. Temperatura je bila pač letnemu času primera, okoli napovedanih minus petnajst.
Kljub lepemu vremenu pa na vrh zaradi nevarnosti, da bi pred vstopom proti Malemu Kleku lahko sprožili plaz, nismo prišli. Na širokem področju pod žlebom za zimski pristop na vršni greben je bilo napihana tudi do meter debela odeja suhega puhastega snega. Izmerili smo strmino, ki je kazala skoraj 40 stopinj in se je še malo večala. Čeprav bi morali zgaziti samo še okoli 50 m dolg odsek, smo ocenili, da je rizik za sprožitev snežnega plazu prevelik in tako smo na višini okoli 3650 m, torej 150 višincev pod vrhom, Velikemu kleku pokazali hrbet. Konec koncev smo v prvi vrsti prišli smučat, vrh pa bomo že pohodili kdaj drugič.
Če smo zadnjo uro vzpona garali že do roba svojim moči, pa smo toliko bolj uživali, ko smo (srečno) presmučali vseh 1700 višincev vse do avta. Žleb desno od EJH koče z naklonom okoli 50 stopinj je bil v gornjem delu lepo zalit, spodaj pa je v zrak ali tik pod zgornjo skorjo štrlelo kar nekaj skalovja, tako da je bilo potrebno zelo natančno in energično smučanje.
Sneg je na takšni višinski razliki seveda vseh vrst, najboljša smuka pa je bila na ledeniku. Pod Studlhutte je presenetljivo malo snega. Prave snežne podlage skoraj ni in kar nekajkrat smo ob zavojih slišali tisto neprijetno in stresno škrtanje, ki ga turni smučarji najbolj sovražimo. Nov sneg, ki je zapadel v zadnjem času še ni predelan, zato se kar dobro ugreza. Kjer je bilo osončeno, se je že naredila zoprna skorja pomrznjenega snega, zato smo iskali bolj osojne lege. Zadnjih nekaj sto višincev nas je blagoslovila še difuzna svetloba, tako da se tokrat ni nihče pritoževal, da je škoda, da je smuke že konec.
Zelo naporno vendar pa tudi zelo lepo turo smo seveda poplaknili z naravno ohlajenimi zalogami hmelnjih napitkov in slastnih prigrizkov in vso pot proti domu premlevali, česa vse se bomo letos še lotili.
Na turi smo bili Matjaž, Stanko, Lado in Bogdan.

Ratitovec (MajaLusina, 11.02.2017)


Čeprav je bilo megleno jutro in doma 3 cm "frišnega" snega smo vseeno odšli na turo - iz "Dražgoš" do Ratitovca.
Z avtom smo se odpeljali do Podstana, kjer smo obuli smuči in pričeli s hojo. Pot nas je vodila preko Pašnega vrha, Jesenovca, planine Klom do Ratitovca, kjer je bil naš cilj. Snega proti vrhu vedno več - na vrhu cca 60 cm. Gazili smo celo pot, le v delu poti od planine Klom do Krekove koče je bila že potegnjena "špura". V koči so bili flancati in "rožce" odlični, tako kot vedno. Nazaj smo odsmučali z vrha Gladkega vrha, se peš podali še na Kosmati vrh in odsmučali do avtomobila.
Sneg je bil za smuko zares idiličen, le megla nam je malo nagajala. Najvažneje pa je, da je ekipa "ta prava".

LP, Maja :)

Aja ... trije - tisti, ta "dražgoško korajžni" so enako turo osvojili tudi danes.

Deska (J.Lo., 12.02.2017)


Zdravo,

Danes me je ILKA tako navdušila za smučanje, da sem se kljub sivini v dolini, odločil premakniti se izza kavča in prvič letos it na turno smuko.
Izkazalo se je, da je bilo odločitev pravilna in vredna.
Za grobi cilj si izberem Dleskovško planoto, končni cilj pa izberem glede na razmere. Pripeljem se do križišča za Korošico nad Planinškom.
Tam pa je na cesti že preveč snega in moj karavan mi začne čohati zato obrnem in parkiram. Tokrat nisem dvegal uničenja zaščitne plastike pod motorjem in dolgega odkopavanja avta.
Z višjim avtom se bi dalo peljati še kak dober kilometer ali dva. Po cesti je snega dovolj, v gozdu je še bolj bogo. Višina snežne odeje se nato hitro viša do ene 30-40cm lepo predlanega snega. Nad pastirsko kočo še sonce. Po planinski poti naprej, kjer zagledam Veliki vrh, zgleda bolj slabo bel, zato se odločim za Desko.
Kasneje mi kolega pove, da je zjutraj smučal iz Velikega vrha in razmere, da so bile zelo dobre, se pa je nato malo v megli zgubil,...priporoča ne slediti špuram :)

Na Deski snega dovolj za smučat, za uživat morda malo premalo, mestoma se predira. Ojstrica in Planjava? Mislim, da bi šlo. Preverim naslednji vikend.

LP, Janez

Špik nad Špranjo, 2554 m (Marijana_&_Marko, 12.02.2017)


Med tednom sva videla zapis na italijanskem forumu o smučanju s Špika nad Špranjo (po smučarski normalki, Vzhodna stena). Počakala sva na sončno nedeljo in sledila bolj ali manj zapihanim sledem. Na strmini pod škrbinico (nad vstopno rampo, ki odvije levo od turnega smuka na Škrbino v Krajni dol / Forca de la Val), je bilo precej napihanega snega, na vršni strmini pa suh sneg na trši plasti.

Smuka z vrha zelo dobra, na turnem smuku je pa sonce ravno prav namočilo sneg, da je šlo lepo na mehko. Pod planino sva večinoma smučala po cesti.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Turska gora (Štehi, 12.02.2017)


Štartali smo iz Logarske, na parkplacu 10 minut peš pred koncem ceste. Mimo slapa smo dile nesli. Nad Okrešljem pa dovolj snega in prava zimska idila. Zgornjo polovico Turskega žleba smo dali dile na hrbet in peške naprej po prečki do vrha Turske gore.
Smučarija je bila vseh vrst: malo klože v žlebu in fajn celc pod žlebom.
Obiska je bilo precej.
Več fotk na TurnaRit.si

Pod Kriško steno (Jurer_N., 12.02.2017)


Milijon idej, seveda pa do zjutri nisem vedel kam zarad šihta. Tko sem avstrijo skenslal in na koncu smo se namesto na romanje na Kredarico zjutri dobili sami s Polono in Darjo. Kava v Kranjski gori je bila po Stojanovem receptu fenomenalna, saj nam je angleško govoreč tujerc zfaziul več kot pol ture. Smučali direkt izpod stene, že dolgo se ne spomnim kdaj sem tako visoko začel smučat. Zgornja flanka grifig do k.... skorje občasno pršič. v Grabnu pa smo si dali duška. zacuda v rušju do bajte ni bilo škrtanja. smuk po progi in v na rehidracijo. uživali Jure, Darja in Polona.

več na slikc na obris.si

Kredarica (Podhrib, 11.02.2017)


Cesta iz Radovne proti garažam je vozna samo z jeepom ali avtom z visokim dnom. Z kolegom sva šla z kombijem in je precej škrtalo spodaj..na koncu sva odtrgala spodnjo zaščitno plastiko motorja. Parkirala sva malo pred koncem..pri koritu za vodo..da sva lahko obrnila sva mogla odmetati kar nekaj snega in montirati verige. Smuči sva si nadela pri avtu in tudi prismučala do avta. Snega je veliko..z višino narašča..tik pod vrhom precej spihano. Vreme je bilo zjutraj oblačno, potem se je zjasnilo in je bila prava uživancija za nazaj. Tik pod vrhom je trda podlaga z do 10 cm novega puhca. Smučati je potrebno z previdnostjo, ker so vmes ledene plošče. Kalvarija je super..vmes se malo "bajsaš" do Pastirske koče..da se odpeljati par lepih zavojev...Iz Malega polja proti avtu se da dokaj normalno privijugati po dostopni poti. Za smučanje pod ostenjem manjka še ena pošiljka od pol metra..je pa plaz pod Draškimi vrhovi za prste oblizniti..40 cm pršiča na trdo podlago..na poti sva srečala presenetljivo veliko smučarjev (Bavarska, Avstrija) ter skupino luknjačev iz Hrvaške, ki so upam da prišli do večera nenajavljeni na Kredarico

Grionkopf, 2896 m (Mišo_Jenčič, 11.02.2017)


Ponovno smo startali iz doline Rojen, tokrat na turo s severno orientacijo. Poznalo se je, da je sobota, saj v nasprotju s prejšnjima dvema dnevoma nikakor nismo bili sami. Prevladovale so vodniške skupine in zelo veliko psov. Ko smo bili približno na polovici poti, so nam najbolj zgodnji že prismučali nasproti in kmalu so sprva povsem deviška pobočja postala povsem preorana. Tudi vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj so se začele porajati meglice, ki kar niso hotele izginiti, ampak so se le krepile, skupaj z neprijetno mrzlim vetrom. Snega za smuko je bilo še največ od tur minulih dni, žal pa smo le še ponekod našli kakšno deviško flanko. Je bil pa (kvazi) pršič in s turo smo bili vsi zelo zadovoljni.

P.S. Na spletni strani http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html so objavljene fotografije meseca za obdobje november-januar.

Rožca (Jure_N,., 11.02.2017)


Ena domača na hitr. Na Rožco po skorji, na sever po pršiču, gaz nazaj na Rožco in dolina prelepa naša :) Zadaj ga je še ogromno, prava zima. Cesta do Zakamnka je totalno ledena, tako da smo parkiral že spodaj na začetku sankaške. Treba je iskat flanke na vzhod ob gozdu. tam je še veliko pršiča. Uživali Jure, Matic in Igor

več slik itd na obris.si

Mitterlochspitze, 3176m (Aleš_S, 10.02.2017)


Barbara je na vsak način hotela na 3000 in smo izbrali prijazno turo – v vodniku so obljubljali prvih 450 m z žičnico in potem še 850m na smučeh. Pa ni bilo z žičnico nič, je pa namesto nje vozil snežni avtobus na gosenicah. Mal smo se zgužval in se pripeljali do koče, enako visoko kot bi se z žičnico. Proti našemu cilju je vodila že narejena špura. Sneg je bi idealen – pršič. Žal pa je bila podlaga samo trdo kamenje. Vzpeli smo se do sedla 3066 m. Naprej sva se ojunačila le z Ažmijem in po zasneženo drsečih skalah dosegla lep vrh. Potem pa smo skupaj juhuhu, s kakšnim krikom bolečine povožene skalice, odvijugali do koče. Kaj hudega ni bilo. Čisto sproščeno pa le ni šlo. V koči smo se okrepčali, potem pa še po zratrakirani poti in malo ob njej skoraj do avta. Če bi bilo kaj podlage bi bila tura čudovita, tako je bila pa zabavna, pa vseeno lepa. Mi juhuhujamo še naprej! Barbara, Mišo, Marjana, Ažmi in Aleš

Mitterlochspitze, 3176m (Aleš_S, 10.02.2017)


Barbara je na vsak način hotela na 3000 in smo izbrali prijazno turo – v vodniku so obljubljali prvih 450 m z žičnico in potem še 850m na smučeh. Pa ni bilo z žičnico nič, je pa namesto nje vozil snežni avtobus na gosenicah. Mal smo se zgužval in se pripeljali do koče, enako visoko kot bi se z žičnico. Proti našemu cilju je vodila že narejena špura. Sneg je bi idealen – pršič. Žal pa je bila podlaga samo trdo kamenje. Vzpeli smo se do sedla 3066 m. Naprej sva se ojunačila le z Ažmijem in po zasneženo drsečih skalah dosegla lep vrh. Potem pa smo skupaj juhuhu, s kakšnim krikom bolečine povožene skalice, odvijugali do koče. Kaj hudega ni bilo. Čisto sproščeno pa le ni šlo. V koči smo se okrepčali, potem pa še po zratrakirani poti in malo ob njej skoraj do avta. Če bi bilo kaj podlage bi bila tura čudovita, tako je bila pa zabavna, pa vseeno lepa. Mi juhuhujamo še naprej! Barbara, Mišo, Marjana, Ažmi in Aleš

Žagarjev graben (Čeha, 08.02.2017)


Na žalost smo se včeraj rahlo zmotili pri izbiri cilja,saj je bil Vogel cel dan v močni megli.Glede na ostale prispevke na TK Gora,sem si cedil sline.A kaj moreš,dan kulture je mimo in jutri je nov dan.Dosti tarnanja,nekaj o turi.Snega je dovolj do izhodišča,ki z višino narašča,a je teren razrit in skorjast.Potrebno je dosti pazljivosti,le v spodnjem ravninskem delu je lepo zvoženo,pa še megle ni bilo.Zgoraj pa ekipa devetih,ki seje malo razkropila v gosti megli najprej ni našla skupnega šanka.Na koncu se le zberemo pri Merjascu in skupaj "odvijugamo " v dolino.Ocena je zgolj moja in ne odraža splošnega mnenja.Kar se pa družbe tiče pa ni prpomb.

Äußerer Nockenkopf, 2769 m (Mišo_Jenčič, 09.02.2017)


Gornji del doline Vinschgau je pravi turnosmučarski eldorado, saj je v okolici zelo veliko turnih smukov različnih težavnosti. Naselili smo se v vasi Reschen, ki leži v neposredni bližini italijansko-avtrijsko-švicarske tromeje. Prvi dan smo se zapeljali do vasice Rojen in se bolj na am-bam odločili za enega od ciljev nad njo. Po dobri gazi smo udobno dosegli vrh, smučanje pa je bilo zelo "zanimivo", saj je bilo snega vseh vrst. Zgoraj smo imeli celo nekaj užitnega pršiča, potem pa je začela kraljevati skorja, po kateri smo se – v kombinaciji s pomanjkanjem podlage pred zadnjim sneženjem – kar dobro namučili. Vseeno lepa tura.

Hajnžev Praprotnik (Marijana_&_Marko, 08.02.2017)


Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

(Hajnžev/Zeller) Praprotnik (1727 m), severno od Košute. Izhodišče je v Selah, Zvrhnji kot, pri kmetiji Gornik (slabih 1100 m). Več ali manj direktno na vrh (SV pobočje Praprotnika). Nad začetno senožeto čaka iskanje pravega grabna, višje se svet odpre in po občutku čez poseke in skozi bolj ali manj redek gozd direktno na vrh.

Plužena makadamska cesta do Gornika je prepovedana za promet, dilemo bi-ne-bi sta nama pregnali Jehovi priči, ki se jih običajno sicer ne razveseliš pretirano. "Če greš na obisk, potem smeš peljati." In sva šla na obisk Praprotnika. Čeprav zgoraj živijo samo 3 družine, sva srečala 5 avtov. Izogibanje je lahko kar velik problem, verige obvezne.

Novega snega je bilo od 40 (spodaj) do 60 cm. Tik pod vrhom je bilo prestrmo za smuči, brez smuči pa riješ vsaj do pasu. Tako je bil zaključek "meter" pod križem na stranskem grebenčku. Smuka dobra, zgoraj celo zelo dobra, skozi graben pa tako-tako, saj tam ni veliko prostora.

Če koga mika severna stran Ljubelja (Povna peč), tam je padlo 50 cm snega, smuka je (še vedno) dobra.

Še info o izboru naj fotografije letošnje sezone na portalu TKG. Ker je objavljena povezava do izbora skrita v kleti ("tik za centralno"), vas ob priliki vabimo, da si ogledate 10 naj fotografij meseca:
http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html

Großer Speikkogel (Matjaž, 08.02.2017)


klasični pričetek turnosmučarske sezone že 5o leto zapored v koralpah ;-)
razen v prvih dveh sezonah ... ko sem jih opravil že v decembru ... so bili ostali približno v tem času ... konec januarja oz. februar
tokrat sem izkoristil odlične razmere ... in skočil še vrh seespitza ... s katerega sem tudi malo prašičkaril :-)
tudi vreme je služilo ... skoraj ves čas vzpona sonček ... megla le na delu spusta po smučišču ;-)

https://foto.mg-65.com/index.php?/category/365

Višarje (Papi, 09.02.2017)


Glede na jutranje vremenske razmere mislim, da je bila izbira pravilna. Če je bilo treba še pred nekaj dnevi s parkirišča nesti smučke nekaj minut, je zdaj ravno nasprotno, Štart od avta in cilj pri avtu - s smučmi, seveda.
Romarska pot je vseskozi shojena, le občasno malo zdrsne. Višje sva šla, bolj je bilo mrzlo in megleno. Megla je bil nekako od sedla pa višje. Snežna odeja pa ravno tako narašča z višino. Če sem se moral še pred točno pred dvema tednoma ponekod umikati s poti in zaradi spihanega snega po poti ali pa zaradi debeline ledu na poti umikati in iskati bližnjice, je bila zdaj pot do vrha prav lepo shojena. Sonček se je ob prihodu na vrh občasno trudil pokukati skozi meglo, a se slednja ni dala. Smučišče spedenano, gužve nobene, osebje na vrhu v oštarijah pa prijazno.

Mrežce (Silvo1952, 08.02.2017)


Včeraj sva se s prijateljem podala na Mrežce iz Rudnega polja. Sneg je težak in suh, ki pobere veliko moči pri gaženju v celem in strmem pobočju. Na srečo sta dobila pomoč pri gaženju in skupno smo se izpod sivine oblakov povzpeli na sončen vrh. Na vrhu se je nabrala lepa skupina turnih smučarjev, ki smo užili lepe razglede na bližnje in bolj oddaljene vrhove nad morjem sivine pod nami. Več na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/132142/

Hruški vrh (Peter, 08.02.2017)


Prvič v teh koncih. Hrib bolj strm od pričakovanj! Hvala Juretu & co. za špuro.

Če začnem na koncu: Še vedno vlada prvovrstno zimsko vzdušje, veliko snega, dobrega snega. Na osončenih flankah pršič ni več perfekten (a je vsekakor smučljiv), v sencah gozda pa je še prima. Nižje mestoma skorja. Spodaj na cesti leti, vijuganje pa preprečujejo globoke kolesnice. Glede na vremensko napoved za naslednje dni (oblačno) bi znale podobne razmere ostati do sobote ali nedelje.

Sicer pa se da z 2WD avtom nekako za las prebiti do kmetije Zakamnik, prostora je za 5 avtov.

Špuro od Rogarjevega rovta do Hruške planine je precej naluknjalo nekaj pripadnikov vrste navadni luknjač (lat. <i>Homo alpinus cavusprofundus</i>). Zaenkrat ta vrsta ni bila opažena višje od 1400 m.

Zakaj sva se pravzaprav s sestro Špelo šele malo po poldne pognala v hrib, namesto da bi s Poezijami v rokah sedela z družinama pri kosilu? Skupno načrtovano smučanje je nekako odplavil skupinski odpor vse otročadi (pet oz. dva) ter večkratno dopoldansko ogledovanje spletnih kamer s smučišč, kjer je prednjačila megla.

Mrežce (Igor_Dežman, 08.02.2017)


Prešernov dan,v dolini megla,pa sva rekla z Vojcem,poglejva na kateri višini, VREMENA BODO KRANJCEM SE ZJASNILA.Med vožnjo na Pokljuko,je začelo pršiti,midva pa smuči obrnjene z drsnjo ploskvo navzgor,tako da sva na Zajavorniku,prvo drzala žled s smuči.Megla je vztrajala,a midva se nisva predala.Do koče na Lipanci greva,poj pa bova vidla kako Kranjcem kaže vreme,sva se odločila.Pri koči pa naju je Prešeren uslišal,saj je Vojc kar med potjo recitiral njegove verze.Vreme se je res obrnilo na glavo in zagrizla sva v strmino proti Mrežcam.Špura je speljana po poletni poti.Bilo je kot v raju,sneg pa tudi,skoraj pršič.Med spustom sem Vojca izgubil iz vidnega polja,jaz po poseki do ceste,on pa se je nekako privaljal do koče,no na koncu vse dobro in sva se dobila pri avtu zavitega v meglo.L.P.Igor

Hochsteinhütte, 2025 m (Mišo_Jenčič, 08.02.2017)


V načrtu smo imeli eno turo na poti proti Južni Tirolski. Najprej smo se zapeljali do izhodišča za Strasskopf, a je s snegom izgledalo tako uborno, da smo kar nadaljevali proti Lienzu. V načrtu je bil vzpon z žičnicami do vrha smučišča in nato peš do vrha Böses Weibele. Kupili smo karte »do vrha« in šele na vrhu druge sedežnice spoznali, da tretja žičnica (vlečnica) zaradi pomanjkanja snega sploh ne obratuje. Zato smo se peš vzpeli po gornjem delu smučišča in še malo naprej, do velikega križa malo nad kočo na vrhu smučišč. Nadaljnja smer je bila od tam jasno razvidna, a je izgledala precej neprivlačno (spihano sleme), zato smo se kar obrnili. Smuka po celcu na neobratujočem delu smučišču ter nižje po smučišču je bila boljša od pričakovanj.

Brda (Franci, 08.02.2017)


Vreme se je točno držalo vremenske napovedi in megla je bila točno do 1600m.
Čez Zajavornik je bila megla ki bi jo lahko rezal,nad Lipanco pa snežna pravljica.Špura na Brda je bila speljana tako,kot bi se avtor šel skrivalnice po labirintih rušja,ali pa da pozimi tam še ni hodil.Kljub temu je bilo zanimivo in bolje kot delati svojo.
Na vrhu smo bili poplačani z brezvetrjem in pogledi na morje megle pod nami.
Smučanje je bilo boljše kot včeraj z Viševnika,pa tudi razmere pod kočo so dobre.

Cesta do spomenika je splužena.

Avstrija in Karavanke (Jure_N., 07.02.2017)


V nedeljo sva se s Tomom žrtvovala za najlepšo flanko, sam sem mel otroke s sabo, pa je bilo dovolj. Danes smo z Gregom in Anito razdevičili Hruški vrh. Do Zakamnka se je nekako dalo pripeljat, z avtom. Naprej na psih. Sneg se drastično zacne na okoli 1300m. kjer je je ogromno. Zaradi koprene je ostal pršič. Flanko smo odpeljali 2x. Zgoraj pršič spodaj malo ojuženo. Skratka uživancija..

več slik na obris.si

Viševnik (Franci, 07.02.2017)


Februarja je pa zadnji čas za smučanje z Viševnika.
Nisem bil zgodnji v upanju da bo špura potegnjena.Imel sem prav,saj so prvi že prismučali nazaj.
Snega je z višino vedno več in se izven špure globoko predira.Posebno poglavje je rušje,ki je zaenkrat prehodno le s smučmi oz.krpljami.
Smučanje z vrha po zelo gostem snegu,ki preprečuje stik s podlago.V višini rušja pa se vsak znajde po svoje.
Nižje pa spet bolje,le da bo jutri sigurno že močno zvoženo.
Jutri tudi začne obratovati smučišče.

Hochalmspitze (Andrej, 04.02.2017)


V petek zvečer sva se z Juretom na hitro dogovorila za sobotni odhod v Avstrijo. Cilja nisva imela, zato sva si ga "izmislila" kar po poti. Glede na predvidevanje, da pršiča ne bova našla prav veliko nikjer v bližini, sva se odločila za eno kondicijsko turo. Začela sva na cesti v Malto in se mimo Villacher Hutte vzpela proti Hochalmspitze. Proti popoldnevu so se megle vse bolj pogosto preganjale okrog, proti vrhu je pošteno pihalo. Zato sva vrh pustila za kdaj drugič in sva z grebena blizu vrha odsmučala v dolino. Megla je bila precej neprijetna, tako da sva morala med smučanjem (včasih tudi tipanjem) uporabiti GPS. Snega je v teh koncih bolj malo, a ravno dovolj, da sva se z nekaj praksami na smučkal lahko pripeljala do avta. Za kondicijo je bilo dobro, za dobro smuko pa bo treba še malo počakati.

Visevnik (Dduhannoy, 06.02.2017)


Pri parkiriscu je 30cm novega, mokrega snega. Z visino hitro narase (50-70cm) in postane bolj suh, gor je je precej pihal. Smucisce ni obratoval ampak so ze pripravili tako da je retrakiran. Potem so se pesci udrli do pasu, s smucmi do kolena. Sem prisel do sedla in obrnil. Tam je rusovje se premalo pokrit s negom. Spust je bil dober. V sredo bo tam najbrz procesija, danes so bili samo se 3 vojaki za mano. Za Mrezce ja bila cesta danes ob 15ih spluzena le do Kranjske doline. Slike ne doddam ker je bilo vreme neprimer za slikat..
Lp, Dimitri

Gnadenkar special (Darja_Zaplotnik, 05.02.2017)


Prav luštno je bilo že na parkingu ugledati znane in predvsem nasmejane obraze. :D Žal pri sklepnem dejanju tur nad Gnadenalmom (toboganing) nismo uspeli združiti moči...pa naslednjič ane. ;)

Podali smo se v smer Gnadenkarja. Prehod v to prelepo krnico teče malenkost izven ustaljenih smučarskih špur, ki vodijo večinoma v smer Suedwiener koče. Območje nad krnico smo sicer obdelovali zadnja dva vikenda, pristop vanj pa je mogoč tudi izpred severnega turskega portala. Ogledanih smo imeli nekaj linij in po predvidevanjih naj bi bile založene s pršičem. Tako je seveda tudi bilo, pa še nepodpisano je bilo vse skupaj. Hvala tudi jeseniškemu pow pow guruju, da je dan popreje s Špricingerja spregledal (oz. skoraj načrtno) najbolj sofisticirano flanko in jo prepustil nam. Tenx. :) Poleg nje smo potegnili še dve lepi liniji v strmih grapah (š)Paceka z dodatkom v dolino.

Bil je perfekten pavderaški dan!!!

Spirzinger, 2066 m (Mišo_Jenčič, 05.02.2017)


Zapeljali smo se na severno stran Obertauerna, do planine Gnadenalm. Komaj smo dobro stopili iz avta, že so nas pozdravili znani obrazi (ampak naj kar sami napišejo, kdo in kje so bili, če želijo). Po cesti in po bližnjicah smo se povzpeli do koče Südwiener. Bili smo kar prijetno presenečeni, saj je novega snega (dobrih 10 cm) več kot smo pričakovali, podlaga je pa tudi solidna. Od koče smo nadaljevali na hišni vrh Spirzinger. Medtem se je žal povsem zakoprenilo. Smuka po pršiču na trdi podlagi je bila prav solidna, motilo je le to, da je bila podlaga mestoma pošteno skucljana. Tudi pod kočo je šlo po senožetih in travnikih prav odlično.

Kamniti Lovec (Matjaz, 05.02.2017)


Tudi mi2 z Stankotom sva se danes po precej ledeni romarski poti zapodila na Višarje,da pa turca ne bi prehitro minila sva potegnila gaz še na Kamnitega Lovca.Novozapadlega snega je proti Lovcu med 25-30cm vendar je podlaga zelo revna.Da bomo smučali iz vrha bo potrebna pa še ena bolj obilna pošiljka snega.Izpod vrha sva odpeljala direktno po melišču,z malo pozornosti je šlo brez škrtanja,nižje pred prečko pa so smučke parkrat zajokale.Zaradi slabe podlage sva odsmučala po smeri vzpona do smučišča in potem pešaka do Mešnika na Sv.Višarje,koder sva z pivcem poplaknila svoje grehe.
Nazaj do avta pa po smučišču.
Če se vam smuči ne smilijo preveč razmere zaradi pomanjkanja snega niti niso tako slabe.
LP Matjaz

Poštarski dom na Vršiču (Grgos, 04.02.2017)


Včeraj po ogledu spletne kamere probal srečo po stari vršiški do Poštarskega doma.Pri Tonkini koči se začne z 10 cm in do vrha vedno več snega cca 40-50 odvisno ..bil edini očitno vsaj sledi ni blo videti , razen en pohodnik se je nagazil ..glede da ni razmer čist uredu kondicijska turca , nazajgrede sem se prvo tretino vračal sonožno ker nimam turnih smuč ampak Splitboard in potem je kr nekako šlo z pomočjo palic do izhodišča brez težav...
https://www.youtube.com/watch?v=Vjj3cO4z4pc&feature=youtu.be

Višarje (Peter, 04.02.2017)


Danes nobene druge ideje kot Višarje. Kot je napisal že Jure včeraj, je pot deloma poledenela (natančneje: na 4 mestih, kjer curlja voda, so ledišča; obvozi desno pod potjo ali ob levem robu). Ker je bil dan zelo topel, je bil led zmehčan - peš je šlo brez derez, na smučah pa brez srenačev. (Ko se bo vreme ohladilo, pa bo postalo pasje!)

Peš sem šel do VII. znamenja, naprej na cucke. Večina je šla na smučke že prej, vendar gleda precej kamnov ven.

Proti vrhu je poprh 5 cm priskrbel za zimsko vzdušje. Podlaga pa je tudi na 1800 bolj klavrna (s palico povsod prideš do tal). Smučišče b.p.

Zdaj pa naj že PADE SNEG!

Schneealm (Vanja_Starčević, 22.01.2017)


Prejšnjo nedeljo smo se spet zapeljali na avstrijsko Štajersko v Muerztal z namenom da bi opravili turo na Schneealpe/Windberg. Parkirali smo v Altenbergu in se po gozdni cesti in bližnjicah skozi gozd povzpeli do Kutatschhtt. skozi Steingraben - sneg je v gozdu bil pršič. Ko smo dosegli plato Schnealpe je vse bilo v znamenju imena najvišjega vrha - v glavnem spihano, oziroma snega do 15 cm. Nadaljevali smo proti Windbergu,zaradi pozne ure in slabih razmer smo 100 m po vrhom odnehala in se spustili do koče Schnealpen.Večina je navijala za spust skozi Lohmgraben kljub svarilom da razmere tam ne bodo dobre. Tako se je in iskazalo, v žlebu je bilo zelo trdo in presmučano, v spodnejm delu pa boj z grmovjem, tudi smuči je trebalo sneti za nekaj metrov. Uživaških je bilo le zadnjih 100 m skozi gozd ob kolski poti kje je bil pršič. Nabralo se je 950 m vzpona, na turi smo bili Željko, Žarko, Davor, Branko, Marko, Goran in Vanja

Višarje (Jure_N., 03.02.2017)


Po parih dneh abstinence je bilo treba na hitr it nekam. Dež pada povsod, pa sva šla na Višarje po romarski gor, smučišče dol. 15 minut smuči na hrbtu, potem na psih do vrha. Vmes je pot totalno poledenela, s smučmi mal obvozov, peš skoraj neprehodna oziroma dereze. Meja sneženja je bila 1700m. Pivo in po praznem smučišču v dolino. Sneg pretresljivo super za smučat. Pa še mala zverina je prestala prvi turni test :) Uživala Jure in Tilen in mali Črt :)

Simony Huette (France, 30.01.2017)


Od hladenga Hallstadskega jezera sva se zapeljala z gondolo na sončni Krippenstein. Žičnica ima tri krake, od katerih je drugi najvišji, tretji pa gre na drugo stran navzdol. To sva opazila šele, ko sva v velikem navdušenju skočila v tretjo kabino in se nad smučarsko progo peljala - kam? Dol. Očitno sva bila ob tem videti tako neumno, da naju je bil pripravljen žičničar brezplačno peljati nazaj gor, na srečo. Z vrha je pogled proti Dachsteinu pokazal kruto resničnost: sicer je tu veliko več snega, kot v južnih predelih Avstrije, a rušje vseeno še ni v celoti prekrito. Odločila sva se za sprehod do Simony Huette. Bila je to predvsem pohodna tura v res lepem okolju. Pri smučanju nazaj sva se v celoti držala presmučane steze. Po kosilu na planini Gjaid sva uporabila za sestop do avta baje najdaljšo smučarsko progo v Avstriji (11 km). Ker so nama povedali, da dovolijo smučati po smučišču tudi po koncu obratovanja žičnic, s kosilom nisva posebej hitela in sva zato imela smučarsko progo v celoti in samo zase. Res lep preizkus za nove prijateljice.

Zwoeferl (France, 29.01.2017)


V iskanju snega sva se odpeljala skozi oba turska predora do kraja Gosau. Odločila sva se za baje zelo priljubljeno zimsko turo na Seekarwand. Od jezera sva sledila dobri smučini po kolovozu in nato skozi strm gozd do vrha imenovanega Zwoeferl. Pozna ura in precej skromne snežne razmere so botrovale odločitvi, da je tudi ta vrh dovolj razgleden in nama za danes zadostuje. V iskanju bolj redkih delov gozda in manj zvoženega snega sva prismučala do avta ravno ob sončnem zahodu.

Kobovnikova planina (Peter, 29.01.2017)


Z Boštjanom sva šla po sledeh Andrejeve objave izpred par dni (23.1.; hvala za idejo!). Štart iz vasi Sele-Cerkev/Zell-Pfarre. Avtomobilske registracije v vasi so avstrijske, govorijo pa vsi slovensko (glej še opombo)!

Snežne razmere se v enem tednu niso dosti spremenile. V večni senci grebena Košuta sva našla zimo v polnem sijaju. Čeprav je bilo že 16 dni od zadnjega sneženja, je bil še zmerom prvovrstni pršič - žal pa brez omembe vredne podlage. Na položnejših delih je šlo, na strmejših pa je enostavno prevečkrat škrtnilo! Drugo rundo je zato Boštjan raje odpešačil.

Nazaj grede sva na cesti srečala par turašev in še več sankačev. Mali obliž na rane je bil čisto na koncu: zaključni zavoji po prvovrstnem srežu!

Kratka, grenko-sladka. Danes pa je itak že vse drugače.

Opomba: Po informaciji kolegice Jožice, ene izmed naših vrhunskih dialektologinj, je vas Sele-Cerkev fenomen v evropskem prostoru, ki ga preučujejo na samo slovenski in slovanski, ampak tudi germanski jezikoslovci (Nizozemci, Američani). Tam se je zaradi klenosti, prvobitnosti in zavednosti vaščanov ohranil najbolj prvobiten rožanski dialekt. Za več o t.i. Selski Republiki glej še: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sele,_Avstrija

Mlačca (France, 28.01.2017)


Snega v naših krajih sicer res (še) ni prav veliko, je pa ledu dovolj. Zato smo si pobliže ogledali ledno plezališče v Mlačci pri Mojstrani. Za člane klubov Skale je tokrat Pavel organiziral brezplačno plezanje, sicer pa stane dnevna karta 15 €, enako tudi nočna (16-22h). Kar nekajkrat smo varovani od zgoraj preplezali smeri v levem delu stene in imeli pri tem zelo veliko veselja, hvala Pavel.

Poštarski dom (Franci, 30.01.2017)


Tako kot Marina pred parimi dnevi se odpravim proti Vršiču.Treba je izkoristiti jasen dan za ogled pojava ko sonce posije skozi Prisankovo okno.
Ko je bilo predstave konec in ne še čas za dolino,se skupaj s kolegom odpraviva po stari cesti do Poštarskega doma.
Smuk nazaj po cesti ni bil ravno smuk presežkov,ampak to zimo vse pride prav.

Ratitovec (Franci, 29.01.2017)


Ker se nam je zdelo škoda lepega vremena za par ur sedenja v avtu za Avstrijo in nazaj,jo spet zastavimo na Ratitovec iz Dašnice.Razmere se od prejšnjega tedna niso spremenile in tako je šlo na smučeh iz doline čez Klom do vrha.
Smo pa nekje na sredi gozda naleteli na kakšen dan stare medvedje sledi in dober kilometer smo šli v isto smer.

Nazaj smo smučali v smeri vzpona.Z vrha nekaj pazljivosti v gozdu,čez Klom pršič,nižje pa nekaj skorje in južnega snega.

Lackenkogel(2051 m) (Andrej, 28.01.2017)


Lackenkogel je markanten vrh, ki deli dolini Flachauwinkla in Zauchenseeja ter ga vidiš z avtoceste pri Ebnu v smeri proti jugu. Dostop do planine Lackenalm poteka po ozki planinski poti in je poln pasti ograj bodeče žice. Nad planino se svet odpre, a ruševje ni v celoti pokrito, zato je napredovanje po ledeni smučini zahtevno in omejeno na koridorje kjer poteka tudi spust. Večina bočno drsi. V takih razmerah sem si raje izbral spust na sever, kjer sem na vrhu težko našel snežene prehode. Nižje je snega dovolj, a je v začetku vetrna kloža, ki še nižje preide v mehak pršič. Izkoristil sem ga vse do konca jase, se povzpel nazaj na planino,kjer smo z ostalimi člani TK Gora nadaljevali juhuhu rodeo spust po gozdu do avta. Pod gozdno mejo se na severnih straneh še vedno najde obilo pršiča.

Rettenstein (2247m) (Andrej, 30.01.2017)


Cilj skupine je bil Sulzenschneid, zato smo združili začetek poti po cesti. Ker spust poteka na jug in JV po razritem sem raje želel poiskati nezvožen pršič. S planine Schaidalm me ni pritegnil razrit JV graben, ki je sicer obetal zasneženost skoraj do vrha Rettensteina. Nadaljeval sem proti sedlu Sulzenhals in ga napadel s severa. Našel sem nezvožen pršiča, a ne ravno do vrha. Nad 2000m je spihano do kamenja. Tako sem se odločil, da ga prerijem do planine 2x. In splačalo se je. Je pa snega manj kot v okolici.

Mojstrovica (Miha_D., 29.01.2017)


Zločinec se vrača na kraj zločina. A ne sam. Tokrat s seboj pripelje del familije in prijatelja za povrh. Tako v duhu Maa Cetunga (1893 – 1976) družno opravimo dolgi pohod (3h 45min) od glavne ceste po lepo zasneženi gozdni cesti skozi romantično dolino Belce na vrh. Kot poročajo naši predhodniki, je snega še vedno dovolj, le da je bolj variabilne sorte. Mojstrovica je torej v časih, ko turni smučarji tugujemo ob pogledu na gole domače strmine, smučabilna od vrha (1816 m) do glavne ceste (702 m). Ponekod v senčnih legah je sneg suh in mehak, drugod rahlo kložast ali skorjast, če pa ga ogreje sonce, se znajde tudi ojužen pod smučmi. A to je za velemojstre sonožnega zavoja od brega s težo na spodnji smučki in z odklonom v dolino mala malica. Smuka z vrha po Bašinovem bregu je uživaška, za popestritev sledi pet minut rodea po hosti, naprej po cesti pa gre kot po maslu. Mestoma, kjer je smučina pomrznjena, leti kot sneta sekira.
Za vas smo uživali Miha, Živa, Žiga in Miha.

V živo pa na:
https://www.youtube.com/watch?v=yineg1ylSX0

Sulzenschneid, 1970 m (Mišo_Jenčič, 29.01.2017)


Prespali smo v Ramsau-u pod Dachsteinom, v penziončku (www.hofweyer.at), ki ga lahko zgolj toplo priporočim. Polpenzion 48 €/os. (ceneje kot v marsikateri planinski koči), usluga pa nič slabša kot v hotelu za 100 €.

Za drugi dan nam je Tom svetoval odlično turo ob vznožju Dachsteina. Snega je tu dovolj. Seveda ni bil več pršič (še zlasti, ker gre za jugovzhodno orientacijo), je bil pa primerno ojužen in se je kljub zvoženosti dalo prav solidno smučati. Malo za nami je Tomaž Jakofčič na vrh pripeljal dve punci; prav prijetno smo poklepetali o tem in onem in tudi skupinska ni izostala.

Sever Mosermandla (Jure_N, 29.01.2017)


V Waldu en kup Slovencev, pa smo združili moči. Drugače kar razrito, ampak se je našal plac za nas. Pod malim Mosemandlom smo odsmučali na sever do kamor je šlo potem pa nazaj na pse, na greben in po lepem koluarju v dolino. Prismučali do avta. lep dan smo si naredili :):

ostalo na obris.si

Sonnblick (BogdanJ, 28.01.2017)


V s snegom skromni turnosmučarski ponudbi smo se spomnili Matjaževega silvestrskega cilja.
Tokrat se nas je zbralo kar 16 TSKO-jevcev in skupaj s še tremi koroškimi kolegi smo ta dan na hribu predstavljali absolutno večino.
Ob osmih smo se s prvim vlakom povzpeli na srednjo postajo Molltalskega ledenika na višini malo nad 2200 m. Do Škrbine na višini približno 2700 m pot poteka deloma še po smučarski progi, od tu naprej pa je več variant in višin spusta, pač odvisno od tega, katero smer izbereš. Naša izbira je bil srednji žleb z naklonom do okoli 40 stopinj.
Ker smo izbrali smer vzpona direktno proti Rojacherhutte (2719 m), je bil spust še približno 100 m nižje »od normalne poti«.
Pot do pod koče poteka v zmernem naklonu. Sneg je suh, ponekod zelo trd. Srenači so se ta dan izkazali za zelo uporaben pripomoček; tisti, ki jih niso imeli, so zaradi zdrsavanja na trdi podlagi izgubljali veliko energije, še posebno če je bilo na njej nekoliko pršiča ali napihanca. Po prečenju pod kočo se večino turnih smučarjev spusti za dobrih 100 m na ledenik in potem elegantno nadaljuje proti vrhu. Mi smo prečili v žleb, ki je direktno v smeri proti vrhu, v njegovi zgornji polovici pa smo iz njega izstopili in prestopili na ledenik. Za približno 30 m je bilo treba smuči naložiti na nahrbtnik in za varnejši prehod nadelati stopinje v nekoliko zmehčan sneg. Zaradi višine smo zadnjih 300 višinskih metrov do vrha že nekoliko pospešeno dihali.
Tako kot že ves januar je pogled z vrha ponujal presežek – modro nebo brez oblačka, ena sama jasnina in belina. Presenečalo je le veliko rjavine v smeri proti Heiligenblutu. Od konca ledenika je kopno in se seveda ne da smučati. To so potrdili tudi domačini, s katerimi smo poklepetali pri koči.
Mi smo se hitro posvetili svoji smeri. Glede na to, da je v zadnjem času zelo hladno in da je veter kar močan, je bilo na širnem ledeniku z lahkoto najti pasove, ki si bili primerni za »karvanje«. Za spust smo izbrali povsem desno linijo, pod obronki grebena, ki smo ga morali nazadnje še prečiti.
Novih 200 m vzpona smo še malo nadvišali, in to zato,da smo presmučali grape, ki smo si jih ogledovali že zjutraj.
Dan smo zaključili z dolgimi zavoji po smučarki progi in nekoliko raztegnili že malo utrujene mišice. Tura je dokaj dolga, poleg tega pa je kondicijsko dokaj zahtevna; na koncu se je namreč nabralo skupaj skoraj 15 km poti in okoli 1500 m vzpona.
Kolegi, ki so se nekoliko »obirali«, so na koncu dobesedno šteli minute do zadnje vožnje sedežnice in vlaka.
Snega sicer ni v izobilju, ga je pa ravno prav za solidno smučanje in seveda vzpon. Malo snega in nizke temperature niso vedno slabost. Možnost plazov je v takšnih okoliščinah minimalna, če seveda izvzamemo kakšno lokalno kožo.

Ture so se udeležili: Matjaž, Andrej C, Jure, Pavel, Lado, Bogdan, Andrej S, Vital, Simon, Barbara, Irena Z, Tomaž, Irena MH, Vlado, Vesna in Primož

Taferlnock, 2375m (Stanka_Jelenc, 28.01.2017)


Kar težko je bilo izbrati cilj za ta vikend. Po poročilih sodeč je bilo precej vrhov že povsem preoranih, spihanih ali pa so na isti hrib drle množice iz doline.
Želeli smo si nekaj manj obljudenega, nekaj novega, po nekaj urah brskanja po spletu in preverjanju razmer, ga le najdem -Taferlnock iz severne strani Tauernskega tunela. Zbere se nas za dva avta, prevladujejo ženske, dva fanta pa zraven za kozmično ravnotežje.
Najprej na izvoz za Flauchauwinkerl, mimo parkirišča za "Šilček" in Liebeseck, kjer je bilo že precej parkiranih avtomobilov, do manjšega parkirišča, tam zagledamo prve špure. Pred nami sta le dva Avstrijca in en pes, bergfuhrer in berghund, takšne je vedno fajn imeti pred sabo. Po dobro uhojeni smučini in blagem vzponu se kmalu znajdemo nad planino Pleislingalmen (1423m). Ko pridemo ven iz gozda, se začne strm vzpon do precej višje ležečega sedla, pod katerim je v daljavi opaziti prve smučarje. Gamsboden se imenuje to pobočje, ker pa nismo gamsi, si nataknemo srenače, ki se nekaj metrov višje izkažejo za nujno potrebne, kajti hodimo po precej trdem, napihanem snegu, kjer se brez ustrezne opreme hitro odpelješ v dolino. Ogledujem si podlago in razmišljam kaj vse nas čaka na poti navzdol. Trpljenje ali užitek? Tudi ko se iz sedla navzdol pripelje skupina prvih smučarjev, odgovora še ni. Pot zatem zavije desno, na izravnavo, od tam pa se v daljavi pokaže sam vrh. Do tja je še kako slabo uro strmega vzpona, videti pa ni nobenih sledi, razen starih zavojev. Ugotovimo, da je večina današnjih smučarjev, bilo jih je le kakih 20, obrnila že na vrhu sedla oz. Nekaj metrov nad njim.
Mi potegnemo naprej, kajti pripeljali smo se od daleč, naslednji vikend pa bo šele čez 6 dni, si misli Gorenjka! Vzpenjamo se naprej do vrhnjega, spihanega pobočja, kjer nas najdejo topli sončni žarki. Razgledi so bili božanski, na eni strani Dachstein, na drugi Ankogel, vmes veliko število neznanih vrhov, pod nami pa že znani Aignerhohe in Schopging. Kaj ko bi bilo vsaj pol tega naše, si mislimo! Čas je za malico in selfije. Da se bomo malo hvalili v dolini!
Smuka navzdol je bila odlična, pršiča vse do pasu, da je kar špricalo naokrog.....Japajade, se malce hecam! V bistvu je bila presenetljivo dobra, večinoma grifig na trdi podlagi, kak cm skorjice, nekaj pršičkastih zavojev.....ni, da bi se človek pritoževal.
Sedaj pa rabimo le še nov sneg....kdo ve na koga naj se obrnem?
Smučali: Simona, Nataša, Miša, Jasmina, Stanka (vse ČAO bejbe) ter Boris in Bojan (oba AO Idrija)
Slike: Nataša, Boris in Bojan

Zelenica-Zgornji plot (TFAT, 28.01.2017)


V pomanjkanju snega in časa je čisto zanimiva krajša tura na(d) Zelenico. Iz Ljubelja do koče na Zelenici je ratrak potegnil špuro, tako da je primerna za hojo navzgor, posebej pa za pešce. Sam se šel od koče na Vrtači naravnost po strmini. Od koče na Zelenici je pobočje proti severu za smučanje sicer zanimivo, ni pa presežkov. Šel sem do vremenske postaje na Zgornjem plotu (vsaj mislim, da se mu tako reče), smuči pustil 10 m pod vrhom in potem smučal do koče po več vrstah snega, od pršiča v senci gozda, do razritega in na trenutke zamrznjenega od preteklih dni delno ojuženega snega, do tanke plasti snega na kamnih itd.

Od koče na Zelenici se da do doline peljati po cesti, sneg trd, pomrznjen... sneg nad Vrtačo spet v vseh pojavnih obilkah, ni za kakšne začetnike. Tura čisto prijetna, posebej zaradi sonca nad kočo in možnosti, da imaš smuči ves čas na nogah.

Dva planinca sta bila peš na Begunjščici: pravita da je sneg mehak in ni potrebno imeti derez, zgoraj je pa kopno... snega je bolj malo in je smučanje možno le nad Zelenico, pa še tisto z veliko opazovanja primerne poti.

Nad Zatrnikom (Čeham, 29.01.2017)


Hotel sem obiskati Hotunjski vrh,pa sem se premalo pozanimal,kje sploh je.Zato jo kar mahnem misleč ,da je to najvišji vrh nad smučiščem.Hodim po krpljarskih sledeh,malo po bivšem smučišču,po kolovozih.Skratka ,lepo je.Zgoraj zopet pridem na opuščena smučišča.Pridem do pl.Berjanca,ter na vrh zapuščene vlečnice.Ko se razgledam naprej ,kje je ta Hotunjski vrh,mi je postalo sumljivo.Naslednja vzpetina je zahtevala najprej spust,nato pa kar daleč do vrha.Zato sem šel nazaj do nekega sedla ,kjer sem obšel neznani vrh,ter prišel do lovske koče.Nad njo sem osvojil vršiček,v upanju ,da se mi odpre razgled na Bled.Ker tega ni bilo,se pripravim za spust.Mimo koče pa kar po nekem shojenem grabnu po pršiču,do poti kjer sem prišel.Nadaljujem po senožetih ,rahlo zaraščene smučarske proge.Snega je dovolj,ki je suh in že rahlo zvožen.Navkljub zgrešenemu cilju turo priporočam.

Nova ponudba Stari vrh (Jurij_Bernik, 28.01.2017)


Na Starem vrhu so po vzoru iz tujine ponudili roko turnim smucarjem. V karti 5 Eur je tudi 1 voznja z zicnico od dna do koce. Zelo dobrodoslo za dodatno uzivanje na snegu. Stari vrh ima umetno zasnezevanje in nocno smuko. Odlicno za trening med tednom po sluzbi. Ponoci uporabljamo svetilko tudi ob vzponu zaradi vidnosti in vecje varnosti. Turni smucarji so lahko na smuciscu v casu obratovanja smucisca. Ce bodo v ceno karte dodali se en caj v Koci na Starem vrhu bomo pa se bolj zadovoljni. Vazno je, da se doseze spostovanje in strpnost med alpskimi in turnimi smucarji. Turnih smucarjev je vedno vec in novi dogovori so nujni.

Jurij Bernik

Sonce skozi Prisojnikovo okno in Vršič (Marina, 28.01.2017)


Strinjam se s Petrom, da ni nujno treba v Avstrijo po hormon sreče. Veliko užitkov se najde tudi v Sloveniji. Te dni je pot sonca taka, da nekaj pred poldnevom posije skozi okno v Prisojniku. Res čudovit pojav, ki bi ga naši sosedje verjetno dobro prodali. Danes pa je bil poleg mene pod Tonkino kočo, kamor lijejo sončni žarki, le še en navdušen fotograf. Pojav naj bi bil veden še nekaj dni, a po vremenski napovedi sodeč samo še v nedeljo in ponedeljek.
POtem sem šla še z Brino na sprehod po stari vršiški cesti na Vršič. Snega je presenetljivo veliko, saj ga je očitno pometlo z vseh okoliških vrhov. Vzporedno sta speljani dve gazi - ena za pešake, druga za smučarje. Pri spustu ne smeš zaviti v gozd, ker tam kljub visokemu puhcu zaškrta pod smučmi. Če pa ostaneš s smučmi v gazi, pa brez porivanja s prijetno hitrostjo prismučaš nazaj do avta.

Mojstrovica (M`re, 27.01.2017)


Ena preplonkana. Lahko potrdim besede predhodnikov, da dobre razmere še vedno vztrajajo. Pravi pršič večinoma le še v senci in v gozdu, ker pa ni bilo pozitivnih temperatur tudi kakšne trdovratne skorje ni najti. Sploh zgornji del gozde ceste bi težko bil boljši.
1200 višincev z enim obveznim snemanjem in brez omembe vrednih poškodb smuči, v rangu predšihtnih boste v trenutnih razmerah težko našli boljšo.
Trpela Matjaž in moja malenkost.

Lackenkogel, 2051 m (Mišo_Jenčič, 28.01.2017)


Sprva smo bili standardna zasedba, pa so se kar javljali kandidati in na koncu se nas je nabrala prav lepa skupinica. No, za avtobusno turo nam je še malo manjkalo...

Malo smo bili že na tesnem z idejami, kam na turo, zato sem povprašal našega prijatelja Toma (zgodba s Šentflorjancem) za nasvet. Za prvi dan je svetoval Lackenkogel nad Altenmarktom, kjer bi po njegovem »moralo biti dovolj snega, ampak v vsakem primeru je čudovit razglednik«. Približno tako se je tudi zgodilo: snega je bilo v principu dovolj, ampak če bi ga bilo še po metra več (zaradi borovcev v vršnem delu), bi bilo bistveno bolje. Sneg je bil sicer še vedno suh, čeprav je tako zvožen, da bi ga težko imenoval pršič, pa tudi v gozdu se ni dalo več normalno zavijati. Toda – razglednik je res odličen. Sklepna ocena: dobro smo se prezračili, malo smo pa tudi smučali...

Sella -Kanin (Podhrib, 28.01.2017)


V trenutnem pomanjkanju snega je Kanin dobra izbira. To se vidi tudi po tem, da je bilo cel kup Avstrijcev, ki ravno tako hrepenijo po snegu, vsaj tisti iz bližnje Koroške. Glede na to, da žičničarji na italijanski strani vedno bolj "težijo" turnim smučarjem (do 9h je treba biti pri Gilbertiju in je zato potrebno dosti zgodaj vstati), je vzpon po mulatieri zelo dobra izbira. Pot je speljana zelo slikovito in se na smučišče priklopi na Prevali, pri zgornji postaji povezovalne gondole (začne se pa preko smučišča nad parkiriščem). Nadaljevali smo ob lepo urejenem smučišču do Škrbine pod Prestreljenikom. Obratuje samo štiriseda. Plan je bil, da gremo do okna (razmere so izgledale prav v redu), vendar nam je dober žur v brunarici "preprečil" nadaljevanje

Kleiner Pleißlingkeil (2417m) & Spirzinger (2066m) (Domen, 27.01.2017)


MEd Obertaurnom in Flachouvom vladajo ugodne razmere za smuko. Zgoraj trdo, a grifig, v zatišnih legah nad Südwiener kočo pa se je našel še čisto pravi pršič. Oskrbnik mi je zjutraj potarnal, da letos ni prav dosti snega, sem mu odvrnil, da bi si v Sloveniji vse prste oblizovali, če bi ga bilo (vsaj) toliko. Če koga zanima, prenočišče stane 16€ (na članstvo PZS, ÖA,...), polpenzion 55€. Za sam vrh Pleißlingkeila dereze niso odveč, če jih pustiš v avtu, se da tudi brez. ;) Ob povratku sem se vzpel še na Spirzinger, nekakšen hišni vrh, z lepo flanko. Tudi pod kočo so vladale prav spodobne razmere, ceste se ni bilo potrebno posluževati vse do doline...

Velika Mojstrovka (Jaka_Ortar, 27.01.2017)


Popoldanska z Luko, z Vršiča (cesta BP) malo čez 13. uro. Peš po gazi naravnost po Plazu, sestopajoči so jo zdrsali, ponekod se udira do grušča, zoprn vzpon. Čez Grebenc kopno, le mestoma poledenelo. Pri izstopu Pripravniške sva odvila po gazi v levo, sprva kopno, nad ~2100 m pa le še trd sneg, dereze. Na greben Velike Mojstrovke vodi utrjena gaz, na sredi vesin sva odvila desno po poledeneli polici na snežišče v vpadnici vrha in nato naravnost gor po grapci (običajna smučarska smer). Okoli pol treh spust; Luka na južno stran, jaz na vzhodno (po smeri vzpona). V vzhodni strmini mešane razmere, smučarski koridor je odsekoma ozek, mestoma poledenel, nekaj odsekov pa je bilo tudi lepo širokih za zavijanje v malo zbitem suhem snegu. Konec na ~2180 m, še enkrat gor in spust na jug za Luko. Sprva napihan nesprijet sneg, prav prijetno za zavijanje, a že po manj kot 100 m konec veselja, trdo, groba površina, prehod v desno (gledano od zgoraj) zasnežen točno dovolj za spust, na jug obrnjeni strmejši odseki so bili fajn odjenjani. Luka je z Velike odsmučal na jug do konca napihanca, se vzpel nazaj na vrh in šel nekaj 10 m po grebenu proti Zadnji ter tam našel boljše razmere za smučanje na jug. Odsmučal je dobrih 200 m in še enkrat gor ... drugič mu bom dal kakšno skalo v ruzak. Še najlepši del naju je čakal med ~2200 in 2100 m po poglihanih odjenjanih širokih prehodih tik pod stencami Velike Mojstrovke. Žal pa so bile tam tudi skalne mine. Za zaključek nekaj slaloma med skalami, do 2050 m. Peš čez Grebenc, kakih 30 m pod Vratci pa spet na smuči, sprva tik pod steno po napihancu, nato pa naravnost navzdol po Plazu do rušja zelo dobre razmere, zbit suh sneg brez udiranja in skalnih min, široko. Ob rušju nato še slabih 100 m treniranja zavoja s preskokom brez skalnih min, nato še ~150 m peš. Priporočati ne morem, da me ne bo kdo potem preklinjal, je bil pa fajn situacijski trening. Za Luko pa popoldanski sprehod. :)

Porezen - ski trail (Rok_Kovač, 27.01.2017)


Zjutraj po novi cesti v sibirsko Davčo pri -14C pod hribom Prvič začnem 10 km marš čez greben Medrce na Porezen.Snega je po mulatjeri 40 in več cm, višje pol m zastrugi in spihano trave.Zgiraj se zavleče v lesen bivak, saj je J veter bril 50km/h.Višje gore še bolj spihane.Spust oddrsal po poti, eden šel s starim dilam tudi direktno po plazu.S Huma direktno dol baje tudi ne škrata, pravil domačin.Tura bolj za kondicijo, dušo in nekaj lepih zavojev.Grebenska trasa vara po bližini, parkrat tudi namestiti pse.

Jalovčev ozebnik (Simonerjavec, 26.01.2017)


Moje prvo poročilo letos, za ostalo se mi ni zdelo vredno pisat. :)

Snega ni veliko, vendar več kot prejšnji teden v Karavankah, zato sem se odločil it pogledat.
Dostop klasičen - po tekaški progi do koče, potem čez gozd in naprej po melišču - čim prideš iz gozda, se začne minsko polje. V srednjem delu je v dokaj spihano, zato sem gor grede šel tam peš, pa potem naprej na smučeh. Pod ozebnikom nekaj uležanega pršiča, večinoma pa je sneg kložast, nekje tudi skorjast.

Čez ozebnik bi se mogoče dalo it s srenači, jaz sem šel peš. Izhod je leden in posut z minami, do zameta zgoraj je trdo in ponekod ledeno.

Smučarija pa taka ... zgoraj boj za preživetje, osrednji del zapihan, ampak veliko boljši od vsega ostalega tako, da je ok. :) spodnji del spet trd. Po melišču je za pazit, nikar bit preveč sproščeni, ker te hitro lahko zapne.

Če je nujno, se da kaj posmučat, ampak bi priporočal "šodr" smuči, oziroma, naslednjo pošiljko snega.

več pa na blogu:
http://www.simonerjavec.com/2017/01/prvic-letos-v-ozebniku.html

lp,
Simon

Ženiklovec (V. Javornik) (Peter, 21.01.2017)


Tura je bila opravljena par dni nazaj, ampak ob pomanjkanju idej ob tej pičli snežni odeji morda komu prav pride.

Idejo za turo mi je dal svak Urban - je pa bil on prva izmena, jaz pa druga!

Iz avtoceste je izgledalo kar pesimistično: nič kaj vzpodubden pogled na gole flanke Storžiča in Košute, v glavi pa je še kljuval nepozabni opis ture na V. Vrh izpred dveh dni nazaj, ki ga je spisal izkušeni turni smukač (ter tudi kvazi alpinist ... in kuhar segedina) Miha - Baza.

Cesta lepo posipana, prevozna torej tudi z normalnim 2WD. Parkiral sem malo nižje (ca 1000 m), pri odcepu za kmetijo Rekar.

Ata Rekar je rekel, da ne razume današnjih hribovcev: Najprej čakajo sneg - zdaj, ko je končno padel, pa ne pridejo smučat. Ko sem skeptično pogledal okoli po napol golih pobočjih, je rekel in pokazal, da je snega zgoraj do vratu.

Na 1200 je bila cesta res že lepo zasnežena. Ovinki pa divje razriti od terencev 4WD.

Zgoraj mi je že ugašal dan, zato sem zavil na (južni) predvrh s severno flanko, da sem imel vsaj nekaj metrov pršiča, o kakršnem poročajo naši TKG vikend gastarbajtarji.

Zgoraj užitek pršiča, vmes previdni zavoji po gozdu z občasnim dotikom tal (bolje bi bilo iti po cesti), nižje po cesti je letelo, pod 1200 pa je cesta preveč tanko zasnežena in je bilo treba peš. Je pa meni smučanje itak manj pomemben del ture. Odtehta mir gozda, zahod čez Julijce.

Če povzamem višine: Napovedanega "snega do vratu" ni bilo. Do vratu je bila le havba od Range Roverja in ostalih 4WD živali. Višine snega se gibljejo do vratu mačke (pri Rekarju) pa vse do vratu bernardinca (zgoraj).

Ata Rekar ne razume oklevanja turašev, ko je sneg.

Jaz ne razumem, da se kdo pelje 5 ur, da bi preživel zgolj 3.5 ure na hribu (pa četudi na prvovrstnem pršiču).

Verjetno marsikdo ne razume mene, Baze in drugih lokal-patriotov, da se matramo po domačih kopninah, če je pršič do kolen takorekoč na "dohvat ruke", pičlih 200 km stran. Halo!

Tako marsikdo ne razume marsikoga - ampak dokler je vsak s svojim zadovoljen, je super.

Zdaj pa kuhat segedin - že četrto rundo letos.

Višarje (Miha, 26.01.2017)


Glede na snežne razmere pri nas, smo se danes odpravili po romarski poti na Višarje. Ob 9:00th smo se iz parkirišča odpravili proti vrhu. Spodaj megla in sneg, smučarjev je bilo glede na razmere in vreme tudi kar veliko, prevladovali so avstrijci. Na sedlu, pod sedežnico, ki pripelje iz smeri Florjance proti Višarjem, se je odprlo in pot smo do vrha nadaljevali po sončku. Na vrhu uživali v prekrasnih razgledih na zahodne Julijce. Potem pa smo po smučišču odsmučali proti dolini. Pas megle je bil na višini 1600m.
Naj pa opozorim vse, ki se boste odpravili na Višarje. Do 31.1. poteka svetovno prvenstvo paraplegikov v smučanju zato je spodnja polovica smučišča zaprta za vse smučarje. Možnost vožnje s kabinsko žičnico na sredini smučišča v dolino.

Schilchegg (Domen, 26.01.2017)


Cilj je bil Kraxenkogel, a sva zaradi določenih težav z opremo podpisala kapitulacijo na Šilčku. Spustila sva se na jug, na sedlo v smeri Liebesecka in od tam sledila smučinam v dolino. Možnih je očitno več variant, vsem pa je nekako skupno to, da se izogibajo grabnom. Midva sva se oprijela najbolj levih zavojev, z idejo, da naju mogoče pripeljejo na "normalko", a sva kasneje videla, da je to glede na teren povsem nemogoče. Po tej varianti je bila speljana celo pasja sled navkreber in gre mimo 2 ali 3 koč/staj. Zgoraj je bila luštna, v spodnjem delu malo manj "smučarska", se jo pa velja zapomnit za kake bolj pršičaste razmere, ko bo normalka že zvožena. V dolino sva prišla kakih 300m naprej od odcepa ceste na Šilček. Na koncu je zagotovo ostalo nekaj grenkega priokusa, dan je bil pa vseeno lep...

Ankogel 3252 m (Matevž_Lavrič, 25.01.2017)


Po dobrih štirih letih sem se ponovno povzpel na Ankogel, tokrat v zimskem času, seveda s smučmi, družbo pa mi je delal Rok. Ob osmih zjutraj je bilo precej mrzlo, temperatura je bila spodaj v dolini -14 stopinj, a k sreči je bila inverzija in je bilo višje nekoliko topleje. Z gondolo sva se zapeljala do koče Hannoverhaus 2565 m, kjer sva zapustila smučišče in se odpravila proti vrhu. Vse je potekalo gladko do trenutka, ko sva prišla na greben malega Ankogla, kjer je bilo zelo vetrovno in ledeno mrzlo. Smuči sva pustila nekje na višini 2900 m in nadaljevala peš. Ker so bile razmere na vrhu malega Ankogla precej bolj ugodne, sva se odločila da se povzpneva še na sam vrh, ki je dobrih 150 m višji. Nadela sva si dereze, vzela cepine ter se počasi in previdno vzpenjala, okoli dveh popoldan pa nama je uspelo. Na sami gori se nisva zadrževala dolgo, saj je bilo mrzlo, zato sva kaj kmalu sestopila do mesta, kjer so se sončile najine smuči. :) Tudi smuka je bila dobra, prismučala pa sva vse do izhodišča oz. doline, ki je na višini 1200 m.

Ostale fotografije na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/01/ankogel-3252-m-kombinacija-smucanja-in.html

Stari vrh - nič več zastonj (Jaka_Ortar, 26.01.2017)


Stari vrh sledi zgledom iz tujine in od 20.1.2017 dalje ponuja storitev "turno smučanje" za 5 € (+2€ za vračljivo karto).

Razglas je sicer še nekoliko sramežljivo nalepljen na okence blagajne, tako da ga večina turašev zelo verjetno še ni opazila.
Vzpenjanje ob robu smučišča je - kot doslej - dovoljeno samo v času obratovanja smučišča.

Grundegg 2168 m (Jure_N., 24.01.2017)


Ker že nekaj časa ni bilo padavin je bilo treba kr precej časa preživet na spletnih kamerah in ostalih razmerah, da je Žiga našel pršič, seveda skoraj deviški. V Kleinarl sem že bil, vendar leta nazaj. Zjutraj hud mraz, višje inverzija. Penkopfu smo se takoj odpovedali ker je bil razrit totalno. Snega je v tistih koncih ogromno, za naše razmere seveda. Skratka imeli krasen dan, smejali kot že dolgo ne. Uživali Jure, Žiga, Klemen in Uroš.

Več slik in info na http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/grundegg-2168m/

Liebeseck (2303m) (Andrej, 22.01.2017)


V iskanju mehkega snega na podlagi se je potrebno zapeljati na severno stran Alp. Kljub polnemu parkirišču na izhodišču, nudijo hribi za drugim turskim tunelom še vedno neokrnjeno zimsko idilo. A da je razmerje smučanje proti vožnja še vedno v prid smučanju sva izbrala eno daljšo in višjo. Liebeseck je vrh na grebenu med dolino Kleinarl in cesto A10. V začetku sva izkoristila lepo gaz, ki je nad gozdno linijo postala ledena. Od sedla do vrha je najlažje peš, kjer se nama je pridružil Tomaž. Strm spust je mogoč na vse strani, a trenutno je spihan najmanj proti jugu, kjer smo se po razriti mehki kloži spustili pod Ennskarhuette. Zaradi razritosti predhodnikov smo bili odločeni poiskati svojo pršno linijo. Nadeli smo kože in se dvignili čez greben in sledil je spust na SV do začetka Dunkelgrabna, prečka z rahlim vzponom na jug mimo lovske koče Hataxachhuette in naprej v dolino. Našteli smo 800m neokrnjenega pršiča, ki ostaja pršen samo še v senci. Vsi nižji okoliški vrhovi so razriti in skuclani.

Sandkopf 3090 m (Matevž_Lavrič, 21.01.2017)


Nekje sredi noči sva se z Rokom odpravila v Avstrijo, natančneje v kraj Heiligenblut, in se od tam dvignila do majhhe vasice Oberschachnern, kjer sva parkirala avto in pričela z vzponom. Markacij in smernih tabl ni bilo, sledi tudi ne, zato sva šla po občutku. Seveda je bil ta občutek popolnoma zgrešen, in sva pač nekajkrat malo zašla. nasmeh

Ko sva vendarle prišla nad gozdno mejo, sva zagledala predvrh Sandkopfa, in šele tu nama je postalo jasno, da je pred nama še zelo dolga pot do vrha. Volje je bilo čedalje manj, energije ni bilo več veliko, a kljub vsem sva vztrajala, in po nekaj urah sva le prispela do vršnega pobočja Sandkopfa. Ker je bilo od tu naprej zaradi močnega vetra pred dnevi vse kopno, sva se odpravila proti vrhu peš. Dobil sem nov zagon, novo upanje. nasmeh

Čez slabe pol ure nadaljne hoje sva končno zagledala tudi vrh 3090 m visokega Sandkopfa. Tu je postalo jasno, da nama bo le uspelo.Razgledi so bili fantastični na vse strani, čudovito se je videlo najvišji vrh Avstrije - Grossglockner in ostale okoliške vrhove.

Kmalu sva sestopila do mesta, kjer sva pustila smuči, in se zapodila proti dolini. Z vrha mehka kloža, kmalu pa čudovit pršič, smuka ena A.

Ostale fotografije na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/01/sandkopf-3090-m-cudovit-turno-smucarski.html

Lp, Matevž

Visoke Tatre (Jure_N., 24.01.2017)


Tatre nikoli ne razočarajo. Smo bili skupnega mnenja vsi udeleženci mini tripa na Slovaško. Nasmučali se v 4 dneh kot že dolgo ne. Zbojniška koča je nudila dovolj udobja da smo spali v gatah na 200m nadmorske višine. Razmere pa smo res ujeli, kot so povedali Slovaški prijatelji. Definitivno se vrnem. Meni so kot Chamonix v malem, pa še ceneje in brez višine oz glavobola. Je bil pa drug glavobol :):) Uživali Jure, Stojan, Slavc, Tuši, Milan, Igor, Borči

obširnejša reportaža na : http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/visoke-tatre/

Kobovnikova planina (Andrej, 23.01.2017)


Kobovnikova planina (23. 1. 2017)
Po prihodu v Sele/Zell Pfarre na avstrijskem Koroškem (948 m. n.v.) parkiram ob cerkvi. Snega je tu okrog 30 cm. Takoj nataknem smuči in zavijem preko travnika v smeri koče pod Košuto (http://www.koschutahaus.at/). Hitro pridem do zaselka Kobla, od tu naprej po lepo zratrakirani gozdni cesti naprej. Malo pred kočo zavijem na gozdno pot levo, po nekaj ovinkih se odpre Kvadnikova in Kobovnikova planina, kjer sem kmalu na vrhu. Odprejo se čudoviti razgledi po celem hrbtu Košute, pa potem do Kepe, Dobrača, Grlovca itd. Hodim slabo uro in pol in naberem 580 v.m. Že deset dni so tu razmere nespremenjene, zaradi izredno nizkih temperatur in sence je sneg povsod suh. Na planini se najde še precej nedotaknjenega pršiča (od 30 do 50 cm). Proti vrhu je spihano, pri smučanju po planini včasih pridem do tal, ker pa je spodaj v glavnem trava, za smuči ni večjih nevarnosti. Za vikend sem vajo ponovil 3x. Koča pod Košuto je v zimski sezoni poleg vikenda odprta tudi več dni čez teden, spodaj ob glavni cesti, kjer skrenemo proti Košuti, se lahko na tabli preveri, če je slučajno zaprta. Prijazni oskrbniki postrežejo z raznovrstnimi jedmi in specialitetami. Kobovnikova planina je lepa in nezahtevna tura , ob trenutnem vsesplošnem pomanjkanju snega zelo dobra izbira. Tura bo aktualna do prve otoplitve. Iz centra Ljubljane do Sel je preko Ljubelja in Borovelj 82 km, v normalnih razmerah potrebujem uro in petnajst minut.

Kobovnikova planina (Andrej, 23.01.2017)


Kobovnikova planina (23. 1. 2017)
Po prihodu v Sele/Zell Pfarre na avstrijskem Koroškem (948 m. n.v.) parkiram ob cerkvi. Snega je tu okrog 30 cm. Takoj nataknem smuči in zavijem preko travnika v smeri koče pod Košuto (http://www.koschutahaus.at/). Hitro pridem do zaselka Kobla, od tu naprej po lepo zratrakirani gozdni cesti naprej. Malo pred kočo zavijem na gozdno pot levo, po nekaj ovinkih se odpre Kvadnikova in Kobovnikova planina, kjer sem kmalu na vrhu. Odprejo se čudoviti razgledi po celem hrbtu Košute, pa potem do Kepe, Dobrača, Grlovca itd. Hodim slabo uro in pol in naberem 580 v.m. Že deset dni so tu razmere nespremenjene, zaradi izredno nizkih temperatur in sence je sneg povsod suh. Na planini se najde še precej nedotaknjenega pršiča (od 30 do 50 cm). Proti vrhu je spihano, pri smučanju po planini včasih pridem do tal, ker pa je spodaj v glavnem trava, za smuči ni večjih nevarnosti. Za vikend sem vajo ponovil 3x. Koča pod Košuto je v zimski sezoni poleg vikenda odprta tudi več dni čez teden, spodaj ob glavni cesti, kjer skrenemo proti Košuti, se lahko na tabli preveri, če je slučajno zaprta. Prijazni oskrbniki postrežejo z raznovrstnimi jedmi in specialitetami. Kobovnikova planina je lepa in nezahtevna tura, ob trenutnem vsesplošnem pomanjkanju snega zelo dobra izbira. Tura bo aktualna do prve otoplitve. Iz centra Ljubljane do Sel je preko Ljubelja in Borovelj 82 km, v normalnih razmerah do tja potrebujem uro in petnajst minut.

Silberling (Vanja_Starčević, 22.01.2017)


Primanjkovanje snega v bližnjih krajih Slovenije in Koroške so nas usmerili na Štajersko in smo se v nedeljo zapeljali do Walda pri Schoberpasu, v dolino Liesing, z namenom smučanja z Silberlinga. Ob 9-ih so prva dva parkirišča že bila zasedena, tretje na kateremu smo pustili avto se je napolnilo v 10-ih minutah, pozneje še tista nižja:  število avtomobilov smo ocenili na skoraj 100. V dolini je bilo -13 C, sredi dneva na vrhovih okoli 0, vreme smo imeli sončno z slabim vetrom .
Dolina nudi nekaj ciljev in smučine peljejo povsod, Žarko je tako končal na Himelecku (2075), Zvonka in jaz, ki sva zaradi težav z njegovimi vezi štartala pozneje sva se povzpela na Silebrling (1900 m) prek Laistenkarhtt. Z vrha sva odsmučala pod Leckenkope in se povzpela na vrh ter z njega smučala proti pl. Haggen. Sneg smo imeli vseh sort: presmučani suhi, ojuženi pršič, skorja (smučala sva pozno) v gozdu nekaj prišiča, presmučana skorja.
Za prvo turo in sedanjih snežnih razmerah lepa tura.

Mojstrovica (Miha_D., 23.01.2017)


Po kalvariji na Velikem vrhu in sobotnem turno smučarskem romanju na Višarje, se na TKG iznenada pojavi prav navdihujoč zapis prigod z Mojstrovice, ki ga je Silvo vkup zložil in na svitlo postavil. Ali je to mogoče, se vpraša smukač, ki je jel že malček dvomiti, da bo to zimo po klancih domačih pršiča oral. In res, vse kar je zapisal Silvo, drži kot pribito. Te kraje nad Belco, Visoki Kurji vrh, Mojstrovico, Tišlerico, Grajščico, Kresišče in druge krtine, ki slove po svoji odmaknjenosti in čarni podobi, je kleni mož to jesen, ko so bili še goli, prehodil po lovskih in kozjih stezah, vlakah, gošči po dolgem in počez in jih do obisti raziskal. Da bi tod s smučmi kolovratil, mu pa na kraj pameti ni padlo. No, pa gre vseeno pogledat, kot rečejo mladi, kaj dogaja. Od bele ceste po gozdni cesti skozi dolino Belce do vrha se kar nekaj hoje nabere. Čudodelna reč, ki popotniku, zgubljenem v neznanem svetu, pokaže, kje za vraga se klati, kam naj gre in od kod se je vzel, je do vrha namerila 10,3 kilometra, dobre tri ure in pol hoje in 1130 m razlike v višave. Gozdna cesta se vleče kot jara kača, zato je poleg pijače in jedače v popotni malhi dobro imeti še kakega sotrpina s seboj, da si krajšata čas. Ko turni smukač vrh doseže in si dušo priveže, se na smuči postavi in požene nizdol po bregu, ki ga je tako lepo opisal Silvo. Ker je mož vešč urnega sukanja smuči v snegu, bi ga bilo prav veselje gledati, ako bi kje bil kakšen gledalec, kako se za njim praši in kadi. Sin bi dejal, uau stari, glej, kako model od fotra hudo paudra. Ko mož spraši najlepšo flanko, ga čaka ležerna in uživaška pela po gozdni cesti do avta, kjer se konča turno smučarska pravljica.
Miha

P.S.: Silvo, še enkrat hvala za odlično idejo. Res idealna smuka.

Mosermandl 2680 m (BogdanJ, 22.01.2017)


Zimski hormoni so aktivni v najvišjem pogonu in skromnost domače turnosmučarske ponudbe jih ni mogla ustaviti. Za bližnje smučišče Flachanu so viri navajali 185 cm visoko snežno odejo in če je polovico tega res, tudi nad Waldom ne more biti »kar nič«, smo si mislili. Sklep je za trenutek omajal le termometer, ki je ob prihodu na izhodišče (1340 m) zamišljene ture kazal dvajset stopinj pod nulo. Ko pa smo se po kakšne pol ure hoje le znašli na soncu, so se počasi začeli vrhunski užitki, ki je ne bomo zlahka pozabili.
Celotna pot do približno 100 m pod vrhom je potekala v suhem snegu različnih trdot in le mestoma po trdem spihancu. Zaključni žleb je solidno zalit in lepo smučljiv. Seveda pa je bilo tu pri vzponu potrebno sneti smuči.
Spust je bil užitkarski bolj kot smo pričakovali. Spretno smo se izognili pobočjem, kjer je bilo nekaj skorje. Seveda smo doživeli že tudi kaj boljšega, ampak v trenutnih skromnih razmerah, je bil današnji dan gotovo presežek. Več pa naj povedo slike. Smo uživali kamniški TSKO-jevci: Bogdan, Matjaž, Stanko, Jure, Andrej in Tomaž

Schilchegg & Benzegg (Domen, 22.01.2017)


Ponovno nad Flachau, kjer se še vedno ubadajo z dobrimi razmerami. Prevoženo je itak vse, sva pa tako s Šilčka pod grebenom proti Benzeggu in predvsem v gozdičku v pobočju Benzegga v zgornjem delu (na precejšnje presenečenje) odkrila še nedotaknjene predele. V zgornjem delu razmere odlične, v spodnjem je pa itak povsod vse zvoženo in lahko izbiraš med različnimi vrstami rodea. Na splošno pa lepa, lahkotna smuka, kot se za eno nedeljo tudi spodobi...

Klingspitz, 1988 m (Mišo_Jenčič, 22.01.2017)


Za to turo nam je povedal lastnik gorske koče na Dienter Sattel, kjer smo prespali. Sprva smo bili malo skeptični, ker ni bila vrisana na zemljevidu, niti je nismo našli v dveh vodnikih, ki sem ju imel s sabo. K sreči je imela Marjana še tretjega, kjer je bil opis. Opremljen je bil s podnaslovom "Snežni valček nad Dientnom", kaj je seveda delovalo zelo privlačno.

Ko smo zjutraj iskali izhodišče, smo hitro ugotovili, da je opis v tistem vodniku bolj ali manj napačen oziroma zavajujoč, a kasneje z orientacijo nismo imeli nobenih problemov, saj je bila tura dodobra obljudena. Po dobri gazi smo udobno dosegli vrh, od koder smo dobili vpogled v res številne in prostrane možnosti spusta. Zato smo kljub številnim smučinam še vedno našli veliko pršiča, pravzaprav prvovrstnega šelestečega puhca (ugotavljam, da sem zadnjič – verjetno kot posledica dolge abstinence – pretiraval v superlativih glede pršiča s Schilchegga, kajti današnji je bil še bistveno boljši).

Ratitovec (Franci, 21.01.2017)


Danes na Ratitovec iz Dašnice.S Podlonških travnikov smo zavili desno in preko Kloma na vrh.Nabralo se je skoraj 1200višinskih metrov.
Nazaj smo brez snemanja smuči prismučali do avta,kar je za to zimo velika višinska razlika.
Bil je sneg vseh vrst - od kopnine do pršiča,klože,skorje in ledu.

Mojstrovica (Silvo1952, 21.01.2017)


Kdor išče, ta najde. Danes sva s prijateljem naredila po slabih 25 cm pršiča turo na Mojstrovico. Od glavne ceste po gozdni cesti od avtomobila na smučeh z enim snemanjem smuči za hojo skozi predor do vrha gore. Smučala sva z vrha po grebenu do ceste in nato po cesti v dolino. Enkrat sva nadela kože in šla ponovno peš skozi tunel. Prismučala sva do avta. V pomanjkanju snega je to trenutno idealna smuka. Več v ponedeljek na internetni strani gore-ljudje.

Lepa špica (Čeha, 21.01.2017)


Leto je minilo od kar nas je zapustil prijatelj Miran Martinjak.V spomin nanj smo se prijatelji iz Mengeškega društva in njegovi najbližji odločili,da izvedemo turni smuk v njegov spomin.V hladnem jutru smo se podali čez mejo na travnato Lepo špico(Cima bela).Res je bilo kar veliko trave,a smo vseeno posmučali prav iz vrha.Podlaga je bila od trave pa do pršiča,tudi kakšen kamen se je našel.A 18 udeležencev se je ob Aninem in Klavdijenem štrudlu res zadovoljno smejalo po lepi turi.

Schwalbenwand, 2011 m (Mišo_Jenčič, 21.01.2017)


Za vikend smo se ponovno odpeljali v nam ljube kraje pod Hochkönigom. Prvi dan smo ponovili turo izpred 5 let – od gradu Kammer pri Zell am See-ju na Schwalbenwand. Snega sicer tudi ni v izobilju, povrhu so ga v dneh od zadnjega sneženja dodobra preštrikali, a vseeno smo našli nekaj pršiča tudi zase.

Izbor naj fotografije v sezoni 2016/17 (Mišo_Jenčič, 21.01.2017)


Izbor najboljših fotografij, objavljenih na Trenutnih razmerah Turnega kluba Gora, je bil v minuli sezoni odlično sprejet, zato ga bomo izpeljali tudi v prihajajoči sezoni. Ocenjevalna žirija je letos dopolnjena s priznanim planinskim fotografom Janezom Skokom (založba Sidarta), ostali člani smo isti kot lani: Matej Ažman, Tine Čopič, Marko Kern, Jaka Ortar, Darja Zaplotnik in Mišo Jenčič kot predsednik žirije.

Izmed vseh fotografij, ki bodo spremljale objave na Trenutnih razmerah v obdobju od novembra 2016 do 7. maja 2017, bomo izbrali 10 najboljših in jih javno objavili skupaj z vabilom na turnosmučarski piknik, ki bo konec maja 2017.

Na pikniku bomo podelili nagrade petim najbolje uvrščenim fotografijam. Prva nagrada je letos zelo privlačna: smuči Elan Alaska. Tudi sicer so se sponzorji odzvali v velikem številu in se za podporo toplo zahvaljujemo podjetjem: Actionmama, Annapurna, Elan, Extreme Vital, Kibuba, Orbico, Sidarta, Šport 11/11 in Tehnomat.

Ostali udeleženci piknika bodo lahko ob prijavi na piknik napovedali končni vrstni red (izmed 10 naj fotografij, ki bodo že prej javno objavljene) in tisti, ki bodo najbolje uganili vrstni red, bodo dobili praktične nagrade.

Glavni namen izbora je, poleg druženja in zabave ob podelitvi nagrad, predvsem nadaljnja izboljšava objav na spletišču TK Gora. Zato ste s svojimi prispevki vabljeni tudi tisti, ki ste doslej bolj brali in manj prispevali. Vsak objavljen prispevek je dobrodošel, poročila opremite s čim bolj kvalitetnimi fotografijami. Če kdo ne želi, da se njegove fotografije ocenjuje, naj nam to sporoči in bomo te fotografije izločili iz ocenjevanja. Iz ocenjevanja so vnaprej izločene tudi vse objave članov žirije, njihovih partnerjev ter predstavnikov sponzorjev.

Več informacij o izboru naj fotografije je na http://www.turni-klub-gora.si/Gora/ocenjevanje.html

Kobla (Marina, 21.01.2017)


Morda pride tale informacija komu prav.
Že prejšnjo nedeljo smo šli na Koblo, danes nekateri še enkrat. Kot povsod po Sloveniji tudi tukaj ni snega v izobilju, a nekaj odsekov je presenetljivo dobro pršičatih. Škoda, da so zadnjo jesen pozabili kositi. Marsikaj štrli iz snega in so tako na nekaterih odsekih slalomska vratica precej gosta.
Če pa se odločite po prihodu na sedlo za spust na drugo stran - tam je več vriskanja.

Liebeseck (EDOKRN, 21.01.2017)


Najin cilj ni bil ponovitev Domnove ture izpred nekaj dni. Hotela sva na Schilchegg, zmoto pa ugotovila pod samim vrhom. Da gre za Liebeseck nama je povedal gospod, ki sva ga srečala pri sestopu. Dostop: skozi Karavanke do Flachaua. Tam izvoz Flachau Winkl ter nazaj ob avtocesti nekaj kilometrov. Ob prvi zapornici pustiva avto. In greva tam, kjer je največ shojeno. Skozi dolino, okoli neke gmote. Tam se šele odpre pogled na obširna smučišča. Ko prideva do manjšega zavetišča na višini 2020 metrov, spoznava da najin vrh ne bo Schilchegg (2040m). Na sedlu pustiva smuči, ter se vzpneva na vrh Liebeseck. Neprevoženega je še ogromno. Od pršiča, pa tudi do klože. Zadnji del je mogoče malo utrujajoč, saj je zadnji del ravninski. Smučišče se očitno odpre šele ob 12 uri, saj do vrha nisva videla niti ene osebe. Navzdol pa trume.

Grosse Kesselspitze (Domen, 20.01.2017)


Na parkirišču zjutraj ne preveč vabljivih -18, a so se sklepi na sončni cesti hitro ogreli. Ti temperaturni preskoki so zanimivi, začel sem hodit zadelan v puhovko in po 10 min sem bil le še v jopici. Snega je nad Obertaurnom nekoliko manj kot nad Flachauvom, a še vedno dovolj. Tik pod vrhom precej spihano, precej čeri, ki pa se vidijo, tako da ne predstavljajo problema. Flanka že precej ojužena, a brez skorje. V vpadnici precej zvožena, ponekod je bolje smučati kar tam oz. kakor komu pač paše. Najlepši zavoji so se ujeli na, nad in pod planino, po cesti je pa kot običajno letelo kot sneta sekira...

PS za Jaka: Pri babah nikoli ne moreš točno vedit, pri čem si, tokrat si očitno ti potegnil krajši konec. ;)
PS 2: Kdor me je včeraj kontaktiral glede razmer, naj me prosim še enkrat, če je še aktualno, ker ga je vrglo med vsiljeno pošto in sem pomotoma zbrisal preden sem prebral.

Prestreljenik (Jaka_Ortar, 20.01.2017)


Okoli pol osmih z "Neveje", po progah navzgor do Gilbertija BP, lepo so uštimali, nič pretrdo. Potem spust v konto po steptani progi in vzpon na Prevalo - po steptani progi (ki pa je zaprta). Tik pod sedlom (15 višincev?) spihano do grušča. Na slovenski strani proga urejena, 4sedežnica na Sedlo obratuje. S Sedla peš zavijem na Prestreljenik, Bogdanova fotka izpred tedna dni je kazala dovolj zalit Prestreljenik, vendar pa je do danes odpihnilo nekaj snega. Vseeno vzpon bolj po sredi, če že ne po desni (gledano od spodaj) strani flanke večinoma po trdem decembrskem snegu, le tu in tam zameti letošnjega snega čez kolena. Napihani sneg se ni dobro prijel decembrske podlage, zato sem gor grede iskal prehode po starem snegu. Povsem spodnja prečka (poševna polica) čez pobočje je za vzpon ok, smučanje pa onemogoča strma in izpostavljena kopnina, zato sem smučal po naslednji višji polici/prečki. Okoli 10h odsmučal z vrha, sneg se seveda ni nič omehčal, še je vlekel šibak vzhodnik. Sneg zelo trd, vendar večinoma grifig, le na 3 mestih je malo zdrsnilo (ledeno) - tik pod vrhom ter nato dvakrat v prečenju pobočja po drugi najnižji polici.
Kopnino na Prevali sem nekaj metrov preštamfal po levi (gledano od zgoraj), da sem prišel do zameta tik ob steni, tam sem odsmučal do steptane proge brez skalnih min. Sedežnica iz konte do Gilbertija je obratovala.
Če bi na vesinah Prestreljenika sneg vsaj malo popustil, bi bilo že kičasto, tako pa čisto prijetna smučarija.

P.S.: Miha, super zapis z Velikega vrha. Kaj šele bo, ko boš ulovil razmere! :)

Dovška baba (Jaka_Ortar, 19.01.2017)


Ne vem, ali sva z Domnom osvajala isto babo, meni je včeraj zvečer bolj kot ne kazala zobe in me prepričevala, da zdaj pač še niso njeni dnevi. Ob naslednji luni naj pridem? To se v tej sezoni že dolgo vleče in ji ne verjamem več. Osvajalski pohod sem začel na križišču na Ravnah, do tam z dvokolesnim pogonom, vzvratno je šlo brez problema. Že to bi moral biti alarm, da baba ni pri volji. Sploh gor nad rameni (Rožca) je bila čisto razštelana in komaj prebavljiva (spihana, zameti na 0 podlage), sem obupal in niti nisem zlezel do vrha. Sploh pa veter še ni ponehal in je fajn nohtalo. V mraku sem oddrajsal v dolino, zvečer se iskri bolj kot podnevi in ne mi rečt, da baba nima skritih čeri. Tudi dol na Ravnah in v gozdičku se je tu in tam zaiskrilo. Naj si najde kakšnega drugega osvajalca, mene do korenite spremembe razpoloženja ne vidi več.

Veliki vrh (Miha_D., 19.01.2017)


Dragi sotrudniki, tokrat pa ena trpečega smukača tožba. Čitavši obče jamranje na TKG, kako da nas vsemogočni ni založil z darom belim, ki poštenega turnega smukača k veselju spravi in da se zategadelj z domačih gora v dolino na smučeh ne da priti, je mož, vedoč, da kjer je volja tam je sneg, sklenil, da se še sam na lastne oči in smuči o tem uveri. Zarana se z vozom poda na Gorenjsko. Ko voz na predzadnjem ovinku pod Matizovcem omaga na zasneženi strmoči, po duši in truplu mlad turni smukač presedla na smuči in se zagrize v breg. Zlato solnce pričara prav mično podobo zasnežene Košute. Mož se zato še z večjim veseljem zažene v breg in noge premika hitro kot vrabec s perotmi mlati po zraku. V gozdu nad Matizovcem je kakih 10 cm snega, ravno prav, da peš ni treba iti. Ker oštirja v koči na Kofcah verjetno ni, se mož, ko pride iz gozda na plano, za ograjo namesto na desno proti koči usmeri na levo po krajši poti proti vrhu. A glej ga vraga. Ker se je malo više nad planjavo pot že povsem zarasla, se turni smukač začne izgubljati v gošči. Snega ni na pretek, ravno toliko, da prekrije rušje in korenine. Vsak turni smukač s spodobno kilometrino pa ve, kaj to pomeni. Smuči se zapletajo v pod snegom poležano rušje in vejevje, psi ne grabijo več, palice se zatikajo in nočejo iz snega, včasih se mož v praznino pod rušjem vdre do, kot poreko učenjaki, reproduktivnih organov. Hribovec, turni smukač, kolesar, kvazi alpinist (če se nenadejano izgubi in se mora čez kako skalo potegniti), kuhar segedina, …, ki kot za šalo spraši 600 višincev na uro, je to mero žalostno prepolovil. Ko z veliko muko primotovili iz grabna na plano, kjer se odpre pogled do vrha, ga čaka naslednja žalostna podoba. Mična zasnežena Košuta je od blizu nesramno gola. Kamor seže oko, je videti več trave in skalovja kot snega. A naš prekaljeni turni smukač z jasnim ciljem, jekleno, na redbulu osnovano voljo in odločnim pogledom se ne da. Po snežnih jezikih in travah se po dolgih 4(!) urah le junaško prebije na vrh in tam zmagoslavno naredi, kot to dandanašnji dela mladež, enega sebčka (selfija) za spomin. Misleč, da je najhuje mimo, se mož brž pripravi za spust. A že po prvem metru se mu začne parati srce, saj prav grozeče zaškrta pod smučmi. Ve, da iz te moke ne bo smuka. Še tam, kjer je videti nekolikanjci več snega in bi prekaljeni smukač lahko storil pošten zavoj, ga pričaka kloža. Trmast kot je, vseeno poskusi, a ga po nekaj prevalih brž sreča pamet. Poševni smuki, obrati na mestu in štamfanje po travah navzdol, prebijanje čez goščo in smuči za na odpad je skoraj vse, kar je ostalo od smuke. Torej dragi moji, žal še ena bridka zgodba o turni smuki oz. muki po gorah domačih.
Za vas se je mučil Miha

Liebeseck (Domen, 19.01.2017)


Zjutraj na parkirišču nad Flachauvom osvežujočih -15. Kasneje se je sploh na soncu lepo ogrelo, veter pa je kraljeval le na sedlu pod vrhom, kjer tudi vsi po defaultu zaključujejo z vzponom. Višje dejansko ni smučljivo, sam sem se vzpel še na predvrh in tam v sumljivih razmerah, brez kake prave opreme obrnil. Smučala sva desno od smeri vzpona, malce težji, a povsem prebavljiv pršič. Snega je v teh koncih seveda še vedno ogromno, nad ambientom se pa tudi nisva pritoževala...

Dovška Baba (Domen, 18.01.2017)


Cesta je splužena do križišča na Ravnah. Jaz sem parkiral pri kmetiji, dalje bi z dvokolesnim pogonom, brez verig, lahko bili kaki problemi, predvsem na ovinkih. Veter je višje od Raven danes, pa tudi v preteklih dneh dobro opravljal svoje delo. Na cesti na notranji strani dovolj širok in globok pas zbitega napihanega snega, ne pomnim, kdaj je bilo vijuganje po njej nazadnje tako lahkotno in brezskrbno. Še najslabša smuka je bila nad Rožco, pod vrhom megla, sneg pa na celotni flanki napihan v klože različnih trdot, tu pa tam se je pa našel tudi skoraj pravi pršič. Najboljše zavoje sem ujel po pršiču po senožetih in tudi po gozdu pod Ravnami. Na koncu je vse skupaj naneslo 1000+vm večinoma sproščene in razgibane smuke. Nad pričakovanji...

Tromeja (Čeha, 18.01.2017)


Tromeja ali Peč je bila tura peterici pešakov in jaz z smučmi.Gor po krajši poti do koče na sedlu pri vlečnici.Tam se v prijetnem ambientu okrepčamo,nato pa lagodno po cesti v lahnem drncu spustimo do Žerjava.Po direktni varianti po poseki bi bil spust neprijeten,saj snega ni veliko,pa še skorja je na nekaterih mestih.

Nad Waldom (Darja_Zaplotnik, 15.01.2017)


Medtedenski "oglasi" o kraljestvu pršiča nad Flachauwinklom so nas prepričali, da zna biti za vikend na tem delu silna gneča. Zato smo se usmerili na področje nad Waldom (Zederhaus), ki je sicer s snegom slabše založeno, ampak ob pretehtani izbiri terena vseeno nudi precej pršičarjenja.

Parking na začetku Riedeingtala je bil malo pred deveto začuda precej prazen. Najbrž je razlog tudi to, da cilji, kot recimo oba Mosermandla, Weisseck, Felskarspitze, Schlierspitz trenutno nimajo dovolj snega za brezskrben obisk.


Na sprva zasneženi cesti in kasneje po utrjeni špuri, ki vodi proti planinam smo srečali nekaj naših soturašev. Mi smo potem na prvi izravnavi zavili desno, šli preko potoka K. Kesselbach in se po dolinici vzhodno od Aignerhohe vzpeli streljajo pod Gebreinspitze. Od tam odsmučali po z uležanim pršičem bogatih vesinah in nižje strmemu redkemu gozdu v sosednjo dolino (pod Pleisslingkeil), se vrnili nazaj gor in odcuckali kar se da visoko na vezni greben med Aignerhohe in Stampferwandom. Pociljali smo potem v najbolj ugodno grapo (beri, tisto, ki je imela čim več napihanega snega) in odpršičarili dol proti planinam. Vmes se je vreme malo skvarilo, nekaj snežink in oblačnosti se je navleklo. Skupaj z vetrom smo jo potem potegnili še proti Taferlnocku. Žal nismo uspeli smučati popolnoma z vrha, zaključna namreč grapa ni dajala kakih stabilnih vtisov, opast vrh nje pa še manj. Prav užaloščeni vsled tega seveda nismo bili, saj nas je čakalo zaključnih cca. 700 višincev spusta po perfektnem pršiču.

Zelo zanimiva in pestra tura na kateri je potrebno psičke trikrat obuti in sezuti, vendar končna nagrada (1600 višincev opojne mehkobe) človeka lahko osreči za cel delovni teden.

Pl. Krstenica (Damjan_S., 15.01.2017)


V soboto popoldne smo se na smučeh (obvezne turno smučarske kože) od konca sankaške proge v Suhi (do tem potrebne verige) povzpeli po Juretovi bližnjici do Pl. Grintovice. Naslednje jutro sva se z Juretom M. povzpela še do Krstenice, medtem ko je Lidija H. s smučmi do dobra popisala bele strmine na planini. Iz Krstenice sva nameravala smučati v smeri Na Vrhu, a hitro ugotovila, da je bolj smiselno, da se spustiva v smeri vzpona. Prvih 50 metrov sva smuči prenesla, nato pa, kljub temu da manjka nekaj kompaktne snežne podlaga, izkoristila darilo narave. V dolino smo se spustili preko Pl. Blato, kjer je cesta trenutno odlično smučišče (od slapu sankaška proga).

Kašni vrh (Čeha, 16.01.2017)


Po dvodnevni vaji Kamniške Grs na Veliki planini,dan počitka ,danes pa za dušo zopet v hrib.Prvotni cilj Lepenatko sem na Črnivcu opustil,ker se je sneženje okrepilo in cesta v deželo Čujev je bila nepredvidljiva.Zato se pri gostišču 902 opremim in odidem proti Kašnemu vrhu .Držim se markirane poti.V rahlem sneženju in vetru dosežem megleni vrh.Tam poiščem zavetrje,se pripravim za spust in z počasnim vijuganjem po pršiču do gozda po smeri vzpona.Tudi po njem je snega dovolj za brezskrbno vožnjo.Nižje se držim ceste,kjer vozim po zvoženih sledeh motornih sani ali avta,ko dobim hitrost vijugam po puhcu ,vse do odprtega gostišča na prelazu Črnivec.Tam mi kakor v posmeh posije sonce,a kaj bi to,saj je bila tura kljub temu zanimiva.

Čofatijev Vrh, 1605 m (Jurij_Šoba, 15.01.2017)


Telefonski pogovor z Markom Kumrom iz Koprivne je povedal, da je tam četrt metra pršiča, ki je smučljiv le po travnikih, za višje hribe pa ga je premalo. Vseeno sva z Doro izbrala to bolj oddaljeno turo s ciljem Čofatijev Vrh, 1605 m. Napoved smuke je bila pravilna, s tem da so bile smučljive tudi širše gozdne ceste in vlake, kjer drevje ni oviralo sneženja. Tura je bila bolj pohodna kot smukaška, saj sem po odličnem pršiču presmučal le travnike nad kmetijo Novak. Tam se je že nakazovalo prvo nastajanje skorje zaradi popoldanske prisojne lege. Trasa pohoda je bila: kmetija Jekel, mejni prehod Luže, kmetija Ledrovc, greben pred Čofatijevim Vrhom, vrh, kmetije Novak, Kumer in Jekel. Dora je imela to smolo, da je uporabila izposojene krplje brez bočnih zob in ni mogla iti po brezpotni bližnjici na vršni greben. Zdrsnila je med drevesi, saj je bila pod pršičem zmrznjena zemlja. To je bilo 3/4 ure hoje pred vrhom. Vrnila se je po najinih stopinjah k avtu. Tam sva se na koncu dobila, se premaknila v planinsko zavetišče pri Kumru in se ob prijetnem pogovoru z Markom ogrela z viljamovko, čajem in domačimi keksi. Zaključek je bil, da se še vrneva v te kraje ob pravi koprivniški snežni odeji.

Vogel (Jaka_Ortar, 15.01.2017)


Danes mi je padla sekira v med, vsaj glede na trenutno (ne)zasneženost naših hribov. ARSO postaja na Voglu s 65 cm snega v petek zvečer pač ni lagala.
Prvo presenečenje že v Ukancu, kjer je na izteku proge Žagarjev graben le ~10 cm snega, vendar
pa je večina tega snega zmrznjen moker sneg, torej zasilna snežna podlaga. Vzpon po Žagarju (štart malo pred 11. uro) po špuri 4 turnih predhodnikov, kak ducat smučarjev/deskarjev se je pripeljal naproti. Kako malo snega mora pasti, da se znajdeš v zimski idili! Konec "Žagarja", proga Zadnji Vogel je urejena, vendar zaprta, pri sirarni na pl. Zadnji Vogel (60+ cm snega) skrenem s steptanega snega desno proti Voglu. Naj morebitnih ponavljalcev ne zmede potek moje špure - nisem sledil markirani poti ampak starim pastirskim potem, ki udobno skrajšajo prehod proti Voglu in so plazovno manj izpostavljene kot markirana pot. Nad ruševjem se je začelo čutiti vpliv vetra med sneženjem, tu in tam kakšen zamet, pa malo bolj zbit suh sneg. Spodnjo markirano pot proti prevalu Globoko sem "ujel" malo pod 1500 m in ji proti zahodu sledil le kakih 50 višincev, nato pa po manjši strmi dolinici naravnost navzgor proti grebenu. Strm prehod čez skalno stopnjo (~20 m) je bil mestoma trd (zbit suh sneg), tako da ni šlo s smučmi, peš pa sem gazil čez kolena. Vrhnjih 100 m pod grebenom je bil sneg večinoma zbit, da se s smučmi med vzponom ni udiralo več kot le nekaj centimetrov, prehod na greben preprost (pozimi se sicer tam naredi kar velika opast). Greben večinoma slabo zasnežen, na južni strani le 10-20 cm suhega snega na skali, severna bolj spihana, k sreči pa se ves čas ob grebenu vleče zamet zbitega napihanega snega, ki je večinoma širok za dolžino smuči. Ta zamet mi je omogočil spust prav z vrha Vogla malo po 14. uri. Prvih 100 m pod grebenom sem še bolj tipal, ali bom prišel do skal; snega je bilo dovolj in na celih skoraj 1500m spusta je škrtnilo le 4x. Od ~1800 m do pl. Zadnji Vogel (~1400 m) je bilo kakih 20-30 cm pršiča na podlagi, smučal pa sem največ nekaj metrov od svoje špure; kaj več tudi ne bi mogel, je bilo takoj zraven rušje ali pa grmovje. Spust po Žagarju BP, dovolj snega, celo izven proge se je dalo presekati en ovinek in vijugati po pršiču na podlagi. Lepa turca, sta pa 2 minusa: ves čas je bil za smučanje razpoložljiv koridor širok največ nekaj metrov (mestoma 1 m), kar nekaj vzponov med smučanjem (štamfanje).

Jalovčev Ozebnik (Matjaz, 15.01.2017)


Včeraj skupinsko uživali nad Neveo (Prestreljenik),danes pa sva z Stanetom iz Planice šla preverit kako je proti Tamarju in seveda naprej.KOtovo sedlo ali pa Jalovčev ozebnik, glede na razmere sva si zadala za cilj.
Od doma v Tamarju zagrizeva v cevc,pred koncem gozda pa naju kot naročena dohitita in prehitita dva naspidenana turaša iz sosednje Avstrije,in špuro potegneta čez kulovar do vrha.
Razmere v samem Ozebniku so smučarsko ugodne,je pa sneg napihan,kložast,tudi pršič,z ledeno podlago pa je lepo sprijet.Iz stene Goličice in Jalovca se je vse obletelo,v spodnjem delu tudi spazilo. Zgornjih 20.m pred iztopom pod vrhom,kot običajno sneg odpihnilo do ledene podlage tako,da sva midva nateknila dereze.
Osrednji del po melišču pod Kotovim sedlom,pa ni balzam niti za dilce niti za smučarja,saj pršiča brez podlage ni zadosti in smučke jokajo.
Nižje pred gozdičkom in vse do piva v domu pa zopet veselo in brez skrtanja.
Tura je bila sicer lepa,uživaška,vendar,če bo gdo odšel jo vzemite resno.
LP Matjaz

Schilchegg (Mišo_Jenčič, 15.01.2017)


Ob našem prihodu je bilo na izhodišču že toliko avtomobilov, da smo morali parkirati tako daleč od odcepa gozdne ceste kot še nikoli doslej – in skoraj polovica avtov je imela slovenske tablice… Vzpon po lepo narejeni gazi je hitro minil (Andrej je še malo bolj pohitel, vmes skočil še na Benzegg in nas malo pod vrhom Šilčka spet ujel), a mraz na vrhu nas je hitro odgnal v dolino. Čeprav je bilo pred nami že veliko smučarjev, smo vseeno našli še zelo veliko nezvoženega pršiča 1. kvalitete. Tako dobre pršičaste razmere kot tokrat običajno doživiš kvečjemu enkrat ali dvakrat na sezono! Zato smo kar drveli v dolino in šele nekje na sredini nas je sapa prisilila, da se malo ustavimo, upočasnimo in se začnemo tudi malo fotografirati (v tistem najboljšem delu se nikomur ni dalo tratiti časa za to). Skratka, vrhunska tura.

Zvoh (Rok_Kovač, 15.01.2017)


Krvavec je danes nudil odlično smuko z vrha Zvoka po suhem snegu, ki je bil že malo zvožen do drsnih plošč, a tudi te so bile večinoma griffig sorte.Vsi smo izredno uživali v gorskem sončnem ambientu, tudi gorskem mrazu z vzhodnim vetričem in -10C.Super turca!

Prestreljenik 2499 m (BogdanJ, 14.01.2017)


Svežih podatkov o tem, koliko je kje zapadlo, do zgodnjega jutranjega odhoda še ni bilo na razpolago. Predvidevali smo, da s startom z Nevejskega sedla dobre ture ne moremo zgrešiti in imeli smo prav. Novega snega je tod, če ga ni odpihnilo, od nekaj deset cm do okoli pol metra.
Malo po pol deveti smo v koči Gilberti že pili kapučino in tam zvedeli, da naj bi bila hoja s turnimi smučmi po smučarski stezi do Gilbertija tudi pred obratovanjem gondole prepovedana.
Do Prevale smo potegnili svežo gaz v novozapadli sneg in kljub mrazu (globoko pod 10 minusa) in zmernem vetru neizmerno uživali. Na Prevali je precej spihano, smučarsko progo do Sedla pa še urejajo. Za smučanje s Prestreljenika je še premalo snega, zato smo vrh pohodili le s pomočjo derez in cepinov. Do Gilbertija je že možno odsmučati tudi nekaj lepih odsekov s pršičem ali ne preveč trdim napihancem. Matrali smo se in uživali kamniški TSKO-jevci: Matjaž, Stanko, Pavel, Andrej, Drago in Bogdan.

Koprivnjak (Jure_N., 14.01.2017)


Končno tura doma. Štartal iz Plavškega rovta ker cesta ni bila splužena. Snega od ogromno do totalno spihano. Z Hruškega vrha peljal na sever, sprva klože, potem pršič nižje. Nato nazaj na Koprivnjak, kjer je bilo malo boljše, v Slovenijo smo prečili čez Rožco, in potem spet krasnooo. Če bi bila prva tura bi dobila oceno 10 tako pa dobre 6 :) Uživali Jure, Matic, Stojan, Janez, Tiulen Polona,Ivan in Tadeja

Ostale slike na www.obris.si

Klek (Aleš_S, 14.01.2017)


Glavno da je sneg. Potem pa kamorkoli že. Najprej sem mislil na Dovško, pa me je premotil pogled na Golico in Klek. In ker je tam lažje parkirati je avto zavil na Planino pod Golico. Začetek je zgledal super. Po travniku je bilo več kot 20 cm snega. Z višino se je debelina povečevala. Do ograje na sedlčku sem sledil narejeni špuri, tam pa obrnil proti grebenu. Če bo kdo sledil moji špuri bo naredil ovinek proti Jekljevemu sedlu. Ker je greben strm sem prečil proti zahodu in šele potem na greben. Zadnjih 200 m je bilo spihanih in sem šel bolj po travi. Na vrhu sem srečal trojico, ki je šla v nasprotni smeri. Izmenjali smo si informacije o slabih razmerah in verjeli, da na drugi strani ne more biti tako slabo. Po moje sem imel slabšo varianto, vsaj prvih 100 m. Travnik na Jeseniško planino je bil pa super. Potem pa še malo zapletanja skozi gozd. Po poti je v redu, izven poti pa sem pobral vse kar je zraslo v lanskem letu. Za dober občutek o turi je pa poskrbel zadnji travnik. Trenutno je bolj za entuziaste kot za uživače. Zato - juhuhu! Aleš

Lepi vršič (Mišo_Jenčič, 14.01.2017)


Snega nad Ukvami ni toliko kot smo pričakovali – spodaj kakih 25 cm, zgoraj (kjer ni spihano) pa do 40 cm. Komaj smo se dobro začeli vzpenjati, že so nam prvi prismučali nasproti. Ko smo smučali mi, je bilo tako že precej zvoženo. Vendar je to še najmanj motilo – po zvoženem (in zato malce utrjenem) je bilo skoraj še boljše kot na celo, kjer si zelo pogosto prišel do tal. Smuka tako ni bila ravno vrhunska, je bil pa lep dan in predvsem veselje, da je končno tudi pri nas zima.

Španov vrh (Miha, 14.01.2017)


Končno sneg tudi v našem koncu:))). Za začetek sezone koj v domač breg. Smuka iz Španovga vrha lepa, snega je približno 30-40cm, ponekod, kjer je napihan tudi kakšnih 10 cm več. Na vrhu je malo spihano, vendar kljub temu lepa smuka, bo treba ponovit.

Triangl - Zelenica (Podhrib, 14.01.2017)


Merilna postaja na Zelenici je kazala danes zjutraj 60 cm, zato smo se opravili iskat pršič. Bolj ko smo se vozili proti gorenjski, manj je bilo snega. Šele o Podljubelja naprej se je snežna oddeja začela višati in na Ljubelju je bila prava zimska pravljica. Prvi koraki po celcu so bili zelo obetajoči, vendar višje smo šli, bolj je bil sneg napihan v zbit pršič (snežilo je ob močnem JZ vetru) oz klože..špuro smo potegnili po dovozni cesti..plaz je neprevozen, ker je premalo snega...tudi pri Domu na Zelenici , ga ni bilo 60 cm ampak manj in tudi precej napihan..proti Trianglu podobna situacija..na vrhu precej spihano in veliko grmovja, tako da je bilo normalno smučljivo šele od sedla navzdol...bilo je kar veliko smučarjev in je bilo hitro zvoženo..sem pa tja je zaškrtalo..medtem je ratrag potegnil špuro po dovozni cesti in ob domu zratragiral novo otroško smućišče...dol grede smo smučali po špuri ratraga (rodeo)...drugje je premalo snega...jutri bo verjetno ratragova špura bolj zglajena in se bo dalo normalno peljati nazaj..skratka fajn je za mal noge pretegnit..

Možic (Domen, 14.01.2017)


Predvsem Lajnar in tudi Dravh sta precej spihana, tudi Slatnik, a bi se proti dolinici pod kasarno verjetno dalo z njega peljati. Mi smo se usmerili proti Možicu, otroka sta celo pot zgazila, tako da za peresno kategorijo peš špura je. ;) Smuka fajn, na sončnih pobočjih nad gozdom trda kloža, ki drži smučarja, v dolinici pod Slatnikom pa ogromno napihanega pršiča. Kratka, a sladka...

Dovška baba (Franci, 14.01.2017)


Končno je prišel čas za brisanje prahu s turne opreme.
Cesta do kmetije je bila na široko splužena,zato se da na večih koncih parkirati ob strani,še posebej če je v avtu lopata.
Snega je že tu kakšnih 25cm in špura je bila že potegnjena.Z višino se snežna podlaga debeli ampak palice ves čas grabijo po pesku ker ni podlage.Na planini je nekoliko spihano in nastale so klože.Na vrhu sem bil sam,ker so predhodniki že odsmučali.Med potjo sem bil obveščen,da je po grabnu slabo,ker se pride do tal,zato odsmučam v smeri koče,kjer se izmenjuje pršič in klože,tako da je treba biti pazljiv na podlago.Nižje po špuri pa je potem letelo.
Po senožetih nižje je sneg že nekoliko odjenjal in postal počasen.
Medtem je bila tudi cesta že splužena ampak ne do tal,tako da se normalno prismuča do kmetije.

Große Kesselspitze, 2351 m (Marko, 11.01.2017)


Na sicer lepi turi se skrivajo kamnite pasti pod 20 cm puhca kar je pripeljalo pri vecji hitrosti do zlomljene noge in helihopterskega prevoza kolega v bolnico.
Se posebaj je nevarno na odprtih pobocjih kjer je ponekod spihano in prekrito z 20 cm puhca.
Ce nisi prehiter se da sicer lepo smucat po lepem puhcu.

Liebeseck sharte (Jure_N, 11.01.2017)


Včeraj malo močnej keipa zaradi verjetnosti dolgega gaženja. Grega nas je nametal v kombi in smo spet šli proti Flachau. Kaj čmo, če so tam res nore razmere. Z Žigom že en čas misliva nadaljevati po dolini, včeraj je bil pravi čas. Pršič vstraja, proti vrhu se je pred parimi dnevi spontano odpeljala velika kloža, tako da smo na škrbini obrnili. Smučali po deviški flanki. Uživali Jure, Grega, Stojan, Žiga, Rok,Martin.

Več slik na www.obris.si

Aigner Höhe (Jure_N., 09.01.2017)


Tokrat malo bližja tura, predvsem pa zaradi napovedane jasnine pogledat za razmere. Sneg se začne na parkplacu. spet pršič :) Tudi tokrat sva se nagazila do vrha. Za nama odšla še skupina avstrijskih penzionistov, ki so odšli na Schöpfing ki je izgledal tudi zalit lepo. Snega je nad planino ogromno, vendar v zametih. Flanbke vabljibe ampak za moj okus nevarne. Zato sva šla na klasiko dolino, računala na kak lep graben iz vrha. Smučanjr pa čista 5. Uživala Jure in Žiga



ostale slike http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/aigner-hohe/

Za drugim Tauren tunelom (Jure_N., 08.01.2017)


Včeraj delal ko so vsi uživali sonček in pršičarili, mi pa danes čez 40 frišnega popolnega pršiča.Sreča spremlja hrabre :) Nagazili smo se pa že drugič ta teden. Razmere res nore, pršič šprical iz ust. Komaj čakam dan da se odpre pogled na ostale vrhoive nad Flachau ker morajo biti noro zaliti. Uživali Jure, Brin, Matic, Andrej in Vojko

Več slik na : http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/hokaido-za-drugem-tunerlom/

Große Kesselspitze, 2351 m (Matic, 07.01.2017)


Med tednom je močno snežilo v gorah severno od Katschberg, zato smo včeraj šli pogledat v okolico Obertauerna. Močen veter in temperature pod -15 °C sta nam pričarala občutek prave zime. Je pa veter kar pošteno obdelal okoliške vrhove in so v veliki večini precej spihani. Izbrali smo Große Kesselspitze, kjer nad planino še veliko borovcev gleda ven. Smučali pa smo proti jugu, kjer pa je pobočje lepo zalito.

Nekaj slik:
https://www.facebook.com/pg/Live-Life-125194104233158/photos/?tab=album&album_id=1196285890457302

Šilček (Jure_N., 06.01.2017)


Tokrat se nama je smejala kanadska različica pršiča. Kombinacija z Žigom itak zmeraj dobitna. Za drugim tunelom je snega precej, to sva tudi predvidevala. Zjutraj mraz -14 pr avtu, na vrhu sehuj, pršiča do kolen in čaz, gaz naredila slovensko. Dile Ripstick so se izkazale krasno, še bolj pa nove kože, po dolgem času iz BD šel stran. G# alpinist priporočam.

več info pa slik na http://www.obris.si/nekategorizirano/v-kanadiiiiiiiiiiiiii-za-drugim-tauren-tunelom/

Uživala Jure in Žiga

Visoki Kanin (Andrej, 30.12.2016)


Danes sem peljal turne smucke malo na sprehod. Ne prav zgodaj sem zacel na Sella Neveji. Po cca 20min vzpona po dobro zasnezeni progi se mimo pripelje redar in mi razlozi, da po progi gor ne bo slo, niti ce grem pes ob progi. Malo se pregovarjava, nato pa odneham in se spustim do gondole in z njo na vrh. Po progi se da vzpenjat do 9h ko zacnejo obratovati. Drugic bo treba prej vstat. Pri Gilbertiju me pogled res razocara, saj je se Prevala kar suha. Pa jo mahnem kar na derezah proti sedlu Vrsic. Sneg pomrznjen, v gornem delu tudi poledenel. Nic kaj prijetni pogledi za smucat. Sonce me je zvabilo na juzno stran po grapi levo od sedla Vrsic. Malo je treba popikat par metrov, potrebna dva cepina. Na juzni strani pa brezveterje in cas za martinckanje. Nato se odpravim proti Visokemu Kaninu. Markacije zgresim, zato se na greben povzpnem na Malem Kaninu. Bo treba se kaj v te konce ko bo vec snega in predvsem ne tako pomrznjenega. Smucke so bile na nahrbtniku do sestopa z grebena nazaj na snezisce. Potem pa spust na pode z nekaj pomladanskimi zavoji, vecinoma pa kar trdo. Spet vzpon na greben nad smuciscem. Spust do smucisca trd vendar ne leden. Spet malo vzpona na sedlo po Prestreljenikom in potem spust. Proga zratrakirana in pomrznjena, snega zmanjka 50m pred Prevalo. Naprej se presenetljivo po jezikih snega se kar da prebijat. Ne sme ti biti skoda smuci. Dvakrat sem snel smuci za nekaj metrov in sem bil na ravnini. Po vecinoma kopni progi se nato vzpnem in potem koncno dober del tudi za smucanje (na progi). Lepo vreme, dobre razmere za hojo in pikanje, za smuko pa bo treba se malo pocakati.

Sonnblick (Jure_N., 27.12.2016)


V iskanju snega smo se spet znasli na Molltalu. Z Andrejem sva se po parih letih spet našla. Sicer je jamral za kondicijo, vendar sva lepo v manj kot 4 urah prišla na vrh 3106m visokega Sonnblicka. Razmere ostajajo enako. Krasen sneg, krasne nove smučke, super družba. Od avta do avta smučarija. Splača se tistih 20 euro za vlakec. No zdej pa nej že zapade tudi pri nas.

Lp Jure in Andrej

Več slik na :

http://www.obris.si/nekategorizirano/sonnblick-iz-molltalla/

Monte Ventasuso (L’Enclause, 2712 m) (Mišo_Jenčič, 28.12.2016)


Kaže, da naš izlet v Cuneo ni bil rojen pod nesrečno zvezdo. Ponoči je Barbara dobila vročino, zato je ostala v hotelu. Ostali trije smo šli na Monte Ventasuso, ki sem ga že poznal, saj smo bili tam pred dvema letoma in pol z Darjo in Francetom. Ko smo se pripeljali na prelaz Maddalena, je bilo edino spluženo parkirišče prav na prelazu in malce sem pozabil/spregledal, da smo takrat parkirali kak kilometer na italijansko stran. Suvereno sem zakoračil navzgor (namesto da bi na začetku naredili pošteno prečko proti levi), sčasoma smo naleteli na dobro utrjeno gaz, ki smo ji seveda sledili. Izkazalo se je, da ta gaz vodi po mejnem grebenu in prvih par vršičev je bilo razmeroma enostavno prečiti oziroma obiti, sčasoma pa je vse skupaj postajalo čedalje bolj skalnato oziroma prepadno. Opazili smo tudi naše predhodnike (verjetno tudi oni niso vedeli, kaj počnejo), kako so na nekem vršiču obrnili in se z vmesnega sedelca spustili v dolino, kjer poteka prava smer pristopa. Seveda smo storili enako in tako pridelali dodatnih 150 višincev. Ko smo dosegli dolino, je bilo po odlični gazi samo še formalnost do vrha.

Smuka je bila nad pričakovanji: suh zbit sneg, mestoma še nekaj pršiča, a nikjer skorje ali podobnih pasti. Ko smo prišli v hotel, sva se še dva začela počutiti vročično, zato gremo jutri verjetno samo še domov…

Vse dopisnikom in vsem bralcem Razmer TK Gora želimo srečno in zdravo novo leto ter da bi se z vseh gorniških tur vrnili celi in zadovoljni.

Monte Estelletta, 2316 m (Mišo_Jenčič, 27.12.2016)


Na italijanskem forumu (www.gulliver.it) so bile objavljene tako lepe fotografije prašičarjenja za Božič v okolici Cunea, da se nismo mogli upirati. Res je cel dan vožnje do tja, ampak imeli smo dopust in smo kar šli. Prvi dan smo obiskali dolino Maira, ki nam je ostala v lepem spominu že od letošnjega kolesarjenja.

Čeprav so bila tista poročila stara le dva oziroma tri dni, smo na izhodišču hitro spoznali, da so visoke temperature in množica smučarjev v minulih dneh terjale svoj davek. Sneg se je predelal, mestoma zaskorjil in mestoma skopnel. Vzpon je sicer minil brez posebnosti, smučanje bi bilo pa lahko precej boljše. No, nad 2000 m je bilo še nekaj pršiča, nižje pa skorja, pomrznjene smučine, povsem spodaj pa čedalje več kopnin. Junaško smo se prebili na smučeh do avta in se tolažili, da po pršiču ali srencu zna smučati vsak, današnja tura pa je zahtevala še precej več :-)

Peca (Štehi, 24.12.2016)


Koroški hribi so brez snega.
Naši sosedi so na severni strani Pece nabruhali dovolj snega in odprli progo v dolino (uradno za smučarje odprejo jutri). Ravno pravi čas, da bomo za praznike malo pokurli kalorije božičnih dobrot.
Ca. 1300 višincev po umetnem snegu smučišča pride tudi prav, če nas narava malo heca.

Več fotk na TurnaRit.si

Triglavsko smučišče (Jaka_Ortar, 23.12.2016)


Krma-Kredarica
Kredarica-Snežna konta-Triglavski Vogel-Planika-okoli Rjavca-Glava v Zaplanji-čez Rjavec-Planika-proti Krmi-Kredarica
Kredarica-Žleb-Krma

Z Duškotom sva 3 dni iskala sneg okoli Triglava.
V sredo zjutraj iz Krme; nad Prgarco tu in tam stopiš na sneg, pod Vrhom Snežne konte pa se prične strnjena snežna odeja. Sneg je bil pomrznjen, a za peš hojo zelo ok. Na 2200 m sva na letni poti obula smuči; srenači so bistveno olajšali vzpon po pomrznjeni podlagi. Poznopopoldanski vzpon na Triglav je bil super, trdo, stopnice in shojene police, večina varoval je zunaj.
V četrtek sva nameravala odsmučati mimo ledenika v Kotel, vendar sva že po nekaj metrih spusta s Kredarice proti Malemu Triglavu ugotovila, da je najin načrt neizvedljiv - sneg je bil izjemno trd, bleščeče poledenel, abručanje komajda nadzorovano. Zato sva s sedla med Kredarico in M. Triglavom raje odsmučala po strmem južnem pobočju Kredarice v Snežno konto. Sneg je tam že predelan, srenec, vendar je bil zaradi zgodnje ure še povsem pomrznjen, k sreči ne pregrob za spust. Pravzaprav je bil, če odmislim izpostavljenost (skale so že zunaj!), ta del odličen. Preko skalne stopnje sta vodila dva ozka snežna jezika.
Iz Snežne konte sva se vzpela na Triglavski Vogel, po ozkih snežnih jezikih sestopila cca. 15 m proti Planiki in odsmučala po JJZ vesinah v smeri letne poti Planika - M. Triglav do koče. Strmejši odsek je bil komajda še neprekinjeno zasnežen, sneg rahlo ojužen.
S Planike sva nadaljevala v smeri letne poti proti Doliču, odjenjan srenec se je končal le malo pred zajlami. Tam čez peš (kopno), nato pa z derezami po pomrznjeni podlagi naravnost proti Glavi v Zaplanji. Na vzpon s smučmi zaradi trde podlega nisva niti pomislila. Vrh Glave je bil bleščeče poledenel, k sreči pa je bilo njegovo JV pobočje le trdo in ne ledeno. Odsmučala sva naravnost proti jugu v dno krnice na ~2200 m. Snežni prehod prek strmih vesin je bil udobno širok in sneg super ojužen, pravi spomladanski srenec, le nekoliko grob (razgiban) je bil. Potem spet na kremplje in naravnost na Zlodejevo škrbino (prehod z Ledin proti Zaplanji prek grebena Rjavca); sama flanka do žleba je bila gladka in odjenjana, žleb pomrznjen, na drugi strani proti Ledinam pa prav tako pomrznjeno (SV pobočje), zato sva čez strmejši del sestopila peš, niže pa kljub trdi podlagi oddrsala proti Planiki. Snežna povezava naju je vodila v dolinico severno od koče, za širino smuči ozek (leden) prehod je omogočil nadaljevanje do snežišča pod Triglavskim Voglom, ki pa je obrnjeno proti vzhodu in je bilo že v senci, zelo trdo. Prehod čez skalno stopnjo sem našel bolj proti levi, kjer je vsaj dopoldne sijalo sonce in so robniki kar prijeli, na ~2150 m sem prišel do poti Konjsko sedlo - Kredarica. Spet na kremplje in peš na Kredarico.
Nabralo se je ~1100 m smučanja večinoma v zgodnjejutranjih spomladanskih razmerah (preden konkretno odjenja). Čez dan se je sneg prijetno omehčal le na 35+° strmih JV-J-JZ pobočjih.

Današnje jutro smo začinili z obiskom Ivačičeve jame, nato pa sva dopoldne odsmučala s Kredarice v območju zimskega pristopa do konca Žleba, ~2150 m. Sneg je bil na prisojnih (JV) pobočjih prijetno omehčan, drugod pa peklensko trd in praktično nesmučljiv.
Trenutno se da nadzorovano smučati le na najbolj osončenih pobočjih, drugod je obupno trdo. Problem pa je, da so najbolj osončena pobočja tudi precej strma z izpostavljenimi odseki nad/med kopnimi skalami. Skritih skalnih min ni bilo.
Do odjuge ali konkretnih snežnih padavin odsvetujem.

Krvavec (Čeha, 20.12.2016)


Z Matjažem zgodaj ,ko gredo drugi v službo odpeljeva proti Krvavcu.Z malo upanja da vreme bo ,se kar začudiva jasnini,ki nastane pod Ambrožem.Parkirava na Jezercih,zajahava kolesa in do Rozke.Nato vpreževa pse in po samotnem smučišču na vrh Krvavca.Vreme fantastično,sneg pa samo tu.Odvijugava mimo hotela in med delujočimi žirafami do Florjana na Križki planini.Po tekoči malici nazaj do hotel in spust do plaže,katero je ravno obsijalo sonce.Sledil je še kratek spust do koles in z njimi do avta.Jaz odpeljem le tega,Matjaž pa po "Muciju" do Ambroža ,kjer se dobiva.V megli izgubiva sled,da zaideva še na Mengeško kočo.Z polno energije eni na delo ,drugi za šporget.Zelen Božič se bliža -Srečno!

Nad vasjo Cheneil (Jaka_Ortar, 10.12.2016)


Cheneil - Col di Croux - Punta Falinére (Peninske Alpe, skupina Monte Rosa)

Progosmuško uživancijo v rajonu Matterhorna sva si v soboto popestrila s otvoritvenim turnim smukom nove sezone nad vasjo Cheneil, 2100 m.

Do izhodišča se pripelješ po cesti iz Aoste v Vartourenche, tam desno proti Cheneil-u, nato pa do parkirišča na 2032 m. Vas je po nespluženi cesti dosegljiva peš, obstaja pa tudi vzpenjača, vendar ne vem, ali tudi za turiste.

Štartala sva sredi dopoldneva; v četrt ure sva bila pri vasici v večni decembrski senci in tam ugotovila, da v senci od konca novembra še vedno čaka pršič, obogaten s površinskim srežem. Izbrala sva dobro uhojeno in deloma naluknjano (pešak + krpljarji) smučino proti sedlu Col di Croux, 2697 m. Kmalu nad vasjo sva prišla iz gozda in se le čudila krasnemu zimskemu ambientu in vabljivim pobočjem. Sam sem pred vzponom na sedlo skočil še na zahodni predvrh (2851 m) baje priljubljenega Becca Trecaré (3032 m) in se spustil po njegovem ZJZ pobočju; pršič je bil na izrazitih prisojah že malo pokvarjen (skorja), na vetru izpostavljenih mestih malo zbit, vendar se je še dalo najti tistega pravega, mehkega. Po 400 m spusta sem se vzpel še na omenjeno sedlo. Spust po severnem pobočju je potekal povsem v senci in sneg je bil tisti pravi, pribl. 30 cm suhega na nekaj podlage, ki pa je je bilo ponekod premalo in je bilo treba pametno izbirati smer med skalami.
Navdušena nad uvodom v novo sezono sva se vzpela po pršiču še na zahodni greben Punta Falinére, 2763 m, kjer se je senčno pobočje zaključilo na pribl. 2600 m. Zgornjih 150m do vrha je bolj strmih in osončenih (JJZ), tam je tudi že manj snega, kar ga je, pa je že dobro predelan - srenec. Zaradi pozne ure (15h) je moker sneg mestoma celo plazil. Nato pa spust z grebena po pršiču do vasi Cheneil in še cestni zaključek.
Vreme je bilo cel dan - jasno - jasno, nulta nad 3000 m, brez vetra.
Nad vasjo Cheneil je še cel kup TS ciljev, ki se razlikujejo po osončenosti, strmini, izpostavljenosti, dolžini, priporočam.

Grosse Zirknickscharte (Jure_N., 11.12.2016)


Borči nabavil nove dile, z Mitjem že dolgo nisva videla, Maticu se ni dal frikat pa smo šli mal smučat. Spet na sever smučišča Moltall. Od tam tokrat malo strmejšo varianto. Sprva čisto pod vrh Altecka, nato do ledenika in nazaj na sedlo kjer smo pogledali še na jug Flanko Altecka. Kr lepo smo se nasmučali.

Osojščica (Miha_D., 10.12.2016)


Zločinci se vračajo na kraj zločina. Še bolj to velja za turne smukače v časih, ko so zaplate snega silno redka reč. Za reči v majhnih množinah se pa ve, da jih človeške duše cenijo drago. Ker od prejšnjega tedna z neba ni padlo nič, kar gode ljubiteljem zasneženih gora, se je enaka zasedba izpred tedna spet podala na Osojščico. Odločitev je padla zaradi odlične smuke, malce pa je k temu prispevala tudi deset dnevna vinjeta za avstrijske ceste, ki bi nekoristno samevala na vetrobranskem steklu, če bi ostala na tej strani meje. Za pravovernega Slovenca se namreč ve, da vzame vse, kar plača. V slabih dveh urah smo stali na vrhu s soncem obsijane Osojščice in se spraševali, ali je bila med tem, ko smo mi sopihali v breg, Koroška anektirana k Sloveniji. Staro, mlado, žensko, moško, lepo, grdo, majhno, veliko, hitro, počasno, …, ki se je valilo po smučišču navzdol ali grizlo na turnih smučeh navzgor ali bingljalo na sedežnici nad našimi glavami – vse se je oglašalo po slovensko. Tupatam je v uho zaneslo še kakšno hrvatska besedo, nemške pa skoraj slišati ni bilo. Pomirjeni, da ne gre za begunski val iz Slovenije, smo se podprli z dobrotami iz avstrijske kuhinje in lastnih nahrbtnikov, jih prepojili s pivom, žganjico in kavo ter vriskajoče odvijugali v dolino. Ker smo tokrat kupili turno karto za 7 ojrov, smo se lahko še enkrat potegnili s sedežnico do vrha in ponovili vajo. Za vas smo uživali Mira, Sonja, Živa, Boštjan in Miha.

Na severu Molltala (Jure_N., 07.12.2016)


Abstinenca prevelika, pa sem moral še jaz malo na smuče. Ker sem zaspal smo se odpovedali Sonnblicku, vendar smučali po predelanem snegu z neki pršiča. Ledenik pod Sonnblickom odprt, med skalami so se videli prehodi vendar srenači nujni. Nas je zadovoljila grapa kjer smo krasno furali. Pa se sosednja ki je postregla s pršičkom. Karta stane 20 eur samo za gor. Seveda na vrhu pivo in sončni zahod in dolina. Apetiti so bili potešeni. Uživali Jure, Samo, Rok

Osojščica (Miha_D., 04.12.2016)


Dragi moji, čeprav so nekateri, kot je razbrati na TKG, odprli turnosmučarsko sezono že pred nekaj tedni, ko se nas je vsemogočni usmilil z nekaj centimetri začasne snežne odeje, so zdrave sile nekdanjih matičarjev še nekolikanjci oklevale in tuhtale, ali se spodobi v jesenskem času drgniti smuči po napol golih klancih. Danes pa so sklenile, da je treba iti v korak s časom, pa čeprav je naokoli še vse zeleno. In kam, boste vprašali. Koroška Osojščica, ki jo dan in noč neumorno beli snežna kanonada, je bila potom spletnih kamer jako privlačen cilj. Zapeljemo se do Klošterla na severni strani Osojščice in na višini ca. 1000 m štartamo navkreber po smučišču. A glej ga zlomka! Ne naredimo niti deset poštenih turnosmučarskih korakov, ko nas zasači možakar globoko resnega obraza in oficijelnega izgleda ter nam v avstrijanski šprahi zaračuna 5 ojrov za turnosmučarski podvig, ki ga bodemo z lastnimi močmi vršili po sveže umetno zasneženi smučarski progi. Če pa smo pripravljeni olajšati denarnice še za dodatna 2 ojra, nam de mož, se lahko enkrat zapeljemo tudi s sedežnico. Pošteno plačamo po 5 ojrov in se zagrizemo v breg. Mimo nas, kot bi bili z drugega sveta, padajo športno nastrojeni avstrijski turni smukači in smukačice. Skoraj vsi v lepih oprijetih, barvno harmoničnih kombinezonih, pajkicah, majčkah in drugih novodobnih turnih oblačilih nas sopihajoče in zadihano prehitevajo po levi in desni. A slovenski četverici klasičnega turnega izgleda ni do skušanja, kdo bo koga ugnal v kozji rog, zato se veselo kramljajoč o tegobah sodobnega žitja inu bitja odloči za ležerni balkanski slog in po poltretji uri zmagoslavno stoji na vrhu Osojščice. V koči si rahlo zlakotnjene vampe napolnimo z germknedlom, sladko specijaliteto češko-dunajsko-bavarske kuhinje, ki ga zalijemo s pšeničnim pivom, hruškovo žganjico in kavo. Tako podprti se postavimo na smuči in v pozno popoldanskem soncu pogumno zarežemo po bregu dobrih 900 višinskih metrov navzdol. Smuka, ki bi ji težko rekli turna, po urejeni smučarski progi je užitek najvišjega ranga. Še posebej, ker je bila za nas v tej sezoni prva. Vriskali smo Sonja, Živa, Boštjan in Miha.

Kredarica (Vital, 01.12.2016)


Trenutne snežne razmere res ne nudijo veliko možnosti. Ker smo hoteli na sneg smo Matjaž , Lado in jaz, v sredo končali službo že ob 14 h in jo mahnili v Krmo. Zares prijazen vremenar Marjan nas je na Kredarici postregel s toplo juho in ostalo mokroto.
Zjutraj še kavica , potem pa proti vrhu. Zaradi vetra je bilo kar mrzlo, trdo , proti vrhu pa je sonce zadevo že nekoliko ogrelo. Po sestopu pa prvo jesensko zapenjanje smuč in prvi zavoji. Kar trdo, malo napihanega, ampak luštno. Glede na vse razmere je bila odlična smuka nekje do 2000 , nižje žal trenutno ne gre.

Rogla (Jurij_Šoba, 16.11.2016)


Ob prihodu na Roglo sem ugotovil, da me je prehitela oblačnost z otoplitvijo, čeprav so dajale s snegom obložene smreke videz hude zime. Prva smuka ob progi Mašin Žaga je pokazala, da se trden in gladek sneg že raho udira in onemogoča lepe zavoje. Zato sem šel na progo Planja, kjer je bilo nekaj sveže steptanih pasov. Po njih sem smučal uživaško, čeprav počasneje, ker je postal tudi sneg počasnejši. Spustil in vzpel sem se še trikrat (skupaj 4 x 150 vm). Vmes je padlo celo nekaj kapelj dežja, opoldne ob odhodu pa se je vreme nekoliko popravilo. Snega je do 40 cm in ga bo dovolj še nekaj dni. Na vsem smučišču sem bil razen delavcev smučarskega centra edini smučar. Otoplitev bo smrekam sčasoma slekla belo obleko. Morda jutri še ne, ker napovedujejo na vzhodu še en lep dan.

Nassfeld (Branko, 15.11.2016)


Mokrine,
so danes nudile odlične užitke navzgor in tudi navzdol. Možnosti, ki jih nudi 25 cm suhega snega na travnatem terenu, so neomejene. Razdalje so lahko dovolj velike, da preverite svojo pripravljenost in testirate novo opremo. Še so odlične razmere in omejitev za turne smučarje še ni.
Uživala M & B

ZELENICA-TURNO (Marko, 15.11.2016)


Danes sem šel preveriti stanje na Zelenico.Na začetku za smučarijo snega malo malo.Višje proti Zelenici pa snega kar dosti.Treba je paziti na kakšen kamen,če so nove smučke.Višje se zavije na oskrbovano pot kjer se odsmučaš proti Ljubelju.Okoli koče snega dovol.Celi sneg je bil ponekod pomrznjen,dalo se je prav fino odpeljati.Za prvič letos kar zadovoljen.Dobil dve praski na smučeh,že sanirano.

Seekareck (Mišo_Jenčič, 13.11.2016)


Na parkirišču na Obertauernu smo komaj našli prosto mesto in po progi so se vile kolone turnih smučarjev. Očitno so vsi želeli izkoristiti še zadnje dni pred odprtjem smučišča (ki bo v sredo, 16.11.) in tudi snežne razmere so precej bolj ugodne kot npr. na Krvavcu. Po dobri gazi, ki je bila speljana večinoma izven proge (in se tako izognila snežnim topovom), smo bili hitro na vrhu. Mrzlo vreme – napovedanega sonca ni bilo – nam ni dopustilo kakega martinčkanja. Prvi metri pod vrhom so bili kar adrenalinski, saj je pod kolikor toliko debelo snežno odejo prežalo nekaj ogromnih granitnih blokov, nižje pa se je začela uživancija po pršiču. Tudi po progi je šlo odlično in kar prehitro smo bili pri avtu.

La Grave (Tomaz_Repar, 13.11.2016)


Verjetno tole ne spada čisto pod tole rubriko,se opravičujem že v naprej, ampak jo bom vseeno izkoristil, ker se mi zdi nujno tudi zato, ker gre za poskus upora proti velikim korporacijam, ki osvajajo "naše" gore.

Mogoče še ne veste ampak La Grave “umira”. Žičnice in smučišče so prestare in premalo donosne, da bi jih še ohranili take kot so in so nujno potrebne obnove, da bi še dobili dovoljenje za obratovanje. Vas La Grave se sicer trudi najti pomoč “entuziastov”, da bi kraj in smučišče ohranili v stanju kot je sedaj, vendar pa veliki plenilci (npr. Les duex Apls) čakajo v vrsti. Tisti, ki ste kdaj bili tam veste o čem govorim. Za tiste, ki ste priliko za smučanje v La Gravu (skoraj – samo še letos?) zamudili pa bom na kratko povedal, kaj je tam tako navdušujočega.

Gore, ki jemljejo dih in se jih zlepa ne naveličaš gledati, smučišče, ki ne pozna teptalca ali snežnih topov, smučišče kjer zaradi edinstvene žičnice ni nikoli gneča, smučišče kjer zlahka naredite nekajkrat po 1500 vm spustov dnevno, predvsem pa nora pobočja, koluarji, z malo sreče polni prvovrstnega pršiča in seveda tudi z adrenalinskimi nakloni. Na koncu še vas La Grave, vas kjer življenje teče počasi (razen zjutraj ko se mudi na gondolo), kjer se vsi zvečer pogovarjajo samo o smučanju, skratka kjer se vse vrti samo okoli “norega” smučanja. Da ne bo pomote... kljub žičnici je za doseganje najboljših smeri potrebno tudi hoditi in hribolaziti...

Meni bo zelo žal če moji otroci tega ne bodo doživeli, zato sem sklenil, da jih podprem pri njihovih prizadevanjih, da "smučišče" ohranijo tako kot je. Če tudi vi razmišljate enako lahko svojo podporo izrazite na spodnjem linku:

https://www.indiegogo.com/projects/signal-de-la-grave-environment#/

Se vidimo v “starem” La Grave-u....

Tomaž Repar

Zvoh (Mišo_Jenčič, 12.11.2016)


Zjutraj sem telefoniral na Dom na Slivnici, koliko snega imajo. "30 cm, raje malo več", je bil odgovor. Zato smo se polni elana odpeljali proti Notranjski. V Rakeku ni bilo nič snega, v Cerknici pa že kake 3 cm plundre. Nadaljevali smo po cesti na Slivnico, računajoč, da bomo nekje – raje preje kot kasneje – doživeli "kvantni skok", kjer bo višina snega hipoma poskočila iz centimetrov na decimetre. Dosegli smo že višino dobrih 800 m, (mokrega) snega pa je bilo še vedno zgolj za vzorec. Tudi če je kje višje kvantni skok obstajal, smuka za 100 ali 200 višincev ne bi imela smisla, zato smo obrnili in šli na – Krvavec.

Po nekaj vožnje smo se pripeljali na planino Jezerca. Ne glede na to, da je vse skupaj skoraj 1000 m višje kot Slivnica, se tudi na Krvavcu ne morejo pohvaliti s kaj prida snežno odejo. Ker kake pametne alternative nismo več imeli, smo pač šli na smuči (in šele po dobre četrt ure hoje sem spoznal, da Jezerca ni isto kot Kriška planina...). V mrzlem vetru smo se povzpeli na Zvoh in odsmučali proti Tihi dolini. Kljub temu, da je kar pogosto škrtnilo pod smučmi, je bila smuka odlična. Seveda smo se izognili področjem, ki so bila spihana do golega in imeli kar precej pršiča, ponekod pa sled ratraka. Vse skupaj je zelo polepšalo večerno sonce (še dobro, da smo šli najprej na Slivnico, sicer ga ne bi doživeli). Tudi po cesti od Gospince do Jezerc je šlo prav spodobno oziroma brez pretiranega škrtanja.

Glede ocene pa, mi so se imeli za +5. Res pa zaradi pomanjkanja snega tura ni ravno močno priporočljiva…

Stubeck (Aleš_S, 10.11.2016)


Poročila na straneh naših severnih sosedov so me premamila, da sem moral iti pogledat, če imajo res kaj snega. Cilj je bil Obertauern, pa me je zvabil lepo pobeljen Stubeck in sem zavil skozi Gmünd do koče Frido Kordon. Cesta je bila zjutraj kar lepo na tenko zasnežena in malo ledena. Pri koči je snega dobrih 10 cm. Včeraj je špuro že potegnil enako optimističen smučar kot sem jaz. Snežna debelina se je z višino debelila, na vrhu ga je skoraj 40 cm, je pa kot običajno spihan ali napihan v klože. V žlebovih in dolinicah pa se prijazno nabere pršič. Na začetku vzpona je bilo prav vroče, na grebenu je pa zapihalo in je postal mrzlo. Zgoraj sem pri smučanju pogladil kakšen kamen, spodaj je bil pa pršič na prijazni travnati podlagi in je blo prav fajn. Predvsem je bilo pa lepo, le sem in tja se je iz doline dvignila megla, ki se je pa hitro razkadila. Se bo pa splačalo k severnim sosedom šele po naslednjem sneženju. Zapeljal sem se še čez Inerkrems in Katchberg, pa ni dosti bolje. Morda bi šlo po opuščenem smučišču nad Inerkremsom (Barennock), ampak, da ne bo kdo potem godrnjal...
Juhuhu! Aleš

zvoh (Matjaz, 10.11.2016)


Živjo
Na Krvavcu za turne smučarje in smučarke vse obratuje.Brunarca na plaži in kmečki turizem na Kriški nudijo vse kar se po "naporni" turi smučarju prileže.
Snega res,da ni v izobilju,ampak za dušo privezat pred popoldansko službo ga je pa dovolj.Škrtalo pod dilcam ni veliko,za denar se jih pa menda da kupiti tudi nove.
No ta druga,sicer na pol turna je za mano,upam,da jih bo to in naslednje sezone še veliko.
LP vsem Matjaz

Ženiklovec (Čeha, 09.11.2016)


Lepa napoved me je potegnila izpod deke.Tržič in naprej sem si mislil.Vzel sem drobiž za rampo,a iz te moke ni bilo kruha.Pred kratkim betoniran klanec ,avto pa za zaporo.Nič peš bo treba,a saj bom kmalu na snegu.Tega pa ni bilo do planine Javornik,pa še tam bore malo.Toda vreme in razgledi me hitro potegnejo na ta 1716 metrov visok travnati vrh.Panorame za vikat.Previdno odpeljem,pazim na šope trave in kamenje pod puhcem.Srečno pritelovadim nazaj na planino ,kjer srečam Kavko,mojega starega prijatelja.Počakam ga da še on osvoji vrh in pripelje nazaj.Skupaj med klepetom hitro prideva do avta,pa še načrte za nove cilje sva dorekla.

Wildspitze 3774 m (Matevž_Lavrič, 29.10.2016)


Wildspitze je najvišji vrh Otztalskih alp, najvišji vrh severne Tirolske in drugi najvišji vrh Avstrije.Gre za gorsko skupino, kjer so našli vsem poznanega Otzija - človeško mumijo, iz 34. stoletja pr.n.št.

V petek po službi sva se z Rokom dokončno zjasnila, da odideva na pot. Problem je bil, ker nisva bila prepričana glede vremena in same poti, če je shojeno. Dobila sva se v Kranju od koder sva se zapeljala čez Karavanški tunel najprej do Lienza, od tam pa naprej proti Innsbrucku in smučišču Pitztal Glacier, ki obratuje že lep čas. Skratka potovanje dolgo približno 7 ur.

Na smučišču sva kupila karto za podzemni vlak in gondolo, ki nam vzpon na Wildspitze nekoliko olajša. Najino izhodišče je bilo sedlo Mittelbergbahn, kjer sva se najprej spustila na ledenik in od tam nadaljevala proti vrhu. Na samo srečo sva bila s smučmi, saj se je pešakom precej udiralo, nekateri so tudi obupali nad vzponom in se obrnili. Pod vrh sva prišla že precej utrujena, bolela naju je glava. Veter na grebenu je bil zelo močan, zato se na gori nisva dolgo zadrževala. Razgledi so bili fenomenalni na vse strani, smuka v visokogorskem okolju, pršiču in lepem vremenu pa je bila idealna.

Ko sva z gore varno sestopila sva si seveda privoščila hladno pivce, nato pa odpotovala proti domu.

Gre za turo, ki mi bo definitivno za vedno ostala v lepem spominu.
Več fotografij si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2016/10/wildspitze-3774-m-najvisji-vrh.html

Lp, Matevž

Reißeck, 2305 m (Aleš_S, 22.10.2016)


Tudi midva sva se zapeljala na Turracher Höhe, pa naju steptana proga ni pritegnila, na severu so se pa bleščali lepi kopasti hribi. In je bilo treba poskusit. Nameravala sva na Kilnprein - 2408 m, pa sva v Turrachu zavila na napačno cesto. Namesto ob potoku Steinbach sva zavila v Werchzirben graben. Z avtom je šlo do rampe. Naprej je bilo zvoženo a zasneženo. In sva šla kar na smučeh. Šele po 2 km hoje, ko se karta ni ujemala z ničemer, sva strokovno ugootovila kje sva. In spremenila cilj. Malo po šrek malo po cesti sva se prebila do Hochalmköpfla in čez njega po čudovito pokritem rušju - snega je bilo skoraj 40 cm, rušja pa nekaj več in je bilo izredno zabavno. Ko sva že malo obupovala, sva prišla do sedla in malo bolj užitnega pobočja ob grebenu. Kmalu sva bila na vetrovnem grebenu in na vrhu Reißecka. Navzdol sva vedela da bo veselica in je bila: skorja, pa kamni pa rušje... Ampak vmes sva našla tudi nekaj metrov odličnega pršiča brez kamnov. V gozdu se je sneg ojužil in je bil zabaven rodeo. Na cesti pa je ostalo na robu ravno prav snega, da sva se prismučala še nižje od avta. Naredila sva dobrih 1000 m in za učinkovito telovadbo porabila 7 ur. Skratka - čudovita tura! Jure in Aleš

Kornock (Mišo_Jenčič, 22.10.2016)


Šele zjutraj smo se zorganinizirali, da sploh gremo – rekli smo, da pogledat, ali je dovolj snega. Na Turracher Höhe smo bili kar prijetno presenečeni, kako zimsko je izgledalo vse skupaj, čeprav realen pogled na debelino snežne odeje ni vzbujal ravno optimističnih pričakovanj. Po delno poteptani progi smo se povzpeli na vrh Kornocka, kjer so nas pričakale prav zimske razmere. Smuka je bila nad pričakovanji: zgoraj suh sneg, mestoma še nekaj nezvoženega pršiča, v sredini se je sneg malo južil oziroma skorjil, povsem spodaj pa se je bilo zaradi tanke snežne odeje najbolje držati poteptanega traku na progi. Začuda nismo resno povozili skoraj nobenega kamna.

No, pa je nova sezona tu...

Scharek (Čeha, 22.10.2016)


Glede na vremensko in količino snega se podamo na smučišče Molltal.Vreme nas je razočaralo,saj je bilo povečini megleno,razen na začetku.Proti vrhu se je mraz in veter stopnjeval tako da smo komaj prilezli do križa nad zadnjo postajo sedežnice.Po smučišču je še nekako šlo,a difuzna svetloba ni dopuščala sproščenega vijuganja.A za prvo "turno" ne bomo gledali detajle.Užival z Matjažem,Pavletom in Stanetom.

Dovška Baba (Domen, 21.10.2016)


Ski open 16/17. Od rampe nad Ravnami do Rožce peš po markirani poti. Omembe vredna snežna odeja se začne na Rožci, kjer sva smuči preselila kamor sodijo in lagodno do vrha. Sneg presenetljivo dobro smučljiv, brez kakršnegakoli škrtanja, tudi megla pod vrhom ni pretirano motila. Na cesti se brezskrbna smuka konča, nekaj 10m sva se še peljala v gozd in še pred ovinkom smuči preselila na hrbet. Jutri zjutraj zna biti zadeva še povsem aktualna. Lepa in sproščena oktobrska uvertura v sezono...

Katscberg (Debeli_kamen, 21.10.2016)


Na Katscbergu zjutraj 20 cm suhega snega, višje pa ga je bilo kmalu 30 cm. Šli smo na Tschaneck, se spustili na sedlo in nato povzpeli na vrhova Brandleiten in Absprung. Hoja odlična,vreme jasno, smuka zelo dobra. So bile pa temperature popoldne nad ničlo tako da se je sneg že nekoliko ojužil in bo jutri zjutraj lahko skorja. Lep pozdrav.

Vulcanos mejor (Boris, 01.10.2016)


Vulkane smo suvereno osvojili, čeprav so se upirali na vse načine. Najprej so Alešu vzeli bančno kartico. So pa nam za independence day podarili 3 steklenice vino tinto reserva pri donAlejandro. Pred Chillanom so nas zaustavili karabinerji. Na srečo piva na zadnjih sedežih niso popisali. Vulkani so nas potem na poti v Chillan zapeljali v hotel s 5 srčki, ki jih je zadnji čas opazil Boris. Vulkan Chillan Nuevo je bil bolj prijazen. Ob prihodu v hostal v Thermas sta naju sprejela dva klovna na trampolinu. Tudi zvečer sta bila zabavna in prvi je steklenico vina hotel odpreti z lesnim vijakom in kladivom, drugi pa je Mišotu serviral kuhano breskev v sladki koruzi, medtem ko se je prvi ukvarjal z bebe-jem. Najlažja Casablanca se je izkazala za najtežjo. Na srečo poizkus ugrabitve Mišota ni uspel. Nato pa je naša španščina in alpenverein članska izkaznica prepričala CONAF za permission na vrh. Naslednji vulkan je bil Osorno. Pričakal nas je tako, kot že ime pove. Pri kmetu, kjer smo prespali, je bilo kot v zimski sobi in še svoj whisky smo morali piti. Se je pa Osorno izkazal z najboljšim snegom v tej sezoni in najbolj prijaznimi žičničarji, ki so pohvalili Kranjsko goro in Mišota, ki je edini imel elanke. Pa tudi Barbara in Boris sta imela free prevoz v dolino, med tem ko sta Mišo in Aleš hitela peš naročiti zasluženo pivo za nas plus enega za Juana. Iz Osorna sma se zapeljali v Triwe hostal, kjer so že reklamirali Oktoberfest - za naslednji teden. Je pa gospodinja šla v sosednjo vas po meso, ki je najboljše v teh krajih. Nato smo se iz Osorna zapeljali v Caracautin. Med potjo so nas napadli vulkani s kamni in zadeli prednjo šipo, na srečo samo zg. plast. Nastanili smo se v Andenroses pri Hansu in Danieli, kjer nas je zabaval hotdog za apres ski. Na vrsti sta bila se zadnja vulkana. Lonquirnay smo z lakoto osvojili, saj smo se zapeljali z vlečnico še višje kot je v vodniku. Sta pa Boris in Aleš iz ledenega kraterja brez derez, ki so se sušile na robu kraterja, morala bolj truditi. Naslednji je bil na vrsti Lliama. Vmes so Borisu skrili tablico v poušter, ampak je Hans to takoj uredil. 3125m visok, najbolj aktiven delujoč ognjenik smo osvojili po 8 urah, saj je zadnji izbruh del poti odnesel, malo so nas upočasnile še aravkarije in strmina na vrhu. Nas je pa vulkan nagradil z lepim razgledom in se lepšim smukom po putru. Ker so nam bili vulkani naklonjeni, smo si ogledali še pacifiško obalo od Costituciona do Valparaisa in Vin del Mara.
En Chile mejor: Barbara, Mišo, Aleš, Boris

Llaima, 3125 m (Aleš_S, 28.09.2016)


Na koncu pa še posladek. Najbolj pravi vulkan, najlepši in menda najbolj aktiven. Prvi dve trditvi smo potrdili, tretje pa na našo srečo ne. Začetek je bil bolj previden, saj je opis obljubljal osem ur dolgo turo. Iz našega prenočišča pri prijaznem Hansu smo do izhodišča rabili dobro uro vožnje, večinoma po makadamu. Pogled na vulkan je bil več kot lep, manj navdušeni smo bili nad začetkom snega. Smuči na nahrbtnik in smo se zagrizli preko polja lave. Vmes smo morali rešiti problem globokega kanjona. Po dobri uri smo skozi gozda aravkarij prišli do snega. In potem je bilo vedno lepše. Sneg idealen za vzpon. Šlo je po dolinicah, bolj in manj strmih pobočjih. Ker smo bili pozni, je izgledalo, da bomo vrhu samo pomahali. Zadnjih 900 m je strmih, zato smo nadaljevali na derezah. In šlo je direktno navzgor ob grebenu. In vrh je bil vedno bližji. Kljub dogovoru, kdaj obrnemo, naju je z Borisom odneslo navzgor, Barbara pa naju je počakala 500 m pod vrhom. Na vrhu je bilo treba še 30 m do roba kraterja, med žveplenimi fumarolami. V kraterju se je pošteno kadilo, a je k sreči veter odnašal žveplene hlape. Razgledi fantastični na vse naše osvojene vulkane. Potem pa juhuhu. Sneg je bil že predelan. 40 stopinj naklona in široko pobočje je bil en sam užitek. Kmalu sva bila pri Barbari, potem pa še užitkarsko smučanje po dolinicah do gozda aravkarij. Sledilo je še pešačenje in prerivanje skozi aravkarijev gozd, pa prečenje polja lave. Ampak ko smo pogledali nazaj, so nam šla usta do ušes. Tole je bil res najboljši smuk zaradi 2000 m vzpona in 1650 smučanja in kičasto lepega okolja. Juhuhu! Barbara, Boris in Aleš.

Lonquimay, 2865 m (Mišo_Jenčič, 27.09.2016)


Tokrat so nas čilenski žičničarji prijetno presenetili. V nasprotju z Villarrico, kjer je bila najvišja žičnica prepuščena propadu, je bila na smučišču Corralco celo ena vlečnica več kot je napovedoval vodnik in z njo smo se lahko potegnili kar slabih 500 m pod vrh vulkana. To je bila tudi naša prva tura z malo bolj koprenastim vremenom – kar je bilo po svoje dobro, saj sneg ponoči ni pomrznil in smo se po vzhodnem grebenu enostavno vzpenjali (v trdem ali ledenem bi bila zaradi izpostavljenosti povsem druga pesem). Midva z Barbaro sva se zadovoljila z vrhom, Boris in Aleš pa sta odsmučala še v krater in naredila dodatnih 150 višincev. Smuka je bila tako kot na vseh čilskih turah doslej odlična.

Villarrica, 2847 m (Barbara, 25.09.2016)


Včeraj smo se začeli vračati proti severu in naš naslednji cilj je bil vulkan Villarrica (nad mestecem Pucon), ki je eden najbolj obiskanih vulkanov v Južni Ameriki. Lani marca je zadnjič bruhal in do letošnjega julija je bilo področje okoli njega zaprto. Čeprav se iz kraterja še vedno vije siv dim, je ob ugodnem vetru vzpon nanj neproblematičen. In seveda je bila smer vetra prava, snežne razmere ponovno fantastične (vzpon poteka po severni flanki, ki je bila že zjutraj lepo osončena in sneg popolnoma predelan) ter vreme lepo…..

Zjutraj smo plačali okoli 13,5 EUR na osebo za eno vožnjo »do gor« in nismo vedeli, da to pomeni le prvo sedežnico, ki sploh pripelje do snega in premaga le okoli 200 višincev. Najvišja sedežnica najbrž ne dela že od lanskega izbruha vulkana, pa tudi na nobeno drugo (saj so le 3 obratovale – in za vso to revščino je dnevna karta okoli 40 EUR…) nas niso spustili, kar nam je precej podaljšalo vzpon. Kljub temu smo dokaj hitro napredovali do vršne strmine, ki jo je bilo enostavneje premagati peš na derezah. Pogled na krater vulkana in siv dim iz njega je bil veličasten, prav z roba kraterja pa je bilo videti tudi rdeče žarečo lavo na dnu kraterja. Ker nam dim in strupeni plin nista posebej »ugajala« (vodniške naveze so imele celo plinske maske), smo se hitro pripravili za spust, smučanje je bilo ponovno eno samo uživanje po prostranih snežiščih in po krasnem spomladanskem srencu vse do piva na terasi smučišča. Uživanje se kar nadaljuje, malce utrujeni pa smo že….

Osorno, 2662 m (Aleš_S, 23.09.2016)


Naš najjužnejši cilj je bil Osorno. Med jutranjo vožnjo do vulkana smo ugotovili, da je smučišče na jugu in ne na severovzhodu. To je malo zmanjšalo naše upanje na dobre razmere, saj na tej strani ekvatorja južne flanke pomenijo trd sneg. Smučišče na katerem smo začeli turo je še samevalo. Vzpeli smo se ob prvi sedežnici po progi brez snega. Na drugi sedežnici so nas pa žičničarji sami povabili, da naj se peljemo raje z žičnico, kot da hodimo peš. In smo se prešvercali 350 m višje. Prijazni žičničar nam je razložil vse o vzponu in kljub temu, da je napovedal trd sneg, zagotovil, da bo današnji dan idealen. In smo šli tako kot je napovedal, le na začetku na psih, potem pa z derezami. Sneg je bil trd, super za hojo z derezami, ni pa bil navdušujoč za smučanje. Barbara pravi, da ni bilo tako zelo strmo, ampak bi pa bilo hudo, če bi Mišo zdrsnil (skratka – bila je čista jeba). Ker ni bilo nič vetra in nobenega oblačka, se je sneg počasi začel mehčati. Jaz sem malo potegnil in tudi po bolj strmem zadnjem delu je po vedno mehkejšem snegu šlo hitro. Zadnja ovira je bil ledeni obroč pod vrhom, ki se je pa izkazal za lažjega kot je bilo videti. Še posebej, ker sem sledil stopinjam čilsko-švicarske naveze petih pešcev. Na vrhu vulkana brez kraterja, so se odprli fantastični razgledi. Hitro sem sestopil do smuči, ki so me čakale pod ledenim obročem. In juhuhu po res najboljšem firnu do preostale trojice, potem smo pa skupno odvriskali do konca snega. Vmes nam je domačin na smučah potrdil, da so današnje razmere najboljše v celi letošnji sezoni. Boris in Barbara sta se dala odpeljati s sedežnico, midva z Mišotom sva pa pošteno odpešačila in jih seveda tudi prehitela. Za nagrado smo pa vsi zaslužili po eno drago, malo čilensko pivo. Vedno bolj juhuhu! Barbara, Mišo, Boris in Aleš

Vulkan Casablanca, 1990 m (Mišo_Jenčič, 22.09.2016)


Včerajšnji dan smo porabili za 500 km vožnje proti jugu do province Osorno, ker je bila vremenska napoved za naslednje dni ugodna. Osorno namreč sodi že v severno Patagonijo, kjer je vreme najbolj nepredvidljivo in tudi ob lepem vremenu lahko nagaja močan veter.

Naš prvi cilj je bil vulkan Casablanca, Ko smo se pripeljali na smučišče Antillanca, ki leži ob njegovem vznožju, smo bili kar precej poparjeni, ko so nam povedali, da je zaradi močnega vetra vzpon na Casablanco prepovedan oziroma, da mora naš vzpon odobriti CONAF (gorska žandarmerija ali nekaj takega). Kar kako uro smo izgubili, preden se je od nekod pojavil odgovorni in še nekaj časa za prepričevanje (med drugim smo mu morali pokazati dereze in cepine, Boris pa mu je dokazoval našo izkušenost s svojo izkaznico Alpenvereina...), da nas je spustil gor. Potem smo se morali še registrirati na Informacijah in istočasno zbarantati ceno za eno vožnjo s sedežnico (najprej so nam hoteli računati kar dnevne karte).

Vzpon je sprva res potekal po precej trdem snegu, a ko smo po prvi strmini dosegli dolgo sleme, ki vodi do Casablance, smo prišli na severna (prisojna) pobočja, pa še veter se je precej umiril, tako da je bil sneg lepo omehčan. Omenjeno sleme precej valovi in vodi daleč naokrog, tako da kar nekaj časa porabili, preden smo se zagrizli v vršno pobočje Casablance, po katerem smo bili razmeroma hitro na vrhu. Perfekten srenec nam je omogočil odlično smuko, le po slemenu smo morali opraviti dva krajša vzpona s smučmi na ramah. Potem pa je sledil še zaključni spust do smučišča in pivo na toplem sončku terase restavracije ob vznožju žičnic.

Chillan Nuevo, 3186 m (Aleš_S, 20.09.2016)


Jupii! Fantazija se nadaljuje. Ko smo se bližali našemu naslednjemu cilju, je izgledalo prav brezupno. Dva siva vulkana Chillen Nuevo in Vieho poleg lepo belega Nevados de Chillen nista vzbujala upanja, da bomo kaj smučali. Nevados je bil predolg zalogaj, zato smo zjutraj, na današnji dan zaprtem smučišču, zakorakali po blatnem vulkanskem pepelu in po 100 m višincev uspeli priti do snega na smučarski progi. Po 650 m vzpona smo prišli na vrh smučišča in med sivino vulkanov se je prikazala tudi bolj svetla zasnežena dolinica do sedla med starim in novim vulkanom. Zagrizli smo v strmino in obšli kadeče razpoke, ki so pred nekaj meseci natrosile siv pepel. Mišo s preudarnim tempom premaga dve tretjini vzpona. Z Barbaro pa sva pohitela nad sedlo in ker je bilo samo še malo do vrha sva po temno sivem snegu šla skoraj do roba kraterja na smučeh. Zadnjih 15 m pa peš po 20 cm vulkanskega pepela na snežni podlagi. Na vrhu pa en sam juhuhu, pogled na krater, nekaj nedolžnega dima, ki se je vil iz nasprotnega roba, v ozadju pa bel Nevados de Chillan. Navzdol je šlo najprej počasi po temno sivem snegu, potem pa vedno lepše. Nad sedlom zagledava Borisa, ki nama je vztrajno sledil. Počakava, da še on osvoji vrh, potem pa odjodlamo v pomladanskem firnu in na koncu še po zratrakirani progi skoraj do avta. Juhuhu! Barbara, Mišo, Boris in Aleš

kota 2711 nad jezerom Maule (Mišo_Jenčič, 19.09.2016)


V nedeljo smo razmeroma pozno zaključili s turnim smukom in hitro preračunali, da nimamo več dovolj časa za 360 km vožnje proti jugu do vulkana Chillan, ki je bil načeloma naš naslednji cilj. Ob jezeru smo srečali skupino lokalcev, ki so se šli variantno smučanje (za vzpon so uporabljali snežne sani) in sklenili, da bomo še en dan ostali tukaj in izvedli turo po njihovih sledeh.

Najprej smo se morali spustiti v dolino in prvo prenočišče, ki smo ga našli, je bil kar naš stari znanec Don Alejandro v vasi Panimavida. Naslednje jutro smo se hitro odpravili nazaj na prelaz. Vzpon je ponovno minil v znamenju cokel, a vrh je bil dejansko 100 m nižji kot so nam prejšnji dan povedali lokalci in smo bili gor prej kot smo pričakovali. Smo bili pa zato nagrajeni z dvema čudovitima grapcama, v katerih smo imeli še pršič. Potem pa samo še uživancija do avta.

Zvečer smo spoznali, da je še dobro, da smo bili na tako kratki turi, saj smo se do naslednjega izhodišča pripeljali že v temi.

El Hito, 3109 m (Barbara, 18.09.2016)


V soboto zjutraj smo pristali v Santiagu in se še isti dan odpeljali 320 km proti jugu do vasi Panamavida. V nedeljo smo imeli nadaljnjih 140 km do jezera Maule na prelazu tik pred čilsko-argentinsko mejo. Čim smo stopili na sneg, nas je preplavil občutek, da bo tura vrhunska. No, resnici na ljubo so nas (razen Aleša) kar precej zdelovale višina, vročina in še zlasti velikanske cokle, ki se jih z nobenim prijemom nismo znali znebiti. Zato sva vrh dosegla le midva z Alešem, Boris je obrnil malo prej, Mišo pa še 200 m nižje. Smo pa zato imeli vreme in razmere za smuko več kot idealne.

Mont Blanc (Samo, 30.07.2016)


Prejšnji torek smo se zgodaj zjutraj odpeljali iz Ljubljane, tako da smo se izognili Milanski jutranji gužvi in že okoli 10h pripeljali v Cervinio. S pomočjo gondole smo bili hitro na Testa Grigi. Najprej sem odsmučal do koče Teodulo, nato pa nazaj peš proti Breithornu. Pri gonodoli sta me čakala prijatelja in skupaj smo se podali na pot. Snega je v teh krajih več kot lani, tako da se tudi pri Matterhorn platoju nismo navezali. Približno 200 višinskih metrov pod vrhom nam je malo zagodil vreme, saj je v daljavi že nekaj garmelo in proti Monte Rosi so bili kar temini oblaki. Prijatelja sta se raje obrnila, saj sta bila peš in v nevihti ne bi bilo fino. Na vrhu sem bil sam in prvič tudi v brezveterju, tako da je bilo kar prijetno. Vreme se je malo izboljšalo, tako da je bila vidljivost dobra. Nekaj zavojev je bilo še bolj po tršem snegu, nato pa je bil sneg že južen, ki pa je bil zelo lepo smučljiv. S platoja sem kar hitro odsmučal s proge desno na pobočje Klein Matterhorna in v super snegu odsmučal do spodnjega dela smučišča. Prečil sem in se zapeljal do koče.

Drugi dan smo prvi del ture ponovili. Pri platoju smo to pot zapustili in se obrnili proti Castorju. Sam sem odsmučal do najnižje točke nekaj pod 3700m, počakal sem kolega in skupaj smo nadeljevali na vrh Castorja. Na vrhu je bil kar prijetno, saj je le malo pihalo. Tudi tokrat je bila igra oblakov, prikradli so se tekom dopoldneva. Na srečo se je nebo odpiralo in zapiralo. Kar slabo uro sem čakal na vrhu, da je prišlo okno lepšega vremena, tako da sem dobro videl pobočje. Tako sem odsmučal v dobri vidljivosti, po sicer zelo trdi podlagi, z vrha direktno na zahod. Zograj je med 45° in 50° nato se hitro položi. Nižje je bila smuka odlična, saj je bilo mehko, kakor po puterčku. Glih prav sem ujel kompanjona in skupaj smo se povzpeli nazaj pod Breithorn. Žal sta Pollux ali Roccia Nera odpadla. Sledila je lepa smuka po smučišču do koče. V četrtek sem se od koče povzpel nazaj do Testa Grigie in odsmučal po progi Ventina. Prismučal sem pod 2900 m. Nato pa še nekaj hoje in kmalu sem bil na žinici. Popoldan smo se odpeljali proti Chamonixu.

V Chamonixu smo prespali v kampu. Nasledni dan pa smo se z gondolo odpeljali na Pian de l’Aiguille. S kar težkimi ruzaki smo začeli našo pot proti ledeniku Bossons. V zadnjih letih se je pot kar nekoliko spremenila, tako da je vmes kar siten sestop in nazaj vzpon. Pravzaprav je potrebno plezati dol in potem nazaj gor po pesku. Pri ledeniku Bossons smo se navezali in prečili v desno. Skupaj še z dvema nemcema smo le našli pot čez razbite sarake in poke. Na približno 2600 m smo prišli na lažji svet, ker smo tudi videli kočo Grands Mulets (3057m). Ker smo popoldan štartali iz Chama smo do koče prišli šele zvečer. Po nekaj urah spanja smo s hojo začeli okoli 3h. Izbrali smo bolj varno pot čez greben, mimo Pointe Bravais in Pointe Bayeux, do Dome du Gouter. Nekako se je že počasi slabšalo vreme. Nad Dome du Gouter je bil kar mrzlo in veter se je krepil, tako da je bil sneg povsem trd srenc. Pri bivaku sem se odločil, da bom smuči pustil tu, saj je bilo zelo trdo, jaz pa nisem bil povsem spočit. Poleg tega bi moral najti vse prehode na severnem pobočju Mont Blanca. Kasneje se je še žal naredila megla in vidljivost je bila nad cca 4400m največ 20 m. Okoli 10:30 smo prišli na vrh. Kar hitro smo se poslovili, jaz sem šel po isti poti, sotrpina pa sta jo ocvrla proti Aiguille de Midi. Pri bivaku sem nekoliko počakal, tako da ni bilo difuzne svetlobe in odsmučal proti Gouter. Obrnil sem desno proti velikem platoju in nato levo po klasični turno smučarski trasi desno od velikega in malega Montees ter čez mali plato. Smučal sem vse do koče, kjer sem le pobral nekaj robe in naprej vse do približno 2600m, kjer se začne prečka čez razbiti ledenik za nazaj proti gondoli ali v Chamonix. Zgornjih dobrih 1000 višnskih metrov je bil taparvi zimski srenc, vmes do koče pa glih prav južen sneg. Nekaj metrov pod kočo so pa se začele jamice in star sneg, tako da je bila smuka nekoliko težja. Tokrat sem bil hitro čez ledenik in pri gondoli, kljub temu me je ujel dež, tako da sem na gondolo stopil premočen, vendar vesel nad dolgo in odlično smučarijo, ki je bila ena najlepših v letošnji sezoni. Tako smuko je še pozno pozimi težko najti.

Prvi dan sem nabral približno 1000 vm smučanja, drugi dan približno 1100 vm. Po progi Ventina slabih 600 vm. Po severnem pobočju Mont Blanca pa še preko 1700 vm.
Vse ture so imele še kar veliko snega, tako da bi lahko še bile aktualne v naslednjih dneh morda celo tednih. Razpoke bodo pa žal vse večje. Ta pot na MB je lahko orientacijsko kar zahtevna, poleg tega koča od 30.7. ni več oskrbovana, je pa odprta.

Malo več slikic: http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/breithorn-castor-in-mont-blanc/

Islandija (France, 05.07.2016)


Na Islandiji je sicer še kar nekaj snega, a dostopi do njega so tako dolgi, da sva se raje odločila za pohodništvo.
Z avtobusom sva se odpeljala v notranjost otoka, do Rjupnavellirja, si oprtala nahrbtnike in se odpravila proti jugu. V začetku so bili nahrbtniki zelo težki, saj sva poleg šotora in ostale taborne opreme nosila še vso hrano za deset dni. Na poti sva sicer srečala nekaj koč, ki pa poleg skromnega prenočišča (kar je potrebno vnaprej rezervirati) ne nudijo ničesar drugega. Prve tri dni sva hodila po samotni vulkanski puščavski pokrajini do toplih izvirov v Landmannalaugarju (Hellismannaleidh trek), se tam ustavila za ogled okolice ter nadaljevala po zelo obljudenem treku Laugavegur do Thorovih gozdov (Thorsmoerk). Tu sva srečala prvo zeleno grmovje in si privoščila v kampu Basar enodnevni postanek s sprehodom po okolici. Sledil je še dolg, a zelo lep sprehod preko sedla Petih možicev (Fimmvoerdhuhals) z vzponom na najbrž najmlajši vrh na Zemlji (nastal je leta 2010 z vulkanskim izbruhom) vse do Skogarja na morski obali.
Naslednje dni sva si ogledala še znamenitosti južne obale otoka (z javnim prevozom) ter zahodni del Islandije s polotokom Snaefellsnes (z najetim avtom). Islandija je tako zanimiva, da se nisva po njej samo vozila, ampak sva vsak dan naredila še kakšen daljši ali krajši sprehod. Na koncu sva ugotovila, da jo bo potrebno obiskati tudi v času njihove turnosmučarske sezone.

Vernetti - Vinadio (Barbara, 14.07.2016)


Danes je bilo še bolj sveže kot včeraj. Vzpon do sedel Colle d’Esischie (2370 m), Colle dei Morti (2480 m), Colle Valcavera (2416 m), ki ležijo drug za drugim, je primerljiv z včerajšnjim na Col de Sampeyre, le da naklon ni tako enakomeren, ampak se menjavajo položni ter precej strmi odseki. S Colle Valcavera smo sledili stari vojaški cesti do Rifugio Gardetta (2335 m), od koder nas je čakal še zaključni vzpon na Passo di Rocca Branchia (2620 m). Stara mulatjera je že v precej slabem stanju, zato je bilo potrebno kolo mestoma porivati. Spust po stezi s sedla je bil precej zahteven zaradi navaljenih skal in krajših strmih odsekov. Ko smo dosegli glavno cesto po dolini Stura, je začelo po malem deževati. Nismo se dali motiti, pritisnili smo na pedala in hitro smo prevozili še 20 km do Vinadia – kjer smo predlanskim začeli naše prečenje Zahodnih Alp.

Deževalo je še celo noč in ko smo se zjutraj zbudili v jasno jutro, je bilo nad 2000 m vse pobeljeno. Ni bil samo poprh, ampak prav solidna snežna odeja. V tolažbo nam je bilo, da se ob tistem dežju v torek nismo odločili za čakanje na mestu, kajti če bi nadaljevanje zamaknili za en dan, se v petek ne bi mogli po snegu prebiti, vsaj po predvideni poti ne, v Vinadio.

Sampeyre - Vernetti (Mišo_Jenčič, 13.07.2016)


Včerajšnja fronta je osvežila ozračje in jutranji 1300-metrski vzpon po stari vojaški, danes asfaltirani, cesti na Col de Sampeyre, 2284 m, je hitro minil. Na sedlu smo se poslovili od asfalta in nadaljevali po slemenski cesti, ki je precej spominjala na tisto pod Kobariškim Stolom. Od neke kmetije navzdol smo imeli lepo singlo, potem pa še zaključni spust skozi slikovito sotesko Elva. Ko smo dosegli dolino Maira, smo se morali vzpeti še 300 m na nasprotno stran do zaselka Vernetti.

Prespali smo v izjemno slikoviti, privlačni in prijazni Locandi Ceglio. To je bilo sicer najdražje prenočišče na naši poti (polpenzion 80 €/osebo), a če bo koga pot zanesla v te kraje, jih vsekakor toplo priporočam za krajše kolesarke, pohodniške ali turnosmučarske počitnice.

Sestriere - Abries (Jože_Rovan, 11.07.2016)


Za danes so bile že za opoldne napovedane nevihte in Mišo se je zbal, da bo prepozno na sedlu, zato se je raje pridružil Barbari, ki je vozila avto. Tako sva ostala samo midva s Stanetom. Najprej sva se spustila 400 višincev po asfaltu v dolino Argentera. Tam naju je na začetku ogrel strm makadamski klanec. Potem se je dolina zravnala in prijetno sva kolesarila ob pogledih na slapove ter kmetije. V zatrepu se je začel ponoven strm vzpon po ozki stari vojaški cesti do višine 2200 m. Tam sva cesto zapustila in sledila markirani stezi do potoka, ki sva ga morala prebresti. Sledilo je enourno potiskanje kolesa po ostankih mulatjere do sedla Col Mayt, 2705 m. Vmes naju je razveselila pitna voda pri opuščeni vojašnici.

Sledil je zahteven spust po markirani stezi. Markacije oziroma steza se nižje v visoki travi mestoma izgubijo, zato je bilo potrebno nekaj improvizacije in pripetilo se je par akrobatskih vložkov. Na višini 2050 m sva dosegla kolovoz, po katerem sva bila hitro v dolini. V Abriesu sta naju že čakala Barbara in Mišo, ki sta vmes kolesarila na Col d’Izoard. Napovedanih popoldanskih neviht pa sploh ni bilo.

Naslednje jutro je vreme še malo obetalo, a nekaj minut po začetku kolesarjenja je že začelo deževati. Zato smo se vsi skupaj spravili v avto in se zapeljali preko prelaza Col d’Angel. Z njegovega vznožja smo poskusili osvojiti naš nesojeni cilj (Passo di Losetta) z druge strani, a tudi tokrat je po desetih minutah začelo deževati. Vdali smo se v usodo in se zapeljali do Sampeyra, kjer smo celo popoldne preživeli ob taroku. Ker je s prekinitvami bolj ali manj cel dan deževalo, smo bili kar veseli, da nismo kje v visokogorju. V hotelu v Sampeyru so nas zvečer izjemno prijetno presenetili, saj nas je pred večerjo čakal menu v slovenščini - kako malo je potrebno (google translate) za tak dober učinek. Žal našim hrvaškim prijateljem kaj takega praktično nikoli ne pade na pamet, pa smo Slovenci tam bistveno bolj pogosti gosti kot v nekem Sampeyru, za katerega 99,9 % Slovencev še slišalo ni...

Frais - Sestriere (Mišo_Jenčič, 10.07.2016)


Zjutraj nas je čakal precej strm in soparen vzpon po stari vojaški cesti do nekdanje kasarne Gran Serin, 2540 m. Žal so se vmes na grebene navlekle meglice, zato nadaljevanje po stari vojaški grebenski cesti ni bilo tako razgledno kot bi bilo sicer. Še eno manjše razočaranje nas je čakalo na sedlu Assietta, kjer smo naleteli na precej motorjev in avtomobilov (od tega sedla do Gran Serina jim pot preprečuje zapornica). Ko smo se pripeljali do Sestriera, smo spoznali, da smo si za grebensko prečenje izbrali napačen dan v tednu – ob sredah in sobotah je motorni promet prepovedan (mi smo bili pa v nedeljo). Res pa so avtomobili in motorji zelo obzirno vozili mimo nas, tako da niti niso bili zelo moteči. Kakorkoli, od sedla Assietta do Sestriera nas je čakalo še kar precej krajših vzponov in spustov in tudi kar lepo število kilometrov. Vmes so se oblaki tudi nekajkrat razkadili, da smo lahko uživali v razgledih, a na koncu smo bili vsi veseli, ko nas je čakal le še spust v Sestriere.

Susa - Frais (Mišo_Jenčič, 09.07.2016)


Letos smo se podali na zadnjo, srednjo tretjino kolesarjenja od Ženevskega jezera do Sredozemlja po grebenih Zahodnih Alp. Dan pred odhodom je Andrej sporočil, da mu niso uspeli pravočasno ozdraviti zoba, zato smo šli na pot zgolj štirje.

Z avtom smo se pripeljali do Suse, 495 m (kjer smo zaključili lansko etapo). Podobno kot lani je bilo tudi letos prvi dan zelo vroče (32 °C), a smo vseeno lažje preživeli asfaltni vzpon do zaselka Frais (1490 m), saj je bilo le 14 km in precejšen del vzpona smo se lahko skrivali v senci dreves ob cesti. Prespali smo v precej skromnem "Albergo Belvedere". Ko smo prišli na večerjo, sem se spomnil našega zadnjega hotelskega spanja na Malti in sem rekel, da nocoj pa ne bo 6 hodov, saj so bile na mizi zgolj dvoje vilice in nož. Zmotil sem se – dobili smo 3 hladne predjedi, toplo predjed, glavno jed in sladico. Še bolj so nas razveselili naslednje jutro, ko so nam vso pijačo (2 buteljki, piva, coca-cole ob prihodu) vračunali v ceno polpenziona, ki je znašala 45 € na osebo.

Marmolada (Matjaz, 06.07.2016)


Hoj
Po družinskem oddihu na vročem Jadranu,še skok z prijateljem v Dolomite.
Poleg kolesarjenja,hribolazenja in sploh in oh,kar se v Dolomitih dogaja,sva z Pavletom tudi midva z spustom iz Marmolade zaključila letošnjo turno smučarsko sezono.
Pisati o razmerah nima kaj dosti smisla,saj se vsak dan spreminjajo.
Iz vrha sva odpeljala po ravni trdi podlagi do vstopa zavarovane plezalne poti,na zgornjem delu ledenika je bila smučarija po ravno prav mehkem snegu tudi užitek,nižje pa so šalice take,da se bolj lomiš kot smučaš. Prismučala sva pa do stoječe žicnice.
Naj omenim še to,da trenutno stoječe gondolce iz Fedaie zaradi remonta ne vozijo,tako,da je treba od jeza peš.
Vsem bralcem lep pozdrav,imejte se fajn,v novi sezoni se pa vidimo.
JUHUHU-SNEG JE POL ZDRAVJA
Matjaz

Ledenik pod Skuto (Samo, 05.07.2016)


Včeraj sem šel pogledati na Ledenik pod Skuto in se kar solidno nasmučal. Še vedano je povsem povezanih dobrih 400 višinskih metrov snežiša. Od stene pa vse do približno 100 višnskih metrov nižje malo moti kamenje. Sneg je že povsem predelan in zbit, poleg tega so luknje oziroma valovi, tako da je smučanje kar dober trening za noge. Sicer je bil že zjutraj na vrhu kakšen centimeter mehak južen sneg, vendar je bilo smučanje najboljše zadnjo rundo, okoli 12:30, ko je sonce dodato vsaj malobolj zmehčalo sneg. Trikrat sem vse skupaj ponovil, tako da se je nabralo približno 1200 višnskih metrov smučanja. Povezava bo ostala še morda kakšen teden, nato bo ena prekinitev. Pristopil in sestopil sem po Lovski poti, tako da nisem videl snežišča pod žrelom. Glede na prejšnja leta pa predvidevam, da je tam kar veliko kamenja.

KRIŽ (Igor_Dežman, 29.06.2016)


Aleš mi je naredil skomine in pogledat sem šel kako hujša plaz pod Stenarjem.Dober jasnovidec je,pancerje sem obul nad Češko ploščo,bigfootke pa so ostale na nahrbtniku.Vreme enkratno,tako da sem na Križkem grebenu obžaloval,da sem batke pustil nad Češko ploščo.Sneg je povezan do grebena,ker je bilo tako lepo vreme,sem jo kar v pancerjih mahnil na vrh.Smuka za ta čas dobra,ponvice so pač ponvice.Kmalu sem se spet vpisal v pešadijo in spust do doma v Vratih,kjer so mi postregli z enkratnimi vampi,noge sem ohladil v Peričnikovi vodi,sebe pa v Blejskem jezeru.Toliko za to sezono,nekaj sem uresničil,nekaj pa sem pustil za naslednjo sezono,mejte se na morju.Igor

Dolomiti 4 x (Samo, 24.06.2016)


Vremenska napoved je napovedovala lep in topel prejšnji teden, tako smo pred 30+ stopinjami pobegnili v višje kraje in za uvod v koledarsko poletje izbrali italjanske Dolomite. Letos je tudi tam še kar veliko snega in izbrali smo take ture, ki še omogočajo turno smuko. Dva turna smučarja, en pešec in vsa roba pa je bil avto poln.
Za uverturo v Dolomitsko dogajanje smo se v torek iz Ljubljane pripeljali na Passo Pordoi in se z gondolo odpeljali na Sass Pordoi (cena povratne karte je 17€). Od tu sva odsmučala na Forcello Pordoi počakala prijatelja in skupaj smo se podali na Piz Boe. Nad cca. 2800m je bilo še vse zasneženo v dolini Lasties pa že dosti nižje, tako sva z vrha odsmučala v dolino Lasties. Prismučala sva pod 2600 m in skupno nabrala skoraj 700 višisnkih metrov smučanja. Nad približno 2700m je bil novi južni sneg, tako da bi brez turnosmučarskih kož kar težko pririnila nazaj na Sass Pordoi. Ker smo bil pozni, nisva ponovila spusta.
V sredo sva se sama podala na Passo Gardena in po hodičevi poti (št. 666;) odpravila proti dolini Setus, podobna našemu Jalovčemu ozebniku, le da je nekoliko širša in daljša. Prečka do doline je minila hitro in že na začetku doline, pod 2200 m, so se začeli dolgi snežni jeziki. Po dolini sva šla direktno gor vse do konca doline kjer sva na dobrih 2600 m pravokotno prestregla pot 677, ki je bila tako ali tako pod snegom. Kratek čas sva po tej poti šla proti jezeru Dragon, nato sva se obrnila proti vzporednima grapama med Sas de Lach in Sas dei Ciamorces. Tu je bilo vse dobro zasneženo. Grapi sta zelo blizu le nekaj ozkih skal jih loči, poleg tega se malo pod vrhom združita in vodita na isto sedlo nekaj metrov pod 2900m. Najprej sva odsmučala širšo položnejšo desno grapo, nato pa še levo ožjo, ki je tudi bližje dolini Setus, tako da sva s smučanjem lahko zvezno nadeljevala vse do konca jezika na cca. 2400m. Z dvema kratkima snemanjava smuči sva prismučala vse do poti na koncu doline. V spodnjem delu, nekje pod 2500m, je malo motilo kamenje. Nabrala sva preko 900 višinskih metrov smučanja.
Že v torek smo, po pregledu vremenskih napovedi, nekako za četrtek imeli v planu Marmolado. Tako smo se v četrtek že zgodaj odpravili proti Marmoladi. Stoječa žičnica Fiacconi začne delati šele ob 8:30, tako da smo začeli s hojo kar od parkirišča na Passo Fedaia (cena enosmerne karte je 6€ in povratne 10€). Tu pod žičnici, se je sneg začel na približno 2500m. Naprej je bilo vse zasnežno in nad približno 2800m se je začel novi sneg. Zaradi jasne noči in zgodnje ure je bil sneg pomrznjen, tako da nam je bilo gaženje prizaneseno. Povzpeli smo se po običajni poti čez ledenik in po zajli na greben. Vse ledeniške razpoke so bile povsem zaprte in že pred 8h smo bili na vrhu. Za ta čas odlične razmere. Kolega je, že po južnem snegu, sestopil midva pa sva odsmučala po grebenu in se še pred zajlo obrnila iz grebena v grapo in nato še v eno grapo, ki sta še bili zasneženi, tako da nama ni bilo potrebno sestopati. Nižje smo se malo razdelili. Sam sem odsmučal kar globoko pod kočo, si nadel kože ter se podal še na Punta Roca. Po odličnem južnem celem snegu, ki je bil kot puterček, sem odsmučal direktno proti koči oz. žičnici Fiacconi. Kasneje sem smučal mimo koče in se držal desno ob skali Sas da les Doudesc. Tu sem se ujel še z sotrpinom in skupaj sva, še brez snemanja smuči, odsmučala do konca jezika pod 2400m. Pridružil še je še tretji član ekipe in skupaj smo sestopili do avta. Nabralo se je kar 1700 višnskih metrov smučanja.
Dolomitski opus sva zaključila nad Cortino, s smučanjem iz Tofane de Rozes. Tudi v petek sva štartala zgodaj. Parkirala sva pri koči gorskega vodnika Angela Dibona, si nadela težke nahrbtnike in v lahkih čevljih prisopihala do koče Camilio Giussani. Tam je, na srečo, bilo že toliko svetlo, da sem lahko naredil sliko, ki nama je bila, pri vzponu in delno tudi pri spustu, v pomoč pri iskanju povezanih prehodov. Kar kmalu je stari sneg zamenjal novi, ki je že bil v južnem agregatnem stanu in hočeš nočeš morala sva gaziti. Vseeno nama je, ob opazovanju terena, pobočja in snežnih razmer, čas hitro minil, saj sva pričakovala vrhunsko smuko. Kar visoko nad 3100 m sva prišla do SZ grebena, prešla sva na zahodno pobočje in ob grebenu, kjer poteka običajna pot, prišla na vrh.
Na zahodnem pobočji je le malo motila skorja, ki se je med smučanjem lepo predirala. Kar hitro, še pred gazjo, sva se čez greben obrnila na SV pobočje in odsmučala proti stopinjam, praktično direktno navzdol. Manjši plaziči so žal nekoliko zakrili gaz, tako da sva si malo pomagala s sliko. Odsmučala sva proti zahodni dolini, približno 100 višinskih metrov pod kočo Giussani. Smuka je res bila odlična in nabralo se jo je preko 700 višinskih metrov. Dobre volje sva sestopila do avta in ob 11h sva že bila v Cortini.
V Cortini smo se še malo šli turiste in opazovali ultra tekače, ki so čakali na začetek ultra trail teka od The North Face. Sredi dneva smo se odpeljali čez Avtrijo nazaj v 25 letno domačo Slovenijo ;). Še na mnoga oz. neskončna leta.
Snega je predvsem na severu Marmolade še kar nekaj, nad zgorno postajo stoječe žičnice bo vrjetno smuka mogoča še kar nekaj časa. Tudi koluar med malim in velikim Vernelom bo še smučljiv. Pobočje omogoča, kar nekaj različnih spustov. Tudi Sass Pordoi, z dolinama Lasties in Mezdi, bo še uporaben. Ostale ture pa vrjetno kmalu ne bodo več smučarsko zanimive.
Nekoliko več slikic in videa pa na: http://www.obris.si/turno-smucarski-blog/dolomiti-4iks/

Križ (Aleš_S, 25.06.2016)


Prejšnji teden je bilo tako fajn, da sem se glede na napovedane popoldanske nevihte odločil še za en Križ. Zjutraj je bilo skoraj popolnoma jasno in zato že pošteno vroče. Prejšnji teden je studenec pošteno tekel, danes pa ni bilo niti kapljice. Sneg se je začel le kakšen meter višje kot prejšnji teden, ga pa je pošteno pobralo v širino. Latvice so postale velike, kar omogoča enostavno hojo, niso pa več zanemarljive pri smučanju. Big footke sem nesel tudi po grenbenu ampak je snega bolj za vzorec in je treba več kot polovico prehoditi in trikrat sneti smuči. Vreme je bilo zabavno - v Vratih megleno, greben in severno od njega pa je pribijalo sonce. Smučanje je bilo bolj zabavno kot fajn, saj je šlo čez latvice bolj v stilu "rodeo". Smučal sem več ali manj pod meglenim pokrovom. Za peš sestop me je pa spet osrečilo sonce. Po moje bo tura smiselna še kakšen dan, potem bo pa v teh krajih zmagalo poletje. Juhuhu! Aleš

Ankogel (Barbara, 24.06.2016)


S Tomažem sva si že zadnjič s Schwarzhorna ogledovala Ankogel. Vremenska je bila ugodna, zato sva ga šla preizkusit tudi s te strani. Štartala sva že ob 4.15 v Lescah, malo pred šesto že na kolesu, s katerim manj kot 20 minut do mostička, in potem še do žičnate ograje v Kleinelendtal. Na smuči sva stopila na 2350 m. Čez jezera previdno (tudi sicer voda marsikje spodjeda sneg) in naravnost navzgor proti ledeniku. Nad 3000 m je bilo kar nekaj novega snega, ki se je bil zaradi hude vročine omehčan, zato nisva tvegala vzpona po zadnjih 70 m vršne strmine. Prvih 150 m smuka po precej ojuženem, potem pa veselica. Super smučarija do konca snega. Kombinacija zgodnjega vstajanja, hude vročine, žgočega sonca in 10-urne ture je predvsem mene precej izčrpala. Energija se mi je vrnila šele v prijetno sveži senci koče Kölnbreinstuberl. Za drugič vem, da je bolje spati v Malti in si izbrati manj vroč dan. Kljub vsemu sva bila zadovoljna, ker sva na ta datum ukradla še 850 m dobre smučarije.

Ledine (Aleš_S, 22.06.2016)


Malo čez pet popoldne sem štartal na parkirišču. Mimo nove žičnice za katero napenjajo novo vlečno vrv, da se ne bo vlekla po tleh. Po Slovenski sem bil hitro na Ledinah, pozdravil vedno prijaznega oskrbnika Francija, ki se je tudi ukvarjal z žičnico, in nadaljeval do snega. Videno in Samotovo poročilo sta me usmerila na ledenik pod Skuto. V pohodnih čevljih je malo drselo, z derezami je pa šlo enostavno. Najbrž bi v pancerjih tudi šlo brez problemov pa se mi ni dalo preobuti. Vreme je bilo vedno lepše, ko sem prišel do robne poči je bilo že čisto jasno. Hoja po snegu je bila prijetno osvežujoča, do snega je bilo pa poletno vroče. Pozna ura me je hitro nagnala v pancarje in na big footke. Prvih 20 višinskih metrov je bilo malo kamnitih (desna stran ledenika ko greš gor zgleda boljše - je pa bila v senci), potem pa en sam užitek. Spodaj so latvice, ki pa so v mehkem snegu neproblematične. Potem pa spet v pohodne čevlje. Na klepet in radler k Franciju. Pa navzdol ob lepem sončnem zahodu. Zavil sem v Žrelo, ker sem hotel presmučat še spodnjih 100 višincev snega. Žrelo so očitno na novo nadelali. Zgoraj je v redu. Spodaj pa gredo zajle pod sneg. Stari klini čez gladke skale so pa porezani. Mal sem cincal, pol pa raje nazaj pa po Slovenski dol. Je blo pa mal vec telovadbe. Se še splača. Jaz sem odsmučal 300 m. Z iskanjem še kakšne druge variante pa lahko to številko multipliciraš. Juhuhu! Aleš

Pod Rinke (Ledenik) (Samo, 19.06.2016)


Včeraj sva se že nekaj čez pet odpeljala na Jezersko in se podala proti Ledinam. Z vso bojno smučarsko opremo sva prisopihala do koče, se malo pogovorila z oskrbnikom in se pri studenčku nekoliko napoila. Kar hitro sva pohitela proti ledeniku, saj se je vreme že kuhalo. Kmalu sva prišla do zasnežene ravnice, kjer sva se preobula in po dobro predelanem južnem snegu, kar s smučmi na ramenih, peš nadeljevala. Ker je povezava proti Rinkam še zasnežena, sva jo obrala v levo in vse do severne stene Rink. Po zasneženem jeziku (grapi) sva nadeljevala in pririnila do konca snega. GPS je sicer kazal 2300m, mislim pa, da je bilo kakšnih 50m nižje. Smuka je bila zelo dobra, v zgornjem delu in pri prehodu na ravniski del je le nekoliko motilo kamenje, ki ga je kar nekaj. Morda je boljša izbera ledenik in pod Skuto, kot pa pod Rinke. Žal se je vreme kar skisalo in začutila sva prve kaplje, tako ledenik čaka na prihodnje dni, ko bomo že v koledarskem poletju. Pri koči sva spila kavo “express” in sestopila po lovski poti. Bolj ali manj suha sva prišla do avta. Ledenik bo še nekja časa smučljiv.
https://www.youtube.com/watch?v=2LRPgJMRV4Q&feature=youtu.be
http://www.obris.si/nekategorizirano/ledine-3/

Križ (Aleš_S, 18.06.2016)


Letos še nismo bili na Križu in za dopoldne je bilo napovedano lepo vreme. In smo šli. Zgodaj zjutraj v Vratih pogled na zameglene vrhove ni obetal nič dobrega. Je bilo pa zato pri vzponu malo manj vroče. Le snega ni hotelo biti in vse je bilo zeleno in bilo je veliko cvetja. Ampak pri Češki plošči (1700 m) smo le stopili na sneg in potem le z nekaj metrsko prekinitvijo pri odcepu poti proti bivaku in pri prehodu na vršni greben, prišli do tabel 10 minut pod vrhom Križa. In s snegom je prišlo tudi sonce. Nekaj časa smo uživali v kičastem okolju potem pa so nas zvabile super snežne razmere. Povsem predelan sneg je bil odjužen le na vrhu za kakšen centimeter. Tudi plitve ponvice in nekaj kamenja na plazu ni nič motilo. Odvriskali smo 700 višinskih metrov. Naslednjih 700 s smučmi na nahrbtniku ni zmotilo dobrih občutkov. Za vse turnosmučarske sladokusce bo tura zanimiva še kakšen teden. Juhuhu! Vriskali smo Paro, Mojca in Aleš

Pod Dolško škrbino (Čeha, 16.06.2016)


Zopet na Jezersko.Tokrat grem na Češko kočo in pogledam kako je z snegom.Vreme ni obetalo nič dobrega,a vsaj napoved je bila v redu.Kočo so včeraj uradno odprli.Na Sp.Ravneh snega le za vzorec,na Zgornjih pa dovolj.Megleno je zato pririnem do krajne poči pod Dolško škrbino,tam nekje kjer se končnča strmina najstrmejše presmučane naše smeri(Davo),pa še tu je strmo.Nataknem t;kratke dilce in odvijugam do konca snega,nato pa malo peš in spodnji snežni jezik me privede nekako do višine koče,kjer zaključim za letos.Dostojno to proslavim v dolini.
Smiselno pa je smučat nad Ledinami(ledenik pod Skuto in do okna pod Križem )kjer je snega še nekaj.

Pod Vršičem (IgorZlodej, 13.06.2016)


Prečka nad Gilbertijem ima že nekaj kopnih odsekov, "dolina" pa je še lepo zasnežena, tudi trije snežni jeziki so še, ki povezujejo zgornji bolj položen del.

Šel sem gor malo desno od "okna" in nameraval smučati po "klasiki" ker je to zimo še nisem, potem pa me je potem, premamilo modro nebo in sem preko sedla odsmučal na zahodno stran Rame pod Vršičem. Prav do konca nisem smučal, pa bi lahko še nižje pod pot, ki vodi na Julijo oz. do Marušiča, snega je namreč še dovolj.

Ko sem se vračal se je nad Rezijo prikradla ploha, ki se mi je hitro približevala, zato sem jo urno ucvrl v jamo na južni strani sedla, ter tam malo počakal, potem pa se po SV strani povzpel na "ramo" in končno odsmučal "klasiko".

Zdaj pa še nekaj o letošnji zimi, ki se je za nas turne smučarje pričela z vsaj mesec in pol zamude. Bilo je vsega, tudi nekaj res lepih tur, večinoma pa ponavljanje že znanih. 78 se jih je nabralo, pa še nekaj dni na testih na Krvavcu in Voglu, na novih turnih seveda.

Z razliko od nekaterih nisem pogrešal nikogar, pa tudi mene ne bo nihče, ko bom prenehal z objavami. Prijatelji bodo info še vedno lahko dobili preko FB profila, za ostale pa se info center zapira, zato ne bo odgovorov na E-maile, niti na telefonske klice.

Pa lepo se imejte čez poletje, če sploh bo.

Vrh ledenika pod Skuto (Debelikamen, 08.06.2016)


Po lovski poti do Ledin. Sneg se začne na ledeniku. Nato po desni strani snežišča do vrha ledenika. Smuka vse do dna ledenika zelo lepa. Koča na Ledinah v sredo odprta, v njej sem dobil odlično joto. Potem pa v prelepem gorskem ambientu nazaj v dolino. Ta vikend naj bi bila na ledeniku tudi lovska tekma za pokal Kristalnega gamsa.

Stenar, Križ (Samo, 07.06.2016)


Počasi prihaja čas, ko bo objav in opisov razmer za smučanje vedno manj. Med glavno sezono je bilo tega kar nekaj in nekako nisem videl poterebe še po mojih čičkarijah. Sedaj pa morda komu prav pride.
V Vratih sem štartal nekaj pred šesto uro. Do cca. 1750 m sem vso smučarsko opremo trogal, nato pa se je začela strnjna snežna odeja, tako da sem čevlje zamenjal za pancarje in se, kar peš, najprej podal na Stenar. Malo pod vrhom Stenarskih vratc je ena večja snežna luknja, ki pa se jo da obplezati. Potem je sneg vse do vrha vratc. Prečka na Stenar je prav tako zasnežena. Nato je še ena krajša prekinitev. Smučati sem začel na vrhu in do vrha vratc sem dvakrat snel smuči za 1m in morda 3m. Kasnje je, s skokom čez luknjo, šlo odlično vse do 1750m. Ker je bila smuka res dobra sem tokrat na smuči namestil turnosmučarske kože in se podal nazaj in tokrat proti Križu. Pri hoji s kožami sem se držal malo bolj desno, tako da sem po malo bolj položnem svetu lažje napredoval na greben in vse do skoraj 2400m. Tu je bila večja snežna prekinitev in sam vrh je bil kopen. Odsmučal sem v smeri pristopa, saj tu ni bilo snežnih špalten in prehod je bil ziher. Sledil je sestop, ki je hitro minil. Nabralo se je preko 1400 višicev smučanja, kar sploh ni švoh za 7.6.

Mangrt (Domen, 07.06.2016)


Zimska je še več kot smiselna, gre pa počasi proti koncu. Danes je bilo treba do avta na drugi strani zadnjega tunela 4x sneti smuči, a omembe vredna prekinitev je v bistvu le tistih 15m jeklenic pod križiščem z Italijansko. Ožini v grabnu pod vrhom sta bili danes še uporabni, a dolgo ne bosta več. Tudi predelu pod stiku s cesto so dnevi šteti. Ob 11h razmera za smuko danes super, večinoma ravno prav odjenjano. Vse skupaj več kot ugodno za ta čas.

Okno pod Križem (Čeha, 07.06.2016)


Če nimam besed ,mi Francetov program ne spusti naprej.Zato par besed.Matjaž me je "pregovoril",a ni rabil veliko energije.4.15 odhod,po Slovenski do Ledine in na Jezersko sedlo.Greva še pokukat čez okno v grebenu Križa na Savinjko stran. Tam je vse zamegljeno,pa še piha .Tik pod luknjo nadeneva smuči in vriskajoče na sedlo.Sledi lep spust do ledenika pod Skuto.Spodnji del ledenika je Grand finale.Lovski smuk ,ki bo v nedeljo ne bo z manevrskimi naboji,saj je speglano v nulo.Peš do Žrela,ki je na novo nadelan,a spodnji del je kar zahteven ,saj je sneg-led zelo trd ,zato brez cepina-derez in čelade ne priporočam.Sledi še plaznica izpod Teranove globoko v dolino.15. minuten sestop do avta-to je to.!

Schwarzhorn (Barbara, 04.06.2016)


Za letošnjo sezono sem imela v načrtu še Schwarzhorn. Ker je imel Malto ta vikend v planu tudi Tomaž, sva šla skupaj. Predlagal je, da se dobiva ob 4:30 v Lescah; s težavo sem pristala, a na koncu se je izkazalo, da je bila ura kar prava. Lahko bi bila še pol ure bolj zgodnja.

Na parkirišču pred Kölnbreinstuberl so bili le 3 avtomobili, pa tudi sicer je bila Malta precej prazna - povsem drugače kot pred 14 dnevi. Štartala sva malo po 6h, tričetrt ure do mostička, kjer sva zavila desno in takoj za brvjo čez potok sva stopila na smuči. Po sledi 5 predhodnikov sva bilo hitro pod vrhom (na začetku popolna šajba in vroče, a hitro se je pooblačilo in občasno naju je zajela megla). Zadnjih 5 metrov - tako kot predhodniki - tudi midva peš. Na vrhu sva malo posedela, potem pa ujela luknjo brez megle in odsmučala. Smuka super, popolnost je motil le vršni del, kjer je bilo malo gnoja in se je tudi rahlo plazilo. Zvezno sva prismučala do brvi.

Ko sva sedela na obveznem pivu pred Kölnbreinstuberl , so začele padati debele kaplje. Na srečo sva bila pod nadstreškom in pogled na povsem izumrlo Malto ter deževne hribe je bil prav fajn.

Prevala, Pod Oknom in nad sedlom Golovec (IgorZlodej, 04.06.2016)


Že včeraj sem izbral, danes pa se zapeljal do planine Krnice, potem pa po dolini gor na Prevalo.

Pozimi je v ta strmem delu enega odnesel plaz in danes sem tam našel dvodelno palico, lastnik naj se oglasi, pa jo dobi.

S Prevale sem smučal v konto pod kočo Gilberti, če bi bilo malo bolj mehko ponvice ne bi tako prišle do izraza kot so, ampak zanemarljivo, saj to spada k turni smuki.

Tam nalepim pse in namestim srenače potem pa gor na klasiko za Sedlo Vršič, dva metra snega že manjka, višje pa zavijem v leva pobočja in gor pod Prestreljeniško okno. Do vrha nisem šel, so pa razmere dokaj dobre.

Smuka luštna, pač času in vremenu primerna. Spodaj posušim opremo, nalepim in nazaj na Prevalo, tam pa me prešine, da letos še nisem smučal s sedelca nad Golovcem, pa grem še tja gor in potem z eno prekinitvijo smučam pod polovico doline Krnice.

Za ta čas, nadvse zadovoljivo. V slabe pol urice sem bil pri avtu in tako prehitel tudi plohco, ki se je bližala od Stola.

Plazje in Mangrt (IgorZlodej, 03.06.2016)


Včeraj sem naredil eno peš turo od Klanških jezer na Mangrtsko sedlo in sestopil mimo bivaka Nogara. Ker je Plazje še lepo zasneženo, seveda nisem dosti okleval in se danes ponovno podal v tiste konce, le, da se tokrat pristopil na Mangrtsko sedlo z južne strani.

Sneg prične nekoliko pod Škrbino (25-30 m) potem pa je povezan skoraj vse do Damokleja. Tam tudi zaključim, čeprav so snežni jeziki še precej nižje. Da je bila odlična smuka je razlog, da je bila površina lepo ojužena, tudi skodelice, ki počasi nastajajo niso motilo, pa tudi kamenja je le za vzorec.

Ker bi bilo samo Plazje pa resnično mnogo premalo grem še na Mangrt. Sicer sem že prej dva od daleč videl, ko sta smučala čez ta lepši del (opis je TKG), pa še parček, ki je šel tudi gor. No s slednjima smo se potem tudi srečali in na kratko pomenkovali. Smuči sem nesel pod klasični, sedaj že dolgo kopen "zimski prehod" na "zimski" in jih odložil, potem pa proti vrhu. Ker sem po "zimski" to zimo že večkrat hodil, grem tokrat po italijanski. Predej gnilca je bilo, na južni strani pa tudi kar nekaj kopnine, le zaključni del je še zasnežen.

Sestopim po smeri pristopa in odsmučam. Rahlo je plazilo, pa nekoliko je motil snežni kanal pod "slovensko grapo", je bilo pa potem toliko lepše po "meliščih" v konto. Dva prehoda do ceste sta že kopna, potem malo po cesti in po lepi flanki do odcepa ceste za kočo, pa spet nekaj metrov po cesti brez snega, potem pa zadnja prečka pred tunelom še smučljiva.

Za ta čas zelo solidna smuka.

Savinjsko sedlo (Čeha, 03.06.2016)


Kar ne moremo se ločiti od snega in prav je tako.Včeraj je Matjaž vrgel vabo,seveda sem zagrabil,ter zarana odpeljal v Logarsko.V zahvalo opremi sem pancarje nesel do snega ,smuči in pse pa do konca,naj se spočijejo.Sneg se prične malo nad spominsko ploščo.Tam malo postojim,pomolim za preminule prijatelje,saj je 10 tm.že 19 let od tragedije v Turski gori.Jutri pa bo tudi spominska slovesnost in sv.maša pod severnimi ostenji.Pod Mrzlim dolom v prehodu za nekaj metrov zmanjka snega ,potem pa spet belina skoraj do sedla.Vreme se izboljšuje,zato mi ne da miru,kako je na Jezerski strani.Zapeljem do Jezerskega sedla,nataknem dilce in odvriskam v popolni samoti do ledenika pod Skuto.Razgledi so ah in oh,a treba je nazaj.Odhodim dobrih 200 višincev ,se malo povzpnem nad sedlo on prečno zapeljem na Savinjskega.Bi rekel da sem že malo osedlan.Kratek sestop do snega in sam užitek do zelenih macesnov in cvetočih trat.

Mangart Slovenska grapa (Mare, 03.06.2016)


Ker nisva hotela zamuditi luknjo v nevihtah po res dolgem casu startava iz lj ze pred tretjo. Na startu pred tunelom za cuda sneg trd celo rahlo pomrznjen ceprav je tudi ponoci dezevalo.
Najprej imava za cilj Mangart vendar je ze na zacetku precke krajsi skalni skok verjetno zaradi obilnih padavin.
Zato zamenjava cilj in odsmucava dol do slovenske grape.Razmera za vzpon ok predera se do gleznja sneg mestoma celo rahlo pomrznjen.Okoli devetih odsmucava in ugotoviva da so razmere odlicne.
Res lepa pomladanska smucarija. Do avta se se vedno pripeljes z kaksnim krajsim prestopom V spodnjem delu :)

Pod Tursko Goro (Matjaz, 02.06.2016)


Hoj
Obljuba Stanki in Bačkotu,da objavim današnjo turco dela dolg.
Svoj prvotni plan,da skočim na eno od Rink,sem na vrhu Turskega žleba spremenil.
Vzrok je bil pa včerajšni piknik (TKG)-- too much beer in pa vodno hlajenje v obliki dežja.(haha)
Iz žleba,ki je lepo zasnežen sem se kljub ne ravno dobremu počutju povzpel na greben pod Tursko goro in iz njega odsmučal.Razmere za smučanje so vse iz vrha do konca snega,ki se konča pod meliščem nekje v višini koče na Okrešlju spomladansko uživaške.Nemoteč je celo drobir v žlebu,ki se mu lahko,če hočeš povsem izogneš.Tudi snega proti Rinkam in Savinjskemu sedlu je še dovolj,le vrhovi so že kopn.Frischaufov dom na Okrešlju pa je odprt vsak dan.Do snega je približno eno urco nošenja.
No na koncu današnjega opisa pa bi se še zahvalil Mišotu, njegovi ekipi in vsem ki smo se družili za lepo preživeto sredino popoldan in kapo dol vsem,ki ste se trudili za nas.Res profesionalno izpeljan piknik,predavanje,podelitev nagrad itd...BRAVO

Turnosmučarsko srečanje (Barbara, 01.06.2016)


Na tradicionalnem srečanju turnih smučarjev ob koncu sezone se nas je zbralo 51. Brunarico za piknike na Reaktorskem centru so letos pozimi podrli, nove pa še niso zgradili, zato smo morali poiskati rezervno lokacijo, ki pa se je prav tako dobro obnesla. Na začetku srečanja je Marko spekel manjšo predjed, potem pa smo se preselili v predavalnico, kjer je dr. Sonja Lojen imela predavanje "Izotopi v vsakdanjem življenju", v katerem je nanizala vrsto različnih uporab stabilnih izotopov. Vsi poslušalci so pohvalili razumljivost in zanimivost predavanja, zato se v Mišotovem imenu Sonji še enkrat zahvaljujem.

Sledil je glavni del – druženje, obujanje spominov, kovanje načrtov in seveda odlična hrana, za katero je tako kot vsa leta doslej skrbel Marko.

Novost letošnjega piknika je bila razglasitev naj fotografij sezone in podelitev nagrad, ki so jih prejeli:
1. nagrada: Anže Čokl za sliko "Najboljša možna smuka z vrha Špika." iz objave "Špik (Bor_Šumrada, 14.03.2016)"
2. nagrada: Bogdan Jamšek za sliko "tudi pršiča ni manjkalo" iz objave "Feldseekopf 2864 m (BogdanJ, 30.01.2016)"
3. nagrada: Boris Berce - Bačko za sliko "pa še ena spominska, ko portal TK Gora ni obratoval ...." iz objave "Stol (Bačko, 19.03.2016) "
4. nagrada: Jure Noč za sliko št. 2 iz objave "Schwarzhorn 2931m (Jure_N., 07.05.2016)"
5. nagrada: Franci Pogačar za sliko št. 9 iz objave "Viševnik (Franci, 01.03.2016)"

Izvedli smo tudi kratko anketo, ki je pokazala, da velika večina udeležencev podpira tak izbor in si želi, da bi se izvajal tudi v prihodnje. Seveda ste vsi dopisniki in bralci Trenutnih razmer še vedno vabljeni, da mi svoje pripombe, predloge in kritike izbora posredujete po emailu. Več o samem izboru pa si lahko preberete na:
http://egora.turni-klub-gora.si/Novo/E-Gora.php?Stev=X&N=10016

Na koncu je sledil še veliki finale v obliki dveh Aleševih tort. Ponovno sta bili izjemno okusni in umetelno okrašeni z liki turnih smučarjev. Druženje je trajalo še pozno v večer in zadnji smo se poslovili malo pred polnočjo.

FKK (Marijana_&_Marko, 29.05.2016)


Razmere za strmo smuko niso bile ravno primerne. Jutranja skorja se pri smučanju nekontrolirano predira, ko pa se enkrat preko dneva skorja zmehča (seveda odvisno od orientacije in višine), se pri smučanju gnoj dobesedno reže s strmih pobočij. In ker takšen gnoj smučem ne nudi pametne opore, te lahko tudi potegne s sabo.

V soboto in nedeljo sva bila na FKK, posmučala sva SV greben, JZ pobočje in S steno. S stena bo še nekaj časa akutualna, ostalo pa ne več. Na Gamsgrubenweg sva prismučala do zavarovanega prehoda (trije zasneženi prehodi) tik pred tuneli, naslednji teden verjetno samo še do klopc na koncu poti.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Sedlo pod Kleine Margroetzenkopf (France, 29.05.2016)


Danes sva si zastavila za cilj vzpon vzhodno od severnega izhoda iz predora Hochtor na Glockenerski cesti.
Pričela sva zgodaj in snežne razmere so bile zelo ugodne. A kaj ko je bil cel greben v oblakih. Planota proti Weissenbachwand je čez čas postala povsem nepregledna zato sva se odločila, da najbrž ni smiselno slepo slediti sledem predhodnikov. Posmučala nazaj do avta. Sledilo je smučanje z južnega vhoda predora do parkirišča pri žičnici in nato vzpon levo od ceste proti Kleine Margroetzenkopf. Na koroški strani je bilo že skoraj lepo in skozi oblake se je občasno celo prikazalo sonce. Vzpon sva zaključila na sedlu levo od vrha, do kamor se je dalo priti s smučmi. Po pretežno predelanem snegu je bilo nato smučanje vse do parkirišča eno samo veselje.

Rossschartenkogel (France, 28.05.2016)


V okolici Glocknerske ceste je še veliko snega in še več vabljivih ciljev.
Najin današnji plan A je bil Kloben in smučanje na sever, a naju je jutranji pogled na že lepo zeleno dolino prepričal, da sva se premislila. Morda bi bližnji pogled pokazal drugačno sliko in prav zanima me ali je kdo od bralcev res poskusil te dni smučati v Ferleitental. Midva sva se odločila za plan B: od južnega vhoda v predor Hochtor sem posmučal do parkirišča pri žičnici nato pa sva se skupaj vzpela na Rossschartenkogel. Sneg je bil že v precejšnji meri predelan z vmesnimi krpami belega svežega in mehkega snega. Smuka je bila tako dobra, da sva se odločila še za vzpon na Schareck v smeri smučarske proge. Tam nama je pri uživanju razgleda z vrha precej veselja pokvaril dež, ki se je na koncu, ko sva ravno prismučala do avta, spremenil v pravo nevihto. Ob pivu v bližnji Wallackhaus sva sklenila, da je tu tako lepo, da se splača ostati še en dan.

Kölnbreispitze + 200v.m. (Franci, 28.05.2016)


Včeraj se je med množico Slovencev našel tudi kakšen domačin.
Glede na to da ponoči ni pomrznilo nam ni bilo žal da smo bili nad jezom med zadnjimi.
Po lepi špuri smo pred vršnim sedlom zavili levo in po sredi snežišča dosegli vrh na smučeh.Ta je bil popolnoma Slovenski,saj nas je bilo v tem času na vrhu dvanajst.Z vrha smo smučali po grapi in se držali desno do tirkiznega jezerca,kjer smo še enkrat nalepili pse in se povzpeli še na bližnje sedlo.Smučanje je bilo primerno datumu in temperaturam.Zaključili smo kakšnih 100m pred avtom,vendar se bo v naslednjih dneh ta razdalja povečevala.

Kar se tiče smučanja je za to sezono vse,sledi samo še piknik.
Uživajte v poletju

Hafner (Štehi, 26.05.2016)


V četrtek smo bili na Hafnerju, s štartom na Kolnbrein jezu. Na začetku smo šli enako kot bi šli na Kolnbreinspitze in kr hitro (malo nad slapom) zavili skrajno desno. Tja do Hafnerjevega grebena smo šli po spodnji prečki (Wastlkar). Nazaj pa po zgornji, s skokom še na Petereck.
Z vrha Hafnerja je šlo zvezno po grebenu in potem v južno flanko v smeri Kattowitzer koče. Smuka je bila zaradi zgodnje ure kr trda.
Lepša pa je bila puter smuka z vrha Peterecka.
Več fotk na TurnaRit.si

Kelnbrajnšpic (Dali, 29.05.2016)


Danes ni obvestil o tem koncu, ker ste bili očitno že vsi prejšnji vikend. In je bilo prijetno prazno (kot prejšnji vikend nad Sello Neveo). Razmera ob 9.30: žarko sonce, zgoraj grifig trdo, gladko, spodaj mehko, lepo smučljivo, skratka zelo spodobno (khm, bivši pršič). Povezan sneg se začne 200 m od avta.

Mangart (Matjaz, 29.05.2016)


Danes sva se z Stankotom odločila,da greva pogledat kako je z snežnimi razmerami pod in na Mangartu in zadela sva v polno.
Z avtom, se da pripeljati do zadnjega tunela,na drugi strani pa stopiš na sneg in vse do vrha je trenutno zvezno.
Gor in dol sva šla po zimski varianti.Kamin v spodnjem delu je sicer ozek a lepo zalit za popikat.V zgornjem delu v prečki sneg ni zbit,je precej gnil,tako,da je bilo to pri spustu rahlo moteče,ker se ti rola pod dilcam,pod vrhom je pa vredu in tudi prehod je kopen le par decimetrov ,tako,da gre z smučmi čez b.p.
Rahlo moteča je bila tudi vidljivost,ravno v času najinega prihoda do križa se je nad vrh privlekel oblak.
Po poti navzdol sva zavila še v Slovensko grapo,ki je zalita kot si lahko samo želiš in smučanje po njej čista desetka.
Kar prehitro je vse skupaj minilo,razmere so super,zato,če še niste pospravili smuči toplo priporočam.
Lp Matjaž

Ankogel in Schwarzhorn (Aleš_S, 28.05.2016)


Že v petek zvečer smo se odpeljali do Gmünderske koče, ki je bila polna. Zato smo pa dobili prenočišče v "depandansi", ki sta jo šef in šefica opredelila kot otroško sobo. Bila je zastonj. Imeli smo pa mehke jogije in deke in bilo je toplo. Zjutraj nas je čakal zajtrk, ki smo si ga postregli sami v odpri koči. Ob šestih smo že korakali ob jezeru. Pot je kopna do mostu in mi je bilo malo žal, da se mi ni dalo namontirati prtljažnika in so kolesa ostala doma. Nekaj predhodnikov je zavilo na Schwrzhorn, edino mi smo zavili proti Ankoglu. Do zadnjega mostička v Kleinelendtal so bile smuči malo na nogah malo na ramah. Od tam je pa šlo zvezno na smučeh. Nižje hoja ni bila ravno prijetna saj je moker sneg spodrsaval. Višje je bilo pa fajn. Ko smo se bližali vrhu Ankogla nas je zagrnila megla. Zato smo se vzpeli le do vršnega grebena. Ko smo odsmučali nas je malo izvalo sončna luknja, no pa jo je hitro požrla megla in je bilo skušnjave konec. Smučanje po ledeniku, kot vedno, eno samo uživanje. Pri jezercih smo spet nadeli pse in se vzpeli na južno pobočje Scwarzhorna. Namesto po lepo zasneženi in že splazeni grapi na sedlo so nas speljale markacije. Končale so se pred strmo zasneženo prečko na sedlo, ki zaradi mokrega snega ni kazala, da nas bo zdržala. In smo se raje zaupali nametanim skalam in sklanemu drobirju direktno na greben. No ja bil je bolj ples na prstih pancarjev in preizkušanje kaj bo še ostalo v steni in kaj ne. Pa je vendar šlo. Na grebenu nas mehko in splazeno vršno pobočje Schwarzhorna ni prevzelo in smo raje odvijugali po dolinici v grapo in dolino. Kljub mokremu snegu se je dalo prav uživaško vijugati, zadnja grapa do potoka je bila pa sploh super. Za nagrado se je pa dalo še na desni strani potoka prismučat prav do mosta. Tam nas je pa čakalo pivo in vino, ki se je hladilo v snegu. Tako je bilo lažje prehoditi še pot ob jezeru do avta. Juhuhu! Paro, Boris in Aleš

Na poti proti Oberlechnespitz (Tomaž, 25.05.2016)


Cilj današnje ture je bil prvotno Oberlechnespitz. Na prvem parkirišču pred jezom sva bila petnajst pred sedmo prva, takoj za nama pa sta parkirala še dva iz Tamswega, ki sta bila namenjena na Hochalmspitze. Vreme je bilo še oblačno, le na zahodu se je že kazala jasnina.

Do snega in na smučke sva prišla v dobre pol ure. Vreme se je v tem času že popolnoma zjasnilo, vendar pa so se potem predvsem na vzhodnem delu začeli v meglice ovijati vrhovi Sonblicka in Hafnerja. Do krnice novo zapadli sneg ni pustil vidnejših sledi, proti prvem vzponu pa se je začela plast novega južnega snega debeliti, tako da je bile večina prejšnjih sledi zabrisanih in je bilo vse lepo zalito. Od prvega strmega prehoda do jezerca (ki je pod ledom in snegom) so se izmenjevali pasovi debelejše plasti mehkega južnega snega in malo manj debele bolj kompaktnega snega. Iz sedla nad jezercem sva se spustila proti jugozahodu in pod grebenom (ki se vije proti podvrhu Oberlechnerspitza) po ta pravem pršiču prečila do pod podvrha. Vmes nama je dokaj nizka oblačnost na trenutke nudila tudi nekaj sonca, vendar pa je bil zgodnji del Hochalmspitza bolj ali manj neprestano v pasovih megle. Zato sva jo mahnila kolikor se je dalo čim bolj naravnost navzgor proti grebenu. Ker so se začele meglice od Oberlecha in Hochalma dokaj hitro spuščati, sva tudi opustila misel na pršič in sva jo z grebena odsmučala v dolino.

V zgornjem delu je bilo na levih pobočjih (v smeri spusta) neke vrste mehak južnih sneg, ki je potem na desnem pobočju prehajal v skoraj pršič na trdi podlagi. Od jezerca naprej je nepredelan svež sneg nudil prav dobro smuko, podobno kot po malo debelejšem putru. V spodjem delu proti krnici sva na začetku na strmih prehodih ujela še nekaj dobro smučljivega svežega snega, nato pa je bilo svežega gnilca na že skoraj tekoči podlagi v obilju. Med krnico in začetkom borovcev je že potrebno sneti smuči za dobrih dvajset metrov. Med borovci pa se z malo prestopanja čez mah, kamne in borovce pride na smučkah do nekaj deset metrov pred prehodom čez potok. Če bo vreme še naprej tako toplo, bo v soboto ta spodnji del, morda celo do krnice, že treba iti peš.

Turila sva Tomaž in Pribo.

Petereck (Marijan_Breščak, 22.05.2016)


V soboto Oberlercher danes pa je bil namen oditi na drugo stran doline – proti Kolnbreinspitz ali Peterecku. Včerajšnja smučarija je bila zame kar naporna pa sem se edini odločil za Petereck. Tudi zato, ker se je ob izhodu iz žleba pokazala lepa , gladka in še precej malo zvožena strmina.
Moj namen je bil sedlo pa me je premamila lepa, gladka skalca na kateri sem užival in se razgledoval po okolici ter čakal, da so se prijatelji prigrizli na svoj cilj.
Smuka v zgornjrm delu je bil sam užitek medtem, ko je bila grapa skoraj cela en sam gnilec. Sem pač kako urico predolgo leže užival.
Preživel sem dve fantastični turi v super družbi prijateljev iz TK Gora. Marijan

Kolnbreinspitze (Zoran_Vidrih, 21.05.2016)


Kratek in dejaven vikend, zato prej ni bilo časa za slike in video. Vožnja z Notranjske sicer malo dolga, ampak vsekakor vredna rane ure. Noč je bil očitno zelo mrzla in sneg globoko pomrznjen, a ta pravi grifig.
Na vrhu je ostal tak še po enajsti uri. Smuka dol odlična po popeglanem snežišču.
Smuka bi šla do avta, če bi bil s smučkami :), tako pa je bilo treba po ravnini par sto metrov peš.
V nedeljo pa ob dnevu Notranjskega parka preživel dan domačem Cerkniškem jezeru!

Čisto kratek video-povzetek na mojem Youtube kanalu:
Mogoče na videoposnetku ni videti, ampak smejalo se mi je celo pot dol :D

https://youtu.be/0PS-OOpM5xE

Piccolo Vernel 3098m (Ksenija, 22.05.2016)


Punta Rocca in Punta Penia (masiv Marmolade) sta bila oblegana, Piccolo Vernel pa je nudil užitke le peščici - našteli nismo niti deset turnih smučarjev.
Smuči smo obuli že na parkirišču, potem pa nekaj časa kar naravnost navzgor, med rušjem, do sedla pod zgornjo postajo žičnice (košar) od koder smo začeli s prečenjem nedolžnega pobočja do vznožja gore.Ob vzponu je bil sneg zelo udoben za hojo. Samo v najvešji strmini so smuči za par deset višincev romale v roke. Nedeljske razmere, ko je bil sneg ravno prav ojužen, so od vrha do parkirišča nudile lepo, pomladansko smuko.

Koelnbreinsko sedlo (France, 22.05.2016)


Saj vem, da vas je večina, ki to berete, bila danes v Malti. A naj vseeno za vse ostale povem, da je tam snega še dovolj in da ta še ni predelan. Zato se je danes res splačalo pričeti zgodaj - pred sedmo uro. Takrat se je parkirišče pričelo zelo hitro polniti. Sneg je bil zjutraj pomrznjen in srenači so močno olajšali vzpon. Šla sva do Koelnbreinskega sedla in nato vriskajoč smučala po širnih planjavah po ravno prav odjenjanem snegu. Le v spodnjem žlebu je sneg po enajsti uri že postal mehak, a to ni pokvarilo veselja. Res lepa tura! Zaradi zgodnjega začetka smo pa na koncu ture naleteli na resen problem: ali naj gremo takoj na pivo, ali pa počakamo do dvanajstih ...

Grossvenediger (Boštjan_Trobiš, 22.05.2016)


Grossvenediger je danes sameval in namesto običajne gneče danes z Matejom nisva srečala nikogar. Turo sva zjutraj začela s pešačenjem po dolini Gschloess, kjer si lahko sicer s Taxi prevozom (5€ v eno smer) prikrajšan za čudovite razglede po dolini, prihraniš pa eno uro hoje s pancarji po cesti. Gor sva se povzpela mimo Prager koč. Na sneg, ki spodaj še ni zvezen, sva stopila po 10 minutah hoje od konca ceste. Sonce je podlago večinoma močno ojužilo, razen nekaj sto višinskih metrov pod vrhom, kjer so razmere spominjale še na zimo. V vrhnjem delu sva smučala v smeri vzpona, nato pa sva nad kočami zavila levo, severno, v dolino ledenika Viltragen. Ta del je bil precej razmočen, po dolini so bile tudi še ne predelane plazovine. Zadnjih nekaj sto metrov spusta pa naju je razveselil že predelan sneg, po katerem sva smučanje zaključila kakšnih pet minut hoje pred cesto. Smučanja se je nabralo za skoraj 2000 višincev.

Weinschnabel (Aleš_S, 22.05.2016)


Vsesplošnemu turnosmučarskemu navalu na vse možne cilje v Malti sva se uspešno izognila z vzponom na Weinschnabel. Prečka iz žleba do sedla je bila ravno prav zmehčana, da jo je Jurij uspešno opravil tudi brez srenačev. Iz sedla sva bila hitro na vrhu. K sreči sva velike opasti opazovala že iz sedla in sva jih pustila na miru. Na sever naju je zvabila lepa flanka in sva odsmučala do zgornjega Črnega jezera. Štirje predhodniki so nama naredili lepo špuro in sva bila hitro nazaj na sedlu. Med kratkim počitkom sva opazovala plazove, ki so drug za drugim odleteli v najino grapo po kateri sva želela odsmučat. In so naju prepričali, da sva raje prečila nazaj v žleb in veselo odvijugala v res mehkem snegu. Juhuhu! Jurij in Aleš

Oltar (Andrej, 22.05.2016)


Dan je bil izjemen, zato je bilo treba zarana vstati. Malo pred 5h štart iz Gozd Martuljka, Za Akom in naprej mimo treh macesnov. Potem sem malo kolebal, kam zaviti, pa sem zaradi tople noči zavil desno proti Kačjemu jeziku. Prečka je bila že zjutraj precej ojužena, višje pa so razmere postajale dobre, najprej mala skorja, v smeri pa je še ta večinoma izginila. Na vrhu smeri pustim smuči in se odpravim na Oltar. Razgledi so bili fantastični. Spust nazaj do smuči, nato pa po smeri pristopa. Razmere so bile dobre, na vznožju srečam MM, malo poklepetamo, potem pa naprej proti dolini. Prismuča se po levi strani (gledano navzdol) še do ravnine, potem pa peš v dolino. Lep tura, še lepše vreme.

Hochalmspitze in Oberlercherspitze (Štehi, 21.05.2016)


Tudi mi smo bili v soboto v Malti.
V planu smo sicer imeli samo Hochalmspitze, pa nam nazaj grede dolga prečka ni dišala in smo od zadaj zlezli še na Oberlercher. Tu je bila smuka še malenkost boljša kot čez vrhno flanko Hochalmspitza.
Več fotk na TurnaRit.si

Kölnbreinscharte (Mišo_Jenčič, 22.05.2016)


Po bogatem zajtrku v hotelu Malta smo se odpeljali do Kölnbreinstuberl, kjer smo komaj še našli prosto mesto za parkiranje. Tu smo se malo razdelili: Aleš in Jure sta šla proti Weinschnablu, Marijan na sedlo Petereck, preostali pa smo dobili še okrepitve iz Ljubljane in se skupaj podali pod Kölnbreinspitze. Vzpon je bil precej bolj prijeten kot včeraj, saj je rahla sapica blažila najhujšo vročino. Tudi vzpon skozi Kölnbreinov žleb je bil zaradi dobro utrte gazi trivialen. Komaj smo se dobro začeli vzpenjati, že so prvi prismučali (prihreščali) navzdol. Ko smo dosegli sedlo, so že praktično vsi že odsmučali. Res smo bili mogoče kako uro prepozni, a v zgornjem delu smo še vedno imeli odličen srenec, nižje je začelo malo popuščati, povsem spodaj pa je bil že konkreten gnoj.

Oberlercherspitz (Barbara, 21.05.2016)


Ko smo se zjutraj na črpalki na Jesenicah srečali z Marino, je vprašala: "Kam greste – levo ali desno?" (da se ta čas hodi na Malto, je očitno samoumevno...) In res, slovenskih (pa tudi avstrijskih in italijanskih) turnih smučarjev smo srečali veliko. Mi smo klasičnemu vzponu "na levi" dodali nestandardni spust skozi krnico Findlkar, ki leži v vpadnici vrha Oberlercherspitz. V gornjem delu so bile pred nami 3 smučine, a dva sta se kmalu obrnila in se s psi vrnila pod vrh (ter odsmučala po klasiki). Tako smo imeli široko pobočje povsem zase, tista ena smučina pa je prišla ravno prav za orientacijo, čeprav le-ta ni posebej zahtevna. Držati se je potrebno sredine ali desne strani. Malo nad planino (1779 m) je snega zmanjkalo; udarili smo naravnost navzdol, kar nas je pripeljalo do gozdne cesta, po kateri smo bili hitro pri mostičku ob glavni cesti (1632 m).

Marjan in Mišo pa sta odsmučala po smeri vzpona in Mišo nas je prišel z avtom iskat. Preden pa je uspel priti do nas, sta se mimo pripeljala France ter Darja in Mare je hitro organiziral prvo oskrbo s pivom iz gostilne kak km nižje ob cesti.

Ker je bila koča Kölnbreistuberl polna, smo poiskali prenočišče v hotelu Malta in bili zelo zadovoljni z udobjem, razgledi, še zlasti pa z večerjo.

Veliki Klek (Matjaz_, 21.05.2016)


V petek po dopoldanski službi se z Stankotom napokava v avto in se odpeljeva do Lucknerhaus v Kalsu.
Pod nadaljujeva pešaka,nad zgornjo Luknerco pa se postaviva na dilce in malo pred 22.uro prideva do Studlhutte.
Da z spanjem ne bo nič,ugotoviva takoj,ko stopiva v zimsko kočo.Ležali so v dnevnem prostoru na klopeh,pod mizami,na mizah,zgoraj v sobi tudi totano nabito,večina njih je bilo Češko govorečih.Stane si je ležišče uredil kar na stopnicah,vonj iz Wc-ja mu je delal družbo,jaz pa sem se zbasal med množico na hodnik in se do treh zjutraj,ko mi je prvi stopil na trebuh v spalki nism mogel premakniti.
Vse to nočno trpljenje pa je bilo v trenutku,ko stopiš na sneg in začneš hoditi naprej pozabljeno.
V idealnih razmerah tako za pešake,kot za smučarje v čudovitem jutru po treh urcah in pol doseževa vrh.Stanko je smuči nesel na vrh Malega Kleka,vendar po premisleku zaradi 5.cm skorje na podlagi pršiča ni bilo dovolj varno za srečen povratek,zato sestopi in nato iz rame pod malim odsmučava oba.Razmere za smučanje iz vrha pa čez ledenik in nato naprej vse do konca so bile res fantazija.(ena boljših to sezono)
Prismučati se je dalo še cca 100.višincev pod zgornjo Luknerco in nato 20.min do prvega piva.Ups-do avta sem hotel napisati.
Snega je v teh konch še dovolj,zato pohitite-VELIKI KLEK vas čaka
Lp Stanko in Matjaž
Na pikniku se pa vidimo

Oberlerchner (France, 21.05.2016)


Lepo vreme in obilica snega sta danes privabila v Malto precejšnji del slovenske (in ne samo te!) turnosmučarske srenje, Nekateri so se odločili za desno stran, drugi pa za levo. Tudi midva sva bila tam.
V lepem jutru sva prečila Koelenbreinski jez, se sprehodila do najnižje točke poti in od tam nadaljevala s smučmi. Navzgor je šlo kot poezija po ravno prav trdem snegu. Srečala sva kar nekaj znancev in prijateljev, od katerih so najbolj zgodnji vriskajoč smučali mimo naju. Do okoli dvanajste ure je bil sneg idealen, potem pa ga je sonce precej omehčalo. Smučali smo s predvrha (nekateri tudi z vrha), vse podrobnsti pa je že lepo popisal Tomaž - ob tem se pridružujem Marinini izjavi - kičasto!

Oberlechnespitz (podvrh) (Tomaž, 21.05.2016)


Start s popolnoma polnega parkirišča pred jezom malo pred sedmo. Peš po kolovozni poti do razcepa, tam pa na smučke. Sneg v krnici je bil trd na prvem strmem prehodu pa že malo južen. Po tem pa do jezerca (ki je seveda pod ledom) lepo trd oziroma malo pomrznjen. Se pa je že dalo slutiti, da bo smuka dobra, kljub nekaj malega novega snega, ki je zapadel v četrtek in petek. Od jezerca do podvrha pa najprej trd nato pa po izravnavi vse mehkejši nov sneg. Smuka s podvrha ob enajsti uri najprej direktno na vzhod, kjer je bilo na zgornji strmini še celo nekaj nezvoženega mehkega novega snega podobnega pršiču, (okoli petnajst centimetrov), ki pa se je na trdi podlagi malo plazil. Bolj proti severu pa je bilo že vse zvoženo, snega pa mehek in lepo smučljiv. Do jezerca je bila v strnmini po izravnavi leva stran mehka desna pa trda, potem pa približno 400 vm putrčka za vriskat. Na strmini proti krnici pa se je začel kar globok gnilec, ki je bil na strmini kar malo nevaren, saj te je lahko odplazil v kakšno skalo. Med borovci pa je šlo lepo po zvoženih špurah. In če si našel pravi prehod ter malo zakoračil čez in skozi borovce si lahko prišel čisti do potoka oziroma razcepa kolovoznih poti. Potem pa seveda peš do lojtre in stopnic ter po jezu do piva.
Snega je zgoraj še dovolj, spodaj pa se bo dalo do konca brez snemanja smuči prismučati še nekaj dni. Turo priporoča, vendar pa bi na račun odličnega putrča v srednjem delu s kakšno uro zgodnejšim spustom lahko ujel tudi bolj prijetno smuko na strmini v krnico.

Dovški križ (Jure_N., 21.05.2016)


Frikal bomo še lahko, pa sva se na hitro zmenila s Rokom za domače kuclje. Sneg se začne na prvi tretjini pod 3 mecesni. ves čas trdo. Pač sva malo manj spala, k res nisva vedla da bo tak beton. Pod vstopom srečava MM, mal čveka in jo one dva hitro pobegneta naprej. Sej bo Marko kej več povedal kaj je smučal, midva sva šla po Jugovi na sonček. Ker se nama ni dalo čakati tako dolgo cca 2h da sonce posije na beton, sva šla še na Dovški križ, ki pa je bil krasen za peljat. Na vrhu Jugove se zopet srečamo in skupaj uživamo do podna. Smučali so tudi Rokavski ozebnik, izgleda popeglano. Zaklučila na koncu snega z zelenim in pri Danici z mešanim. Krasen dan :)

Kölnbrein (Marina, 21.05.2016)


Naročili so mi, da napišem eno samo besedo: KIČASTO.
Ker pa ta stran protestira, če ne napišeš dovolj, še nekaj komentarja:
razmere so bile res odlične. Gor grede smo rabili srenjače, dol grede pa eno samo vriskanje. In to od vrha do avta. Na vrhu smo pojedli torto in jagode s smetano, kes smo imeli v svojih vrstah dva slavljenca.
Na koncu pa se nismo mogli zediniti, ali je bila to zaključna tura letošnje sezone, ali še ne. Snega je namreč še kar nekaj.

Sedlo pod Petereckom-Maltatal (Čeha, 21.05.2016)


Standardna za zaključek sezone ?.Ob osmih krenemo na smučeh proti sedlu pod Petereckom.Jutro je hladni,a ne toliko kot v dolini.Sneg je trd a ne leden.Srenači prav pridejo.Iz žleba ven nas ujame sonce in kot bi mignil smo na sedlu.Malica ,razgledi in vse kar zraven paše.Uživamo.Smuka je odlična,z enakimi pogoji od vrha do šanka.Uživali Bogdana in njen Lado,Mira z Jetijem,le Cenko in jaz sva svobodno trpela.

Grdi vršič (Domen, 20.05.2016)


Nad Gilbertijem je včeraj snežilo, zapadlo ga je kakih 5 cm, na napihanih predelih ga je nekaj več, sneg je bil južen in je spontano plazil tudi na manjših nakloninah. Kaj več kot do vzhodnega vrha Grdega vršiča mi tokrat ni bilo za it, smuka pa zgoraj slabša kot v sredo, novi sneg je precej zaviral vse skupaj, v spodnjem delu pa namočeno od dežja. Snežna meja se počasi a vztrajno dviga, bo pa "kanal" do prvega ovinka pod razcepom smučišča nekaj dni verjetno še zdržal.

Kölnbreispitze (Tomaž, 18.05.2016)


Ob sedmih start od koče po trdem, morda rahlo pomrznjenem snegu, ki je po narejeni špuri, pa tudi izven nje omogočal vzpon po krnici in po pobočju do zgornjih podov tudi brez srenačev. Z njimi pa je bilo še malo bolj udobno. Od tam naprej pa je bila najprej skorja, ki se je predirala, potem pa je postajalo vse bolj mehko, kar je obetalo celo smuko po pršiču.

Pod vznožjem Kölnbreispitze smo jo nekateri mahnili na vrh, drugi pa na sedlo do križa. Ker je bilo zjutraj še malo oblačkov in dokaj hladno se nam ni nikamor mudilo. Ocena, da bo okoli enajste ure ravno prav za spust je bila kar ta prava. Večina je z vrha (na smuči se je dalo stopiti par višinskih metrov pod vrhom) smučala po smeri vzpona, kjer je bil ta prav pršič. Mene pa je mikalo zgornje pobočje in ta drugi, malo širši prehod na levi. Žal pa skorja, ki se je sicer še kar dobro predirala, vseeno za naklon pobočja ni nudila popolnega užitka. Zato sem nataknil še enkrat pse in se povzpel pod greben južno od križa in od tam najprej po pršiču in nato po mešanici že rahlo ojuženega snega, do skorjastega snega, ki se je prediral ali pa tudi ne, odsmučal do roba podov. Potem pa je bilo po strmini in po krnici eno samo vriskanje po ravno ta pravem srencu.

Ni kaj. Ujeli smo en lep turno smučarski dan. Turo pa vsekakor priporočam.

Rauchkofel (Debelikamen, 18.05.2016)


Do zgornje Valentinove planine je potrebno smuče nositi, vendar to odtehtajo prelep pomladni ambient in bogati razgledi. Iz zgornje planine naprej še veliko snega. Odlična hoja po ravno prav odpuščenem snegu vse do vrha. Smučanje z vrha do škrbine po kakšnem cm novega snega na trdi podlagi. Izvrstno. Pod sedlom malo gnilca, spodaj pa po ravno prav odpuščenem srencu. Potem pa še pol ure peš do avta oziroma piva na spodnji Valentinovi planini. Zahvala Markotu (Marijana in Marko) za posredovanje info.

Mala Mojstrovka (Andrej, 18.05.2016)


Napoved za jutro je bila lepa, zato je bilo treba zgodaj vstat in proti Vršiču. Glede na jutranje sonce se odločim za Zupančičevo, zadnja strmina pod vrhov ni smučljiva, zato potegnem naprej do Pozabljene. Z vrha sem odsmučal ob 7h po smeri pristopa, vmes krajša ožina, kjer je treba malo pomotovilit, naprej smuka super do konca snega pri ruševju. Glede na zgodnjo uro spet nataknem dereze in še po Pripravniški gor. Takrat so se začele poditi okrog megle, zato se na vrhu grape odločim, da odsmučam po smeri nazaj. V zgornjem delu je že manjši skok brez snega, a se da uporabit malo trave in manjši skok. Razmere dobre za smuko, zadnji sneg še ni čisto predelan, tako da so razmere na S strani nad 2000m kar zimske. Pri spustu je treba dobrih 50 višincev peš, potem pa se po jeziku pripelješ do Vršiča. Se še kar splača v te konce.

Prestreljenik (Domen, 18.05.2016)


Na vrhu snega še več kot dovolj, več kakor lani v tem času. Je bil pa danes kljub relativno nizkim temperaturam precej južen in se mestoma nekontrolirano prediral. V kombinaciji z gosto meglo tako smuka z vrha kakih ekstremnih užitkov danes ni nudila, nižje pa...kakih hitrostnih rekordov se ni postavljalo, se je pa dalo času primerno povsem kulturno vijugati...do 10 min do parkirišča.

Kredarica,Planika (Franci, 18.05.2016)


Včeraj popoldne proti Kredarici.Sneg se začne na Pleši,potem ga pa pod Prgarco in za Arhovo glavo mestoma zmanjka.Smuči sem nataknil na noge na Vrhu ulc.
Zvečer še kidanje vhoda v kapelico in spust v jamo.
Danes v krasnih razmerah odsmučal proti Planiki z namenom nadaljevati proti Doliču in mogoče še na Kanjavec.Megla me je odvrnila od namere in po vpadnici pod Planiko sem še vedno v krasnih razmerah odsmučal do Konjskega sedla.Ud tu naprej pa sem se podal v raziskovanje terenov pod Cesarjem in Vernerjem.Prečil sem visoko proti Bohinjskim vratcem in z eno manjšo prekinitvijo prismučal do Pleše.

Škrbina v Pečeh (IgorZlodej, 18.05.2016)


Nameraval sem sicer nekoliko višje, ampak zaradi vremenskih okoliščin dosegel samo Škrbino v Pečeh in to kar dvakrat.

Razumljivo, da gor do Gilbertija po smučišču, naprej po "sončni" pardon danes megleni, potem pa se nekje v prvi tretjini grape pod škrbino ustrezno opremim in popikam na vrh. Od JZ je kar močno pribijal veter, pa tudi nekaj megle je bilo. Kljub neugodni sceni se preko Dolgih Prodov spustim v smeri Zadnjega dola, vendar spričo razmer obrnem v levo in pod Vrh Osojnic.

Povratek na škrbino je bil v znamenju megle in občasne še kar solidne vidljivosti. Sneg pa seveda čisto ta pravi majski, z odlično podlago in nekaj smetane čez. Ampak kaj, ko za gor je vsak dober za dobre.

V Grapi sicer zadostna količina snega, še vedno kompaktno, pa vseeno stopim na smuči iz neke skalne lože nekoliko nižje. Zasmučam v meglo in to dobesedno, šele spodaj na izravnavi se vidljivost izboljša, zato pa se z izgubo višine slabša snežna podlaga, vendar le do smučišča, tam pa seveda do zadnjega cm snega še nekoliko pod iztek Livinal Lung-a.

Mangrt (IgorZlodej, 17.05.2016)


Preko Mesnovke pa skozi zadnji predor do koče. Zaradi trdote sem za zadnjim predorom nadel dereze.

Naredim redni obhod koče, žal sem moral kasneje poklicati Erika.

Nadaljevanje je bilo tako, da je bilo treba po novem, kake 3-4 cm ga je bilo na sedlu, višje seveda več, predvsem na račun vetra in osipov babjega pšena na strmih pobočjih.

Na standardnem mestu odložim smuči, potem pa nekaj časa po italijanski, potem pa v "zimsko smer", ki je lepo zasnežena in odlične razmere.

Sestop do smuči opravim po italijanski. Smuka po po majskem kvazi pršiču do ovinka, potem kratek sprehod do klopvce na najvišji točki ceste in dol do zajetja, pa potem mimo ruševin in dol do ceste, pa malo po cesti, malo po bližnjicah. Pri predzadnjem predoru smuči romajo na nahrbtnik in dol grem spet preko Mesnovke.

63 % smučanja 37 peš, še ravno sprejemljivo za ta čas.

Doma pa me čaka povabilo na piknik in skrajni čas, da se ga letos pa zares udeležim :).

Vabilo na turnosmučarsko srečanje - sreda, 1. junija 2016 ob 16h (Mišo_Jenčič, 17.05.2016)


Vse dopisnike in bralce teh strani ter tudi vse ostale turne smučarje vabim v sredo, 1. junija ob 16 h na že tradicionalno srečanje s piknikom na Reaktorskem centru Podgorica.

Ob 16:30 bo predavanje "Izotopi za vsakdanjo rabo". Glede na to, da so izotopi povsod okoli in v nas, se jim ne moremo izogniti, pa tudi potrebe za to ni nobene: raje jih uporabimo sebi v prid. Razmerja izotopov posameznih elementov nam namreč lahko povedo veliko koristnega - na primer, od kod prihaja voda, ki jo pijemo, ali je sladkor v vinu res grozdni ali sosedov, kako mrzlo je bilo zares v ledeni dobi..... in še veliko drugega (tudi o dopingu).

Novost letošnjega srečanja je izbor najboljših fotografij te sezone, ki ga je opravila žirija v sestavi Matej Ažman, Martin Čopič, Igor Jenčič, Marko Kern, Jaka Ortar in Darja Zaplotnik. Objavljam 10 nominiranih fotografij, ki se potegujejo za 5 praktičnih nagrad (n.b.: v podnapisu je originalni naslov objave; dopisniki mi bodo v naslednjem tednu sporočili ime avtorja fotografije). Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo ob 19:30.

Prosim, da se mi po mailu prijavite do vključno torka, 31. maja, do 12 h in da mi poleg imena ter priimka sporočite še rojstni datum ter številko osebnega dokumenta. Neprijavljeni se piknika žal ne bodo mogli udeležiti, ker jih vratarji ne bodo spustili na Reaktorski center. Vsi udeleženci boste dobili priponke z imeni, da se bomo lažje spoznali med seboj, in tudi, da bo varnostna služba zadovoljna.

Prispevek za hrano in pijačo v znesku 15 EUR bom pobral na pikniku.

P.S. Ker letos prvič izbiramo naj fotografije na razmere.turni-klub-gora.si, seveda ni šlo brez določenih otroških bolezni. Zato bomo na srečanju izvedli tudi kratko anketo, ali se strinjate z izborom, ali bi si želeli, da izbor izvedemo tudi naslednje leto ter morebitne pripombe in predloge. Tisti, ki se piknika ne boste udeležili, pa mi svoj glas (za/proti izvedbi izbora) ter komentarje lahko sporočite po e-mailu.

Malta (France, 16.05.2016)


Sorazmerno ugodna vremenska napoved in tritedenska karta za cestnino sta naju ponovno zvabili v Malto. V hudem nalivu sva se odpeljala in Ljubljane, vendar je v Gmundu že sijalo sonce. A kaj, ko so bili vsi vrhovi v oblakih. Sneg hitro kopni - kakšne pol metra ga je že manj kot prejšnji teden - ga je pa še vedno več kot dovolj. Med rahlim sneženjem sva pri avtu na skoraj praznem parkirišču nataknila smuči in se vzpela proti Peterecku. Sneg je bil šahovnica svežega snega in poledenelih delov, ki jih je najbrž povzročil dež. S srenači in primerno inpregniranimi psmi (;)) je šlo navzgor prav lepo - vsaj vse dokler nisva pod grebenom prišla v meglo in se odločila, da imava dovolj. Smučanje je bilo zgoraj v vetru in megli "bolj na pamet", spodaj pa presenetljivo dobro po odsekih svežega snega z vmesnimi valovitimi ledenimi prehodi. Še kar nekaj časa se bo splačalo priti sem.

Škrbina za Gradom (IgorZlodej, 16.05.2016)


Zapoden je izhodišče, kje pa ne bom izdal.

Do snega ni bilo daleč, z očmi je bil skoraj na dosegu roke, korakov je bilo treba nekoliko več.

Ko pa sem stopil na smuči je šlo kot po maslu, naletavanje snežink me ni motilo, bilo je pravzaprav čisto romantično.
Seveda sem uporabil tudi srenače, saj je star sneg zbit, pa tudi primerne temperature so naredile svoje.

Ker sem imel na pretek časa, sem najprej pod Špičko malo posedel, potem pa eno odsmučal dol pod letno pot, pri prvem rušju spet nadel dereze in se povzpel na Škrbino za Gradom. Ravno, ko sem prišel gor s eje pričelo jasniti, tako, da je bilo skoraj popolno. Ustavil sem se v snežni kontri spodaj in še nekrat nalepil pse, ter odšel gor nad Špiček.

Pisati o razmerah nima smisla, ker je večina tako ali tako že zaključila, lahko pa prišepnem, da je bila ena boljših te zime.

V. Mojstrovka (Peter, 15.05.2016)


Zjutraj v Ljubljani še močno deževalo. Na Vršiču vlažno. Plaz izgleda kar švoh (vendar pa se ga da presmučati skoraj v celoti, le 2 prestopanji). Na Grebencu je za 15 minut kopnine. Zgoraj pa lepo zalito. Zavil sem proti V. Mojstrovki, pristop čez JV vesine.

Spust - po zgledu Samotove kompanije - direktno strmo proti sedlu med Mojstrovkama. Naprej po dolini in proti Drevesnici. Sneg zgoraj razmočen do globin, čez še 5 cm novega. Nižje vedno bolje. Z dvema prestopanjema (eno dolgo 20 v.m.) in dvema prehodoma čez borovce (ocena ne več kot B1 :-) se prismuča čisto do poti na Špičko!

Kljub napovedi se čez dan ni zjasnilo. Za kvaliteto snega je bilo to dobro.

Prehodi proti Drevesnici in na plazu so že zelo ozki in tanki. Morda bo zdržalo še kak teden. Potem pa samo še za S/M sekcijo ...

DPS - Kanin (IgorZlodej, 14.05.2016)


Končno sonce, seveda zgolj tam, kjer niso napovedali dežja.

Glede na meglen in moker teden, se je tudi meja snega nekoliko zvišala, ne tista z neba, ampak tista na tleh. Dobrih 15 minut je bilo treba nositi rumene ljubljenke, potem pa so one mene. Sneg na smučišču lepo zbit, kar pa ne bi mogel reči za tistega od Gilbertija naprej proti Prevali. Nekakšna mokra brozga je bila, ampak z dobrimi psi je to mačji kašelj.

Na Prevali je tako lepo sijalo, da se mu nisem mogel upreti in sem malo posedel na ravno tako rumeni deski. Krnica je vabila, ampak vabilo ni bilo resno, zato sem odšel naprej na Škrbino pod Prestreljenikom. Ko pogledam čez vidim, da so tudi na Kaninu že zaključili sezono. Vse je bilo mirno, zapuščeno in obilno zasneženo. Doline nisem videl, saj jo je zakrivala megla, zato pa tam čez zagledam kočo in v trenutku se odločim, da jo obiščem.

Na pseh se spustim v sredino Grabna, potem pa po "zimskem" prehodu gor in do koče. Ključe sme pozabil doma, zato s pivom ni bilo nič, na bivak pa se tudi nisem mogel zanašati, saj še ne stoji.

Kar na pseh se vrnem v Graben, pa na Škrbino, kjer jih končno snamem. Smuka do Prevale še kar, naprej bolje, potem pa malo vzpona do koče Gilberti in po smučišču, zaenkrat še krepko pod zadnji razcep.

Bile so kaplje izpod čela, tudi nekaj iz neba.

Ker fotke ne spadajo v tekmovalni del, so tokrat nekoliko slabše kvalitete, pa tudi kolov nisem rabil, ker imam še vedno dobre sponzorske palice.

Monte Rosa (Štehi, 07.05.2016)


Od četrtka do sobote smo opravili klasično prečenje Monte Rose po italijanski strani.
Prvi dan smo bili na Breithornu, z nižjim štartom na Trockener Steigu (gondola na Kl. Matterhorn je v remontu do 13.5.16, italijanska Cervinia ne laufa). Drugi dan smo bili na Castorju, tretji dan pa na Zumsteinspitze. Spali smo v kočah Ayas in Gnifetti. Vreme in razmere smo kr zadeli. Smučarija je bila vseh vrst, vsak dan tudi nekaj celca.
Več slik na TurnaRit.si

Velika Mojstrovka (Marijana_&_Marko, 09.05.2016)


Popoldanska: včeraj je bilo izjemno gnilo, očitno ponoči ni pomrznilo, tudi megla ter rosenje sta "pomagala" z vlago. Na srečo je bila vršna glava malo bolj kompaktna, tako da se je dalo smučati z vrha direkt v smeri Male Mojstrovke. Po dolinici je šlo po polenti do pod Grebenca prav luštno. Plaz je bil bolj kompakten, a zato zelo razbit, naredila sva en kratek peš prestop, a jih bo vedno več...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Apenini (Lidija_Honzak, 10.05.2016)


Malo z zamudo vam pošiljam še nekaj fotk iz našega enotedenskega turnosmučarskega potepanja po Apeninih, Gran Sasso, 130 km nad Rimom. Bo pa informacija za drugo leto.

21. 2. Cima di Fondo di Majella 2593m, 22.2. Monte Amaro 2793m, Colle del Monte Corvo, 23.2. Corno Grande del Gran Sasso d’Italia 2912m, 24.2. Monte Intevessoli, 26.2. Monte Gorzano 2458m, 27.2. Monte Aquila 2495m. Nikoli si nebi mislila, da ima tudi italijanski škorenj tako resne hribe. Še posebno atraktiven pa je bil seveda najvišji vrh Corno Grande.

Hohe Warte / Monte Coglians (Marijana_&_Marko, 08.05.2016)


Lani sva si s sosednjega Rauchkofla dodobra ogledala neprekinjeni snežni trak preko severne stene Cogliansa. Smer ima sicer napako, ker se zaključi na zahodni rami slabih 150 m pod vrhom, ampak vseeno je izgledalo strašno fajn.

Zjutraj sva nad planino razočarano ugotavljala, da je pomrznilo samo za hec, sonce pa je v zgornji del že sijalo na polno. Pod smerjo je s sten dobesedno kapljalo, tako da že od začetka nisva bila "light and fast", ampak samo "slow and skeptical". In sva šla samo malo za firbec pogledat spodnji del smeri, a sva kmalu ugotovila, da sva samo še počasna, zato pa vse manj v dvomih... ;)

Razmere so nama dovolile, da sva lahko potegnila vse do rame. Bilo je potrebno samo še odsmučati. Večinoma je šlo prav fino, nekaj prehodov je bilo res bolj napetih, zato pa je bila rampa v danih razmerah sproščeno uživaška, strmi prehodi pod rampo in grapo so bili lepo smučljivi, kot nalašč pa nama je medtem ravno odjenjal še spodnji, mestoma požlejeni del. Z vremenom in razmero sva imela res srečo, za konec naju je še dež osvežil!

Smer je visoka 600 m, povprečni/karakteristični naklon je 45-50°, nekaj prehodov je bolj strmih, edini predah je povsem na koncu rampe pod vršno strmino, v celoti izpostavljeno. Skupna smučarska ocena je I.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Trbiška škrbinica (Čeha, 09.05.2016)


Kolebal sem med dolino Malta in Mrzle vode.Odločil sem se za slednjo,saj pozimi v tem skritem in malo odročnem koncu še nisem bil.Približal sem si j z kolesom ,ki me je kar hitro pripeljalo v zatrep doline.Ko se cesta postavi pokonci sem parkiral jeklenega konjička.Sicer pa je cesta še kar nekaj časa kopna .Ker sem prvič pozimi tukaj,sem prekmalu zavil čez grapo,v prvi sneg ki sem ga zagledal,tja pod Lepo glavo.Malo čez rušje,veliko po snegu prečim v smeri Trbiške krnice.Pod bivakom ? si ogledam upraben strm žleb za sestop,do bivaka oziroma mimo njega pa grem po označeni poti mimo slapu.Tu se šele pokaže prostranost pobočja pod Divjo kozo in Trbiško krniško špico.Takoj prepoznam mis smeri zahodnih Julijcev, kakor jo je imenoval legendarni Tine Mihelič.To je slavni severni raz (Krobath-Metzger)Med opazovanjem divjega okolje se je tudi pooblačilo,pa novi gnili sneg je z višino naraščal.Strmina je idealna za kakšen plazič gnilca(60 cm),ki ne vem kdaj ga je toliko zapadlo.Zato na višini cca.2000 metrov odneham.Počasi se pripravim,saj je škoda zapustiti to lepoto.Orjem po deviškkem gnoju in pazim da ni prestrmo,saj se takoj odpeljejo večje količine proti dolini.Držim se desnih pobočij,tako da pridem na vrh žleba,ki me je kar presenetil z naklonom.A novega snega tu ni več,zato 150 strmih metrov lepo zvozim.Zaključim turo pod slapom,ki teče pod bivakom.sledi še kratek sestop do bicikla.O kako sem hvaležen,saj sem ,kot bi trenil pri avtu.

Križ (Jure_N., 09.05.2016)


Končno ena s Maticem, zraven šel še naš rider Jure. Sneg se začne malo nad počivalom. Ponoči ni pomrznil, ves čas oblak. Ampak se imel fajn, končno prišel do izraza k mi nonstop Matic prav fotr zategn v skali, jaz pa debel gledam kaj naj u nih čudnih ocenah nardim. Še bodo morali malo pojesti za smučanje :) Snega precej, bo še dolgo aktualno, hiudracija v Aljaževem. Uživali Jure, Matic in Burek

Grossvenediger (Tomaž_Pibernik, 08.05.2016)


Pretekli vikend se je 12 članov TSKO Kamnik udeležilo skupne zaključne ture sezone na Grossvenediger. Kar dolga pot nas je vodila do kamnoloma nad vasjo Hinterbichl, kjer je sledil znani nateg z Venediger taksijem – 6 evrov za vožnjo do prvega plazišča; komaj se dobro usedeš, je vožnje že konec. Dobre volje nam seveda ni pokvaril, saj je hoja po dolini proti Johanisshutte res idilična; ves čas se odpirajo novi pogledi, na uravnavi pred njo seveda tudi na naš cilj, Grossvenediger. Snega je v tem predelu malo, tako, da smo od koče še kar nekaj časa pešačili proti Defreggerhauss-u, preden smo nadeli smuči. Koča kljub lepi napovedi ni bila polna (srečali smo še eno slovensko skupino, Štajerce, in smučanje je šlo zaradi nogometa za nekaj časa v ozadje) in udobno smo povečerjali ter prespali. V nedeljo smo v čudovitem sončnem in skoraj brezvetrnem vremenu nadaljevali na vrh, ki pa je bil kar oblegan, veliko obiska je bilo namreč tudi z druge strani gore. Skupinsko slikanje in potem smo (nekateri prav z vrha) po sprva posrenjenem, potem pa ravno prav omehčanem snegu odsmučali v dolino, trije po normalki, ostali pa desni strani ledenika. Na območju ledenika smo se zaradi morebitnih razpok strogo držali stene, nižje pa smo levo ob izrazitem razu našli nekaj luštnih grapic/vesin. Tudi pod Johanovo kočo smo našli dovolj trakov napihanega snega ob cesti, da smo prismučali daleč v dolino, najbolj trmast »skoraj« do avtomobilov (na žalost sicer ne naših). Piknik pri ledeniškem potoku je bil krasen zaključek še bolj krasne ture, če pa omenim še krasno druščino, se vse skupaj sliši že malo kičasto...

rodica (Stojan, 08.05.2016)


Proti pričakovanjem se zvezen sneg začne že pred koncem bukovega gozda. Zjutraj je bila skozi žleb še zoprna skorja, ki pa je do povratka že popustila. Vršnih 200-300 višinskih metrov je bil skoraj trd sneg, le malo ojužen, tako da je bila smuka izvrstna. Nižje doli pa se je prediralo skoraj do starega snega, a se je z veleslalomskimi zavoji vseeno dalo zelo suvereno prismučati preko suhe do, kot rečeno, mesta kje se gozd prevesi. Glede na to da je potem še kakih 15 min do avta zelo smiselna tura.

Na suhi je le še 20-30 cm novega snega, verjetno ga bo v nekaj dneh pobralo, potem se bo dalo pripeljati le še do pod žleba, ki je še dobro zalit.

Montaž, Vrh Brda (Marijana_&_Marko, 07.05.2016)


Pripelje se na Pecol, na Montaž sva šla preko Velike police in Findeneggovega žlebu. Polica naju za smučanje ni prepričala (mestoma sneg brez podlage, tudi jeklenica je bila na par mestih v napoto), žleb pa je še dovolj zalit. Da bi v žlebu odjenjalo (mestoma je bilo tudi požlejeno), bi morala čakati dve-tri ure, medtem pa bi polico na južni strani tako namočilo, da tudi za peš ne bi bila več užitna.

Zato sva sestopila po Pipanovi lojtri in skočila na Vrh Brda, ki je ravno še zalit za smučanje (v najbolj strmem odseku je snega najmanj), smučarija pa v soboto v smeri bolj tako-tako. Pod steno je šlo potem prav krasno, dokler ni postalo preveč gnojno. Spodaj sva imela srečo z izbiro snežnega jezika, ki naju je dostavil na višino Brazze.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Triglav (Franci, 08.05.2016)


Sneg se še vedno začne nekaj pod Plešo,tako kot pred tremi tedni.Smuči smo nosili do Vrh ulc,potem pa z njimi na nogah naprej.Včeraj je padlo nekaj novega snega,ki je prekril vse sledi.
S cvetom sva šla še na vrh,kjer smo bili danes samo trije.Razmere dobre,pri sestopu pa je bilo že precej mehko.
Smučanje primerno času in temperaturam.Najbolje je splaziti zgornjo plast.Najbolje je še vedno skozi Kurico.V strmini pod Prgarco bo sneg v parih dneh skopnel,nižje ga je še dovolj do pod Pleše.

Pod Poncami (Matej, 08.05.2016)


Cilji za danes so bili zelo visokoleteči. Iz Krnice gor na sedlo med Poncami, na drugo stran dol, v Kačji jezik, nazaj med Ponce in spotoma do doline še kam:). S Klemnom se odločiva za pristop ˝light and fast˝. Ob 5:40 pičiva s ceste na Vršič proti Krnici, kar po neki svoji zgrešeni varianti mimo markacij:). Vse skozi vztrajava s pasjo oprego v ruksaku. Prehodi, ki pripeljejo na flanke Velike Dnine so zasneženi, vendar na enem mestu že pogojno smučljivi. Ob prihodu gor na odprt teren naju pričaka zoprna skorja. Tista najbolj tečna za gazit, pa hkrati tečna za psičkat brez srenačev. Malo višje pa še huje. Skorja dobi še ledeno glazuro. Najbrž je temu kriv včerajšnji ali pa nočni dež. S tacam razbijava skorjo, gaziva…še najbolje gre po vseh štirih. No, krepko za časovnico nekje na vstopu v grapo pod sedlom med Poncami se strinjava, da sva samo še lahka, nikakor pa ne hitra. Višje gor se razmere le izboljšajo. Skorja postane mehka, vedno tanjša, naposled izgine in kakih 100 višincev pod sedlom vse skupaj zamenja ene sorte pršič čez plast pšena, spodaj pa nepredelan sneg. Da je ob 9:30 posijalo sonce v Veliko Dnino si velja zapomniti. Spust na severno stran je pod sedlom še pršičast ob prečenju proti Kačjemu jeziku pa naletiva na totalno nepredelan moker sneg. Sicer fajn za pelat, vendar ne za kaj bolj resnega. Gniloba se tudi močno plazi, zato opustiva naskok na Kačji jezik. Končno le vpreževa pasjo oprego in nazaj na sedlo. Spust s sedla proti Dnini je bomba. K sreči se navleče malo oblačnosti tako, da podlaga ob 11:30 ni preveč zmehčana. Potem pa najinemu planu-B naproti. Med vzponom sva se spogledovala z grapo pod Špikovo škrbino. Dost egantno nama uspe med spustom pod Malo Ponco prečiti proti škrbini. Čakalo naju je še 300 višincev vzpona do škrbine, pol pa samo še dol. Do vstopa v grapo lepo gladko in že gnilo. Grapo so pa plazovi že dobro zdelali, vendar je bila smučarsko vsaj za najine standarde še povsem užitna. Vsi prehodi v grapi so še zaliti. Za izstopom iz grape se da po gladki plazovini pripeljati tja do ca. 1300m. Kopni del spusta sva si na koncu le privoščila po markirani stezi:).

Stenar (Peter, 08.05.2016)


Darja je 2 dni nazaj pisala o isti turi. Razmere so se kar spremenile. Vsesplošna toplina snegu ni zelo koristila! Do snega dobra ura, nato pa različice razmočenega snega vse do vrh Stenarja (v tej mehčini mi je z veliko mero trme uspelo priti s psi na vrh, le najbolj strmih 30 v.m. pod Stenarskimi vratci sem pešačil). Zgornjih 300 v.m. je bilo par cm novega nočnega snega.

Križ je imel kar nekaj obiska, tu sem sameval.

Spust je bil prvih 400 v.m. zelo fin, smučljiv mehek sneg. Naprej pa borba z gnilobo, vdiranjem, plaziči itd. Na spodnjem skoku je v dveh dneh snega konkretno manj; skok ni več smučljiv, sem ga pa še lahko preštamfal.

Prehodi do bivaka in do pod Stene so večinoma še zaliti, ene 3x pa je bilo treba sneti smuči. Do avta dobre pol ure.

Veličastna tura, direktna za gor, strma za dol (vedno znova me preseneti strmina Sovatne!). Za boljšo smučarijo rabimo izdatno ohladitev! Se pa ne morem pritožiti, saj sem dol hodil le 200 v.m. od 1500. Za maj več kot odlično.

Sovatna je v zadnjih vzdihljajih, tura na Križ bo pa še dolgo, vsak teden bo sicer treba hoditi višje.

PS Se pa tura začne in konča s šokom: v zgornjem delu doline Vrat so bukovi listi večinoma pomrznili, tako da imaš vtis, da je oktober.

Koelnbrein (Darja, 08.05.2016)


V četrtek so odprli cesto do Koelnbreinskega jezu. Kljub obilnemu
sneženju v preteklem vikendu je bilo potrebno pogledati kakšne so
razmere. Vse je lepo zalito, svež sneg se je že sesedel in s
sosednjih pobočij je nov sneg že odplazil. Zgoraj
pa ena sama uživaška bela opojnost. Na poti navzdol je zmotila samo
stara plazovina v žlebu, ki še ni povsem predelana, zato je vožnja
mestoma bolj tresoča. Večina jih je zato smučala levo od žleba.
Najboljše razmere so imeli tisti, ki so med 11.
in 12. uro smučali po nekaj cm svežega masla na utrjeno podlago. In teh
je bilo veliko. Od zgoraj so se tudi lepo videla pobočja Oberlerchnerja,
ki so bila v celi širini lepo enakomerno "pocikcakana".

Mt. Bivera 2474m (Ksenija, 08.05.2016)


S planine Razzo, do katere smo se pripeljali po dolini Pesarina (odcep iz Ovara na poti do Sappade) smo s smučmi na nogah po poti 210 drsali do in mimo planine Cjansevei. Sledil je vzpon po grapi do sedelca, od koder so se nam, ob pogledu na tisto, kar nas je čakalo, že cedile sline. Sneg je bil trd, temperatura pa taka, da smo pričakovali dobro smučarijo.
Pricikcakali smo do sedla, kjer se odcepita poti na Mt.Clapsavon in Mt.Bivero. Do vrha cilja nas je ločilo še okoli 100 višincev.
Razgledi z vrha razkošni, na SZ pa so se že pojavili grozeči temni oblaki. Na srečo nas v času, ko smo uživali na gori, niso dosegli.
Smuka z vrha krasna, prav taka v nadaljevanju. V spodnji tretjini »smučišča« je bil sneg že dobro ojužen, a je kljub temu omogočal zelo dobro smučanje.
Na planini pa spet pse na smuči in slabo urico do parkirišča. Tam nas je potem, ko smo se že opravili v »civilna oblačila«, pričakala sodra in skoraj vse do doline dež.
Krasna tura, predvsem za tiste, ki nam enourni pristop do vznožja gore (seveda s smučmi na nogah) ne predstavljajo težav .

Pod Vršiči (Pod_Vršiči, 07.05.2016)


Ker sem imel obvestilo tako že pripravljeno, ga kljub aktualnejšemu Igorjevemu obvestilu iz teh koncev vseeno posredujem. V soboto so bila turna smučišča okrog Gilbertija prav tako dobro obiskana, gužve pa ni bilo. Mi smo od koče proti sedlu Vršič izbrali levo varianto. Prečka je lepo zalita, le na prehodu malo nerodna (ali pa smo bili nerodni mi ). S sedla smo smučali med zadnjimi, tako da smo ujeli ploho s sodro. Sneg je bil sprava super, na prelomnici pa težak, po smučišču pa je bilo itak zvoženo. Klub temu smo doživeli turnosmučarsko veselico (obogateno z govori, recitacijami in večkatno Majdino reklamo za ogled aktualnega filma v kinu). V Mojstrani pa smo, se ve ob kom, v družbi še nekaj drugih ljubiteljev belih strmin, izmenjali izkušnje o trenutnih razmerah.

Sedlo Bila peč (Igor_Dežman, 08.05.2016)


Prosta nedelja,napovedano lepo vreme,Vojc se je nekaj kujal,ko sem mu omenil,da ga ob 4 zjutaj poberem v Radovljici(saj sem ga štekal,včeraj je flankiral okoli Ljubljane in prehodil 35 km),na koncu sva ob štirih štartala iz Radovljice in odbrzela v Sello Neveo.Parking prazen in ob 6 sva za 10 minut nesla smuči,potem pa vpregla pse in veselo do koče Gilberti.Tam se nisva mogla odločiti ali levo,desno ali po sredini.Včerajšnji žulji od Vojca so pripomogli,da sva se odločila za desno varianto Bila peč.Vreme kot se šika,špura do križišča za sedlo Vršič potegnjena,potem sva jo vlekla na novo do sedla Bila peč.Od prejšnje nedelje je bilo okoli 20 cm novega snega,ki pa ni pretirano motil,čeprav se še ni predelal.Smučala skrajno levo,gledano navzdol po plazu,kar se je izkazalo za odlično varianto.Potem pa po smučišču skoraj do avta,ko sva se za 10 min spet včlanila v pešadijo.Koča Gilberti je zaprta,parking pa je bil ob 11 uri poln.

Mojstrovka (Mišo_Jenčič, 08.05.2016)


Po odlični peš gazi smo bili zelo hitro na vrhu. Sprva smo nameravali smučati po Plazu, a ko smo med vzponom videli, kako ubogo je s snegom na več mestih in kako je vse zrito, po drugi strani pa, da je v Drevesnico še kar nekaj snega, smo se odločili za slednjo. Z vrha smo odsmučali okoli pol enajstih in bili verjetno za kake pol ure prepozni, saj se je že začelo predirati (zjutraj je pa še zelo neprijetno ropotalo, ko so nam tisti bolj zgodnji prismučali nasproti). Pod izravnavo med Mojstrovkama je bilo kar precej gnilo, nižje pa je bil sneg že bolje predelan. Žal se ni dalo več sproščeno zavijati, ker je bilo potrebno čedalje pogosteje iskati prehode med rušjem; kmalu pa je snega tudi zmanjkalo. K sreči je Marjana na pomolu na desni zelo hitro zasledila pastirsko pot; če bi se prebijali skozi rušje naravnost navzdol do prečne poti, ki se kar napreklinjali. Smuka v Drevesnico bo aktualna še par dni, po Plazu seveda malo več, a tudi tam je pod plastjo zadnjega snega velika revščina.

Schwarzhorn 2931m (Jure_N., 07.05.2016)


Nad Malto ogromno snega, vsi bežali ali levo ali desno. Množice nas niso zanimale zato smo šli na Schwarzhorn. Že na parkplacu je izgledal lepo zalit. Pač cca 45 min ceste, ampak potem pa krasen naklon, super puter, še malo ojuženega pršiča se je našlo. Na koncu pa itak Franziskaner x2 :). Uživali Jure, Igor in Pero

Stenar (Darja_Zaplotnik, 06.05.2016)


Po klasiki na Stenarska vratca (smučarsko uporaben sneg se začne malo nad zadnjim gozdičkom). Spodaj razmočeno, zgornji del ravnoprav trdo.
Da je v Sovatni snega dovolj smo vedeli, saj sta bila prijatelja v četrtek na nasprotni strani. Dilemo o tem, koliko je dejansko splazena pa je kmalu razrešil Matic, ki je prijadral vse nad vrh Stenarja. Po kratkem "pogovoru" nam je dostavil sveže informacije o stanju, odločitev zato ni bila težka.
Pela z vrha Stenarja do Sovatne perfektna. Sovatna sicer razmočena, ampak povsem uporabna. Malo smo počistili, tudi polzelo in kotalilo se je občasno.
Prismučali smo vse do bivaka pod Luknjo (Elanke so definitivno precej odporne na škrtanje), od tam pa v lepih zavojih pod Steno do razcepa poti Luknja - Prag.

Uživali Ossi, Stojan, Tom, Darja.

Kredarica (Simonerjavec, 07.05.2016)


Kljub zelo (zelo) zgodnjemu štartu od doma ob enih zjutraj in dobrem tempu, sem do svojega cilja prišel prepozno, zato sem se zadovoljil s smučanjem s Kredarice. Družbo mi je delal Marko, s katerim sva slučajno istočasno štartala in naredila sva si zares lep dan.

Sneg za gor do Kalvarije ni bil pretirano trd, večinoma se je prediralo, na Kalvariji pa je bil lepo pomrznjen in je s smučmi lepo šlo tudi brez srenačev. Sončni vzhod... bomba. Danes se je prvič po sneženju lezlo na Triglav iz Kredarice. Ob sedmi uri, ko sva se pripravila za vstop v smer na ledeniku, je že vse teklo dol... tudi kak kamen je že priletel, zato sva se odločila, da smer pustiva za drugič. Stena nima pretirano veliko snega.

Ob devetih sem smučal s Kredarice po perfektnem spomladanskem snegu, proti Konjskemu sedlu in nižje pa je bil že gnilec.

Od doma se zares splača it že zelo zgodaj, mogoče še najbolje že večer prej in spati v gorah, sploh glede na toplejše temperature! :)

lp,
Simon

www.simonerjavec.com

Kot (Barbara, 07.05.2016)


V Kotu se smučarska sezona definitivno zaključuje. Zvezen sneg se prične pri studencu, a višje gori je malo snega in so določeni prehodi med skalami že precej ozki. Zaradi pozne ure odhoda od doma in precejšnjega gnoja pri vzponu (prožilo se je tudi nekaj plazov južnega snega) smo vzpon zaključili na robu Pekla. Kljub gnoju je bila smučarija še kar v redu. Žal nas je proti koncu ujel dež, ki je peš sestop naredil še malo bolj zoprn kot ponavadi. Kljub vsemu smo bili s turo zadovoljni, saj zna Kot navdušiti tudi, če razmere niso optimalne.

Za Cmirom (Tomaž, 07.05.2016)


Za Cmirom
Začetek hoje ob pol sedmih, čez dobro uro pa na smuči in po dobro utrjeni špuri do Begunjskih vratc in še malo višje pod Begunjski vrh. Smuka do Begunjskih vratc po južnem snegu, ki pa je nudil dobro vijuganje. V prvem delu spusta do pod Visoke Vrbanove špice je bilo med osončenim in senčnim delom še lahko najti ravno prav srenca. Prečenje in lovljenje višine v senci pod Vrbanovimi špicami po zelo trdi podlagi se je končalo s spustom po prijetno odpuščenem snegu do začetka skalnega grebenčka. Nato pa se je začel zelo težek južni sneg, v senci pa kloža na novem, še ne predelanem snegu, ki se je ob vsakem poizkusi zavoja (na koncu pa že v poševnem smuku) predirala in je bila nadležna oziroma že kar nevarna. Nekje na sredini grebenčka sem prečil proti zahodnemu delu in na robu našel dovolj širok pas starega snega, ki je nudil ta pravo spomladansko smuko. V zadnjem delu pa je bilo iskanje prehoda do melišča in ta dolgega sneženega jezika.
Tura je bila čisto spodobna za te razmere in ta letni čas, jo pa posebej ne priporočam.

Jalovški ozebnik in Kotovo sedlo (Miha, 07.05.2016)


Danes sem odpravil na turno smučarsko tekmovanje dvojic iz Kotovega sedla. Iz Tamarja smo se odpravili proti plazu. Smuči smo nosili približno dobre pol. Sneg se neprekinjeno začne na pod melišči pod Poncami. Nato s smučmi proti vrhu. Sneg je bil zjutraj trd. Kasneje pri spustu je odjenalo. Ob 9:15 sem bil na vstopu v ozebnik in ker sem imel še čas sem skočil še v ozebnik. Na vrhu ozebnika malo pred deseto. Nato spust navzdol. Razmere v ozebniku za smučat super. Začuda od 9-10:15 ni letelo nič. Sneg je bil že malo popustil, bilo pa je kar nekaj kamenja. Potem pa še skok do bivaka na Kotovem sedlu, kjer je bil štart dvojic. Od vstopa v ozebnik do konca plazu je ogromna plazovina, ki pa je že malo odjenala, drugače pa smučanje po trdem tam ni prijetno. Turo smo zaključili v Tamarju v koči in kasneje na podelitvi v prostorih GRS Rateče, kjer so se fantje zelo potrudili s hrano in pijačo in se jim ob tej priložnosti zahvaljujem, za odlično izvedbo in organizacijo tekmovanja.

Triglav (IgorZlodej, 06.05.2016)


Ker so v teh dneh odlične razmere tako za vzpon, kot za smučanje, sem se odločil, da grem še enkrat na Triglav.
Vzamem ta lahke smuči, ker se jih lažje nosi in grem preko Skoka na "plaz" pa po "direktni" ki je v teh dneh krasno zasneženo in lepo drži gor pod Morbeno.

Smuči pustim pod steno, potem pa na vrh, plošča bi bila krasna za smučat, ampak....pod Bovško šrkbino na prečnicah premalo snega.

Spodaj dereze pospravim in na smuči dol proti Doliču. Sneg ta najboljši možen, je pa treba čez "pretepačev prehod" in po "zimski" na Dolič. Z Doliča uživaško dol v konto pod SZ steno Kanjavca, potem pa naprej po lepih prehodih v smeri Komarja. Prismučal sem dol do prvih klinov na poti.

Sledil je še sestop preko ne vem koliko grap, ker jih nikoli ne štejem v zeleno Zadnjico.

Tura res zelo lepa, priporočam pa zgolj ta pravim turnim mačkom, dobra smuka bi bila tudi čez "plaz" do Skoka.

Prilagam nekaj fotk za boljše videnje trenutnih razmer :).

Veliki Zvoh (Čeha, 06.05.2016)


Tudi za turno je Krvavec verjetno zaključen.Z kolesom z Jezerc do Rozke,nato pa po krpah snega do plaže.Od tam naprej ni več potrebno snemati smuči.Sneg je pomrznjen.Grem naokoli po spomladanski in na Veliki Zvoh.Naužijem se lepih razgledov,a se kar hitro oblači.V prijetni,brezkrbni vožnji uživam.Ustavim se na plaži,kjer trije možakarji modrujejo ob kavi.Pridružim se jim ,spijem pivo .Sledi še zadnji del po Tihi dolini.Z trikratnim snemanjem smuči sem zopet pri kolesu.

Les Ecrins (Lidija_Honzak, 17.04.2016)


Precenje Les Ecrins, gorovja nad Grenoblom.
8 dni 3000 do 4000m visoko, tudi do 13 ur vzponov in spustov na smuceh, plezanje na grebene in vrhove, abzajli pi prepadnih stenah, vijuganje v prsicu, cudoviti razgledi, prijatelji, vstajanje ob svitu, prijazni oskrbniki, vecerje kot v boljsih restavracijah - vse skupaj enkratno dozivetje 😊 Hvala Thierry, Bernadette, Michel, Massimo, Breda ❤️
zelo lepa tura

Elbrus (Aleš_S, 28.04.2016)


Po enem tednu smo se že ogreli. Okrog Elbrusa smo se potikali od 22. do 30. aprila. Na začetku in na koncu smo dočakali sončen dan, vmes pa sneg, meglo, snežno neurje in mrzel veter. Bivanje v kontejnerjih zato ni bilo najbolj prijetno. Do 4200 m je bil sneg vse dni super, nekaj 100 metrov višje je bil trd, nad 4500 m pa je bilo več ali manj ledeno. Se je pa dalo prismučati čisto v dolino. Proti vrhu smo se povzpeli predzadnji dan. Najprej z ratrakom potem pa peš na derezah. Mene je že na začetku premagala astma. Za mano sta odnehala še dva. Ostali pa so se prebili do sedla med obema vrhovoma in 300 m pod vrhom obrnili. Nekaj jih je dobilo omrzline po licih, vsi pa bogato izkušnjo o zahtevnosti sicer tehnično relativno enostavnega vzpona. Kljub ne najboljšim razmeram smo se kar nasmučali, najlepši je bil prvi smuk čez popolnoma nedolžen ledenik od koče Priut do doline. Smučarsko odpravo 8 udeležencev je organiziral Vertigo, na nas pa sta skrbno pazila vodnika Peter in Lisa. Tudi brez vrha je bilo fajn. Juhuhu!

Les Ecrins (Lidija_Honzak, 17.04.2016)


Precenje Les Ecrins, gorovja nad Grenoblom.
8 dni 3000 do 4000m visoko, tudi do 13 ur vzponov in spustov na smuceh, plezanje na grebene in vrhove, abzajli pi prepadnih stenah, vijuganje v prsicu, cudoviti razgledi, prijatelji, vstajanje ob svitu, prijazni oskrbniki, vecerje kot v boljsih restavracijah - vse skupaj enkratno dozivetje 😊 Hvala Thierry, Bernadette, Michel, Massimo, Breda ❤️

Sedlo Uršič (100jan, 04.05.2016)


Pravzaprav je Jurčk s polepšano in pomlajeno ekipo ponovil torkovo turo. Razmere se v enem dnevu niso bistveno spremenile, nekaj pa le. Pršiča na trdi podlagi ni bilo, bil pa je pod njo. Čeprav se trda podlaga pričakovano semintja predre, to stori nepričakovano in smučarija postane napeto zabavna. Tudi nekaj plazičev se je potegnilo, nekaj pa se jih še bo. S P smo z upokojenskim tempom krenili ob 17:30, zato smo gnilca za spust zamudili, nekaj mehkobe še ujeli na SZ flankah z Uršiča, z Bile peči pa je bilo bolj ali manj pomrznjeno ampak solidno smučljivo.
All inclusive, pač. LpS

Izbor naj fotografije: zaključni datum, nagrade (Mišo_Jenčič, 05.05.2016)


Pri izboru naj fotografije, objavljene na teh spletnih straneh v letošnji sezoni, bomo upoštevali poročila, ki bodo objavljena do vključno torka, 10. maja 2016.

Ob vabilu za tradicionalno turnosmučarsko srečanje bomo objavili 10 nominiranih fotografij, ki se bodo potegovale za nagrade oziroma za najboljše uvrstitve. Razglasitev končnih rezultatov in podelitev nagrad bo na turnosmučarskem srečanju s piknikom, ki bo v sredo, 1. junija 2016 na Reaktorskem centru Podgorica. Podeljenih bomo 5 nagrad, in sicer:
1. mesto: turno-smučarski nahrbtnik RC 20 L PDG Dynafit + čelna svetilka BD
2. mesto: lopata Deploy 3 BD + čelna svetilka Cosmo BD
3. mesto: plezalno - smučarski varovalni pas Colouir BD
4. mesto: turnosmučarske palice 2-delne Tehnomat
5. mesto: aktivna majica Zdrav duh Rogelli

Seveda se toplo zahvaljujem sponzorjem ActionMama, Kibuba in Tehnomat, ki so priskrbeli vse te nagrade.

Trije bivaki in Yulia (IgorZlodej, 04.05.2016)


Nad Nevejo so dobre razmere, zato ni bilo težko še enkrat v tisti konec, pa še vreme je bilo lepo in danes zgolj I. stopnja nevarnosti snežnih plazov, saj je ponoči fino pomrznilo.

O razmerah na smučišču je že Jure včeraj napisal, spremenilo se je le v tem, da je bilo danes že spodaj solidno pomrznjeno, zaradi česar je padla pod sedlom Bila peč odločitev, da grem pogledat bivake, če so dobro prestali zimo, vmes so po pa lepo ojužilo.

S sedla Bila peč oddrsam na pseh dol skozi kratko grapco, potem pa se povzpnem do prvega jamarskega bivaka, pa naprej, večinoma v rahlem spustu na pseh in do bivaka Procopio, potem pa spet malo dol in nekaj malega gor do Marušiča. Vsak od njih ima svojo zgodbo, vsi pa lep razgled na Špike na drugi strani doline.

Od Marussicha grem potem prečno pod Vrhom Krnice in pod Visokim Kaninom do vstopa oz. še malo nad vstop v ferr. Yulia. Srenači so bili kar dobrodošli, saj do 12 ure še ni skoraj prav nič odpustilo.

Seveda se nisem mogel upreti skušnjavi in sem smučal na zahod, eni temu pravijo surfanje, eni glisiranje. No poznavalci že vedo, kako to izgleda. Nisem smučal prav do konca, kot ponavadi, ampak sem na neki zaobljeni izravnavi ponovno nadel pse in se povzpel do jame, ki sem jo odkril lani. Malo sem si ogledal njeno notranjost, potem šel prečno v desno za rob in odsmučal dol proti Bili peči.

Prisojne strani so bile omehčane, tako sem na nekaj mestih odrezal površinskom plast, ki je počasi splazila. Po smučišču sem smučal spodnji del levi krak, kjer se prismuča točno do tam kjer se je včeraj, vmes nekaj m peš, potem pa še nekaj 10 m na smučeh skoraj do ravnega.

Ni čisto klasična turna smuka, je pa lep turni pohod s kraljevskimi razgledi na Kralja ZJ in podanike.

Mojstrovke včeraj in danes (Simonerjavec, 04.05.2016)


Včeraj smo lovili verjetno zadnji letošnji užiten frišen sneg... in se tako ob 3.30 odpeljali proti Vršiču, kjer smo parkirali pri Šraufovih možicih.
Pet nas je štela druščina Actionmamovska - Matej, Primož, Klemen, Anže in jaz, prvi je suvereno zastavil direktno špuro proti Grebencu... ostali pa po najboljših močeh dohajali :)) Matej, Klemen in Primož so smučali iz Velike Mojstrovke proti Mali, baje je bila smuka dobra! Midva z Anžetom pa sva v bolj fotografskem tempu odšla proti Mali. In okusila enega bolj zimskih dnevov te sezone v naših hribih... Močni sunki vetra, rahlo sneženje in megla so pričarali zimo, kljub pomladi.
Smuka iz MM je bila OK, rahlo trdo, ampak ravno prav za dolge zavoje in par fotk! Skupinica petih se je dobila na sedlu nad Vratci in skupaj odsmučala po najboljšem možnem gnilcu proti avtomobilom.

Danes smo se Klemen, Anže in jaz zopet odpravili v te konce, vendar na SV stran MM, kjer smo presmučali desno varianto Pozabljene. Sneg v smerci tisti pravi Chamonix, pod njo pa se hitro začne beton, ki se na plazu nad Vršičem spremeni v skorjast gnilec...

Cesto so včeraj, takoj po našem prihodu k avtomobilom (sreča, nekateri je žal niso imeli) splužili do vrha, danes pa je na delu bila še rolba in cesta bo kmalu ’’javno’’ odprta.

lp,
Simon

www.simonerjavec.com

Svačica iz Podna (Metod_Š, 03.05.2016)


Potem ko na Ljubelju vidim, kako daleč proti Zelenici ni več snega, kar nadaljujem naprej v Poden. Že nekaj metrov naprej od Podnarja grem lahko na smuči, a to bo najbrž le še danes (pa tudi nazaj sem zadnjih 200m raje kar nesel, se je že toliko poznalo). Posebno prvi del v gozdu ga je bilo le še kakih 8cm, več pa tam, kjer je lahko ves padel do tal. Po cesti grem dva večja ovinka, kjer je potem možen kratek in enostaven prestop na snežišča. Če je bil včeraj res še pršič, potem se je čez noč glavnina snega ojužila in splazila v kar velikih plazovih. Nekaj manjših plazov in osipov je še bilo čez dan čez strmejše grape in stene. Na samih snežiščih pod stenami je sicer ca. 30cm južnega snega, po katerem se je dalo kar dobro surfati, le bolj naporno je kot če je pršič. Povzpnem se še na Svačico, s katere je ravno še možna smuka med ven gledajočim rušjem. Je pa sneg na južno stran že bolj poseden in predelan.

2 x Konjske police (IgorZlodej, 03.05.2016)


Že znano, da se takoj po praznikih naredi vreme, ne sicer povsem optimalno, ampak kar uporabno, od vsega še najbolj moteč veter.

Nisem bil ravno zgodnji, pa tudi ne zadnji. Ko sem skoraj že odhajal sta prišla še Jure in Uroš. Bi bil vesel družbe, pa nista nič rekla kakšne namene imata. No doma videl, da je bilo na zahodno stran Uršiča še pršičasto, tista varianta je res veliko lepša kot klasika, no vzponček je treba vzeti v zakup.

Sam sem jo pa mahnil kar pod vlečnico gor, pa višje na mulatjero 636 pod Pobičem in že kmalu stopil na smuči, saj je zadnji sneg poskrbel za dovoljšno snežno podlago. Na kratko se ustavim pri nekdanjih kasarnah, potem pa povlečem špuro gor čez dolge snežne poljane. V začetku precej gnil sneg, potem ponekod obilje sodre, čez pa nov sneg, ki se je z višino seveda višal. V zadnjem delu že na meji suhega, vmes pa snežni zastrugi, k sreči dokaj mehki.

Na vzhodni škrbini Konjskih polic se pripravim, potem pa smučam daleč dol do macesnov, pa spet na pse in gor do "Kotla" ter naprej na Konjske police, delno po lastni špuri od prej.

Smuka več kot odlična vse dol pod Prevalski Kuntar, potem sem izbral pa neko "labirint" varinato skozi rušje proti Livinal Lung, bolj ali manj gnilo, sem pa nižje našel še lepe zasnežene prehode skoraj do desnega kraka smučišča.

Sneg konča na predzadnje ovinku, kjer je do parkirišča kakih 7-8 minut.

Sedlo Vršič na sever (Jure_N., 03.05.2016)


Zjutri na hitr dogovor s Urošem, k je imel kao mirno nočno. Na partplacu kar nekaj avtomobilov, med srugim tudi srečala Igorja, ki jo je pičil v svoje skrite konce verjetno.Midva po klasiki, prednočna in ponočna služba pač nista omogočala experimentiranja. Sneg se začne cca 10 min od avta. Novega precej, ojužen, ni ponoči pomrznilo. špura krasna. Na sedlu pogled na deviške poljane.... Malo tipanja, da ni kak kloža, vendar je bil pršič na trdi podlagi. in sva začela vriskat med devičenjem neomejenih poljan. prismučala v najnižjo konto, od tam cucke in gas na sedlo Bila peč. Smuka na to stran trpinčenje, po smučišču zgoraj kr nekak, nižje ko greš pa vrhunsko. Peljala levi krak navzdol. Malo dalje je sneg. Se 5 min do avta, kjer je bila postavljena stojnica in pivooooooooooooooo. Trpela Jure in Uroš :)

Zelenica-zelena (Mare, 03.05.2016)


Glede na vcerajsnje razmere (10 cm prsica) sva se s kolegom odlocila da poizkusiva danes. Ker je ze skoraj poletje se je razmera prakticno v enem dnevu spremenila iz prsica v precej nevaren juzni sneg (ponoci je verjetno mocno dezevalo ker je sneg cisto namocen) ...Ker je po sentancu ze vceri ali danes ponoci splazilo nekaj juznih talnih (do leda) plazov raje nisva tvegala vzpona na Begunjscico in sva sla le do Koce pa nazaj v sluzbo.
Mocno dezevje je precej dvignilo tudi snezno mejo tako da se sneg pricne sele pri spodnji koci pa se to ne bo vec dolg 1400...
Je pa blo vsaj na izi :)

Gran Paradiso 4061 m (BogdanJ, 28.04.2016)


Za prve praznične dni je bilo v domačih krajih napovedano slabo vreme. Zato smo nekateri kamniški TSKO-jevci zarana oddrveli po avtocesti proti Aosti. Parkirišče v Pontu v dolini Valsavarenche na višini 1950 m ni obetalo gneče v koči in na gori. Do koče Vittorio Emanuele na višini 2735m je dve uri in pol hoje; le kakšna tretjina tega je bila na smučeh, ostalo pa je bilo treba prepešačiti po lepo urejeni »mulatjeri«, tapecirani z macesnovimi iglicami in pregnitim, v senci pa pomrznjenim snegom.
V koči so dobro organizirani in zelo prijazni, cene pa zelo zmerne. Polpenzion s spanjem v depandansi (ogrevani kontejnerski boks z 9 posteljami) stane 30 €, liter čaja pa samo 2 €; tudi malo pivo za 3€ je na tej višini povsem »človeška« ponudba.
Veter, ki je prejšnji dan sčistil ta konec sveta in naredil »rusvajs« doma, se je sicer bolj ali manj umiril, temperature pa so bile kar nizke. Sprva okoli -10 stopinj C, kasneje pa tudi do -15.
Pot do vrha se vije v skoraj enakomernem naklonu, sprva po širnih poljanah zasneženih visokogorskih travnikov, ki nevidno preidejo v ledenik. Zadnjih nekaj 10 metrov do vrha je treba prepešačiti. Iz sosednje doline se je nateklo precej vodniških skupin, ki so povzročale kar neprijetne zastoje pri obisku vrha. Še sreča, da smo imeli dober razgled in lažje tolerirali "ringaraja vrtec" predstavo prepotentnih vodnikov.
Spust do koče (približno 1300 metrov) je potekal v suhem in trdem snegu brez skorje in prediranja; za dobro smuko je bilo treba le poiskati področja s čim manj vetrnimi zastrugi. Naklonina je bila zelo »rekreativna«, nekaj podobnega kot rdeče »regularne« smučarske proge. Približno 200 do 300 metrov nad kočo je podlaga počasi prešla v pomrznjen, že večkrat »odjužen« sneg.
Po nasvetu oskrbnika smo naredili skoraj uro in pol dolgo prečnico do zatrepa doline (približno 4 km zračne linije in približno 200 višinskih metrov). Potem nas je čakalo še okoli 900 metrov spusta po rahlo odjuženem gnilcu, kjer smo lahko tudi sproščeno »zakarvali« v največjih možnih razsežnostih.
Vsaka še tako dobra stvar ima kašno napako, ta pa je bila v našem primeru ta, da smo morali zadnjih sto višincev in kakšna dva kilometra prepešačiti.
Uživali smo Vital, Pavel, Lado, Primož in Bogdan, Vlado in Irena pa še dan dlje.

Šija (Boris, 30.04.2016)


Ker so ostali odpovedali je ostala še opcija za družinski paket na Voglu. Ker se tudi ta ni obdržala, sem se odločil za Šijo skozi Vratca v Žagarjev graben. Vikend obratovanje naprav na Voglu, sonce in deževna napoved za praznike je vso Slovenijo zvabilo v soboto v bohinjski kot. Tako je ostala samo opcija s psi po Žagarjeven grabnu. Turnih smučarjev v Žagarju razen družine iz Boršta pri Bledu (mamo so pustili doma) nisem srečal. Ker je sedežnica Zadnji vogel nepričakovano obratovala, sem se zapeljal na Orlove glave in nato cik-cak na Šijo. Turni smuk je orientacijsko zahteven, posebno v spodnjem delu. Na srečo je bila še dobro vidna sled predhodnikov, ki je bila na nekaj mestih zasuta od plazičev. Smer se priključi pisti Žagarjev graben v zgornjem ožjem delu piste. http://goo.gl/99GAq6
Žagarjev graben je bil zjutraj pomrznjen, popoldne pa južen. Višje se je sneg sedel in je dobro sprijet. Je pa v Bohinju še prava zimska idila. Če bi ocenjeval turo od 1 do 10 bi dal 10++.

Begunjščica (Centralna, Šentanski plaz) (Vanja_Starčević, 30.04.2016)


Po 15-ih letih mi se zgodilo da mi ni uspelo najti družbe za turo, želja je bila velika in sem se odločil da grem kar sam. Ekonomska realnost je narekovala čim bližje ishodišče in sam se na podlagi petkovih sporočil odločil naj grem ’kud’ svi Turci’. Štartal sem na Ljubelju od 7.30 in se povzpel na Zelenico ter po Centralni grapi na Begunjščico, špura je bila seveda potegnjena (od zožitje na 1950 m peš, višje preveč razrito). Ob 11-ih razmere v grapi odlične, najdlo se je tudi še nakaj pršiča. Potem še vzpon po Šentanskem plazu in spust po ’putrčku’ do srednje postaje žičnice in po smučišču prav do avta. Nikoli ne bi pričakoval da bi celotno turo v domačih hribih 30. 4. opravil na smučeh.

Valentingletscherlauf (Čeha, 30.04.2016)


Včeraj se je v dolini pod najvišjim vrhom Karnijskih alp, Mt.Coglians odvijala že 46. turno smučarska spominska tekma.Dve ekipi GRS Kamnik smo se že v petek pripeljali do koče.V soboto pa zgodaj zjutraj z avti do cilja pod Valentinalm.Množica udeležencev se je v prekrasnem vremenu,po novem snegu podala na rezervni cilj(nevarnost plazov )na sedlo desno od Rauchkofla,na višini dobrih 2000 metrih.Na štartu je bilo preko 130 ekip po tri.Ker je bilo vreme lepo,čakanje na štart ni bilo pretežko.Iz Slovenije so bile še ekipe iz Mojstrane,Bohinja in Ljubljane ,ostalo Italjani in seveda Avstrijci.Sneg se je po jutranji trdi podlagi spremenil v gnilec,a je bilo kljub temu lepo smučljivo.Ker rezultati tu niso pomembni,bi omenil le pokal,ki ga je naš Cene Griljc dobil za najstarejšega udeleženca memoriala.

Mangrt (Andrej, 30.04.2016)


Iz Mangrtskega potoka na Mangrt ni prav kratka tura, je pa razgledna in v spodnjem delu čez Mangrtsko planino tudi za začetnike. Ker se pri prometnem znaku prepoved za vsa vozila začne sneg, je izpolnila vse pogoje da se prismučaš do avta. No vsaj zjutraj se je, popoldne pa je bilo že potrebno nekaj korakov narediti brez smuči. In to zadnjega aprila na Primorskem!

Nad Mangrstkim sedlom je bila snežna odeja trda kot beton, zato sem se ozrl še v Plazje in odločitev ni bila težka. Ena sama mehkoba in pršenje prve smučine me je prepričalo. Spodaj niti cm skorjica ni motila. Potem pa zopet na kože in proti Mangrtu. Proti vrhu so me ustavili kopni skalni prehodi. Potrebno bo počakat boljše razmere, zato sem raje odvijugal v dolino, Pod kočo se je začel naporen gnoj mimo vseh tunelov, na koncu pa izključno po cesti. Cilj je bil dosežen, saj sem za rep še ujel dar zadnjega sneženja.

Nad Okrešljem (Matej, 30.04.2016)


Proti slapu Rinka štartava malo pred šesto. Gmajna pod okrešljem lepo zasnežena, vse pokrito zalito. Pri grs bajti opreževa pse in gas gor proti Turskem žlebu, ki so ga očitno že zvozili. Zelo lepo speljana in utrjena gaz naju hitro pripelje do vstopa v žleb. Ob sedmih se sonce že fino upira v snežišča pod stenami, vendar sneg še ostaja suh. So morali med sneženjem čez stene Turske gore in Rink prileteti ogromni plazovi, vsaj sodeč pa plazovinah. Ampak nesplazenih terenov je še vedno dovolj. V senci žleba pa tisto kar sva z Matotom iskala...pršič. Kamniške so končno dobile ornk porcijo. Hvala trem herojem, ki so najbrž včeraj potegnili špuro. Čez škrbino na Kamniško stran ne rineva, ker nama zadnji metri ne dišijo. Tudi 4wd brez derz ne pomaga:). Veliko novega snega (konkretno čez pol metra) sicer deluje zelo dobro sprijeto s staro trdo podlago. Spust v senci žleba je kičast, naprej dol po soncu pa malo manj. Potegneva še do sestopne, kjer se zgodba o razmerah v senci in na soncu ponovi. Finalni spust proti Okrešlju je pa ob ca. 11ih že ornk čoftast. Počasi in z občutkom, da nebi preveč škrtalo se pripeljeva do izvira Savinje.

Katchberg (France, 30.04.2016)


Ko sva že bila na tem koncu, sva šla še pogledat razmere na Katchbergu, kjer žičnice že nekaj časa ne obratujejo več. Odločila sva se poskusiti z Aineckom kar se je izkazalo za zelo dobro izbiro. Na smučeh sva uspela priti do vrha in tudi smučanje je bilo kar v redu. Zahvaljujoč svežemu snegu, ki ga pa zelo hitro pobira, sva prismučala brez snemanja smuči in z le malo škrtanja vse do avta.

Mt. Coglians (Ksenija, 30.04.2016)


S parkirišča pri koči Tolazzi je že potrebno tovoriti. A tistih slabih 30 minut odtehta ostalih 5 ur uživanja v hoji v krasnem ambientu velikana Karnijskih Alp in zelo dobre, spomladanske smučarije.
Prvih 200 višincev je s snegom skopih, a je hoja brez snemanja smuči možna.V nadaljevanju hoja s smučmi in srenači udobna, brez srenačev pa v prečnicah kar neugodna.
Zadnji del, od skale, kjer je običajno odlagališče nepotrebne opreme, sva se vzpenjala po udelanih stopinjah, v vršnem delu pa sva ponekod morala uklesati svoje.
Vrh je okoli 11.00 objela megla, ki pa jo je sonce uspešno premagovalo.
Smuka z vrha in naprej po prostranih pobočjih odlična, še bolj bi bila, če bi bila kakšno uro bolj zgodnja. Kljub temu - čista 10.
Zadnji del se je ob povratku že smučarsko skrajšal in "hodilno" podaljšal za kakih 200 m (dolžinskih). Ja, sonce dela svoje.

Begunjščica (Marijana_&_Marko, 30.04.2016)


Da se ne preveč drenjala na oblegani Begunjščici, sva štartala malo kasneje. Ko pa sva na vrhu Plazu nad Zelenico izstopila iz črednih stopinj, ni bilo več žive duše na spregled.

Čeprav je padlo ogromno snega (četrtkovih "uležanih" 20-30 cm je bilo v Y do in tudi preko kolen ;) ne leva ne desna varianta Y nista smučarski prav z grebena. Leva je bolj spodobna, morda bi se dalo celo zbasati skozi trdo U-ožino, midva sva s smučanjem začela 5 m pod grebenom. Smuka dobra, na plazu se je tudi še našlo nekaj nepopisanega za spodobno smuko, po smučišču pa tako-tako. Dalo se je še prismučati do avta, a jutri to gotovo ne bo več možno, tudi s sosedovimi smučmi ne.

Našla sva lopato. Kdor jo pogreša, naj se oglasi.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rodica (Tomaž, 30.04.2016)


Z druščino z včerajšnjega Viševnika smo jo danes ubrali na Rodico. Z gondolo in sedežnico do Orlovih glav, nato pa na smuče na Plato ter pod Šijo proti Suhi. Sneg ravno prav odpuščen, na nekaterih delih pa še tudi malo pršiča. Potem pa zopet na pse in proti Rodici po špuri, ki sta jo potegnila dva zmagovalca dan prej (hvala za trud). Na vrhu sami trije, le nad nami vsake toliko časa kakšen jadralni padalec. Smuka do Suhe je ponudila od južnega snega do srenca in seveda pršiča. Pot na postajo Plato je bila že po zelo južnem snegu, smuka takoj s Platoja do smučarske proge pa na začetku malo po pršiču potem pa po južnem snegu. Za konec pa še po Žagarju do spodnje postaje gondole (spodnja strmina je že zelo kamnita, vendar smo jo odnesli le s kakšno manjšo praskico). Danes je bil dan za Rodico.

Smuk, Tomaž

Pod Kriško steno (Barbara, 30.04.2016)


Kljub poznemu prihodu iz Švice sem se pridružila Marjani in Ažmiju, ki sta imela smučarske načrte za danes. Zaradi otoplitve in precejšnje količine novega snega se nam je zdela dovolj varna ponovitev ture Pod Kriško steno. Pasja gaz je bila speljana po levem jarku (gledano navzgor), ker se Prisojnik še ni otresel. Med vzponom so razmere izgledale bolj slabe (gnoj), bila pa sem tudi malo v dvomih glede možnih plazov iz stene. Po rahlem obotavljanju sem se pustila prepričati, a vseeno smo potegnili bolj direktno gaz (manj smo se približevali stenam). Zaključili smo na prvi izravnavi v zatrepu. Smučanje je bilo nad vsemi pričakovanji: veliko nezvoženega, rahlo ojuženega, super smučljivega pršiča vse do spodnjih balvanov, preko katerih je bilo prebijanje prav zabavno. Pod kočo bo snega na cesti kmalu zmanjkalo. Lp vsem, Barbara.

Monts Teilliers, 2951 m (Mišo_Jenčič, 29.04.2016)


Po prijetnem večeru v Hospicu Velikega Sv. Bernarda (poleg izmenjave izkušenj z ostalimi turnimi smučarji smo kar nekaj vina spili skupaj z lokalnimi električarji, ki opravljajo vzdrževalna dela v velikem kompleksu stavb) smo se zjutraj spustili skoraj do parkirišča, kjer smo imeli avto (splužena cesta je motila manj kot smo se bali), nato pa zavili proti zahodu. Monts Teilliers sva imela z Barbaro "v dolgu" še od lani, ko sva zaradi bližajočega se poslabšanja obrnila 50 m pod vrhom. Tokrat so bile razmere idealne tako za vzpon kot za spust. Čeprav je bilo precej več ljudi kot včeraj in je bilo marsikaj že zvoženo, se je še vedno našlo veliko prostora za rezanje deviške beline. Zgoraj je bilo še nekaj svežega na trdi podlagi, nižje pa perfekten srenec. Z malo prestopanja smo se prismučali do vrat avtomobila.

Mont Fourchon, 2902 m (Mišo_Jenčič, 29.04.2016)


Za prvomajske praznike že tradicionalno poskušamo poiskati območje v bližnji ali malo manj bližnji okolici z ugodnimi razmerami. Tokrat je bila ugodna napoved za dolino Aoste. Potem ko je Grand Paradiso padel v vodo, smo se odločili za prelaz Velikega Sv. Bernarda. V sredo zjutraj smo se odpeljali iz Ljubljane in se popoldne povzpeli na prelaz. Že obisk oziroma bivanje v samostanu na prelazu (s skoraj tisočletno tradicijo) ima poseben čar in ga vsem toplo priporočam. V četrtek pa smo se povzpeli na hišni vrh Mont Fourchon, ki nas je nagradil z bogatim razgledom in odličnimi razmerami: zgoraj 5-10 cm pršiča na trdi podlagi, ki je zvezno prešel v srenec. Smuka je bila odlična.

Kotovo sedlo (Peter, 29.04.2016)


Če te preseneti kolektivc in direktorjev dan, je treba to izkoristiti!

V Planici 20 cm in -3 C, po gozdu zimska idila, na hribu okoli 40-50 cm novega, zaenkrat pršič. Če bi pričakoval tako dobre in varne razmere, bi se hriba lotil prej. Tako pa sem bil presneto pozen. Ko sem prišel do razcepa ozebnik-Kotovc, sem bil v precepu, gor ali desno (Jure in Tina sta pred mano pridno potegnila špuro na eno in drugo) - vendar sem zaradi pozne ure potem vendarle odvil desno, ziher je ziher. Je pa treba povedati, da se Jalovec - z razliko od Ponc - ni nič več otresal snega.

Smučarija super. Je prašilo. Zna biti, da bo jutri tudi še tako, saj je preveliko pregrevanje snega zavaroval oblak nad Jalovcem.

Na cilju v Planici le se 10 cm snega, +7 C, zimska idila se je vsula na tla.

Tura bo še dolgo aktualna. Čisto do avta pa morda le še 1 dan.

Roanten Spitze (Tine_Čopič, 29.04.2016)


Objavljena 4. stopnja nevarnosti plazov naju je navedla, da bo bolje v Turah. Odločila sva se za Romatenspitze. Že tako nisva bila zelo zgodnja, potem sva morala čakati skoraj pol ure, ker je DARS malo zaprl tunel. Videti je bilo, da somorali pospraviti eno kemično stranišče. Nakar nisva imela kovancev za zapornico v Tauerental in sva se morala vrniti v Malnitz. Novega snega je ravno dovolj za hojo in smuko od avta do avta. Tik pod vrhom naju je zagrnila gosta megla, tako da sva se vrhu odpovedala. Smuka je bila v zgornji polovici odlična, tako dobrega celca ob tem času ni pogosto. Spodnji del je bil pa tudi prav prijetno maslo. Spodaj je le novi sneg, ki ga bo zelo hitro pobralo.

Nad Nevejo (Marjana, 29.04.2016)


Včeraj je bila nad Nevejo prava zimska pravljica. Sicer je občasno kar močno snežilo, tudi oblaki so se preganjali, sneg pa je bil res tisti ’tanartabolši’ pršič. Zaradi slabe vidljivosti in plazovne nevarnosti smo obrnili pri koči Gilberti, kjer smo se še prej pogreli s kakavom in čajem ter posušili pri topli peči. Smučarija je bila ena sama poezija.
Danes sva se spet odpravila tja, tokrat sama. Vreme je bilo sončno in vroče, vendar sneg na srečo še ni bil prveč ojužen. Cilj je bil sedlo pod Prestreljenikom in smučarija do Prevale in tudi do Gilbertija je bila vrhunska. Niže pa je bilo že zelo zvoženo, vendar se je mestoma še dalo najti nezvoženo. Prismučalo se je še vedno do avta.

Begunjščica Šentanski plaz (Boris, 29.04.2016)


Danes na Ljubelju že popolna pomladna idila (zgoraj brez). Špur je vedno več in snega tudi. Pri vstopu v izstopno grapo sem nataknil smuči in odvriskal do koče Vrtača. Naprej pa je šlo z malo poganjanja, ker je bil sneg malo čez 11h čoftast. Za zaključek pa še desetica, in pšenično pivo prav ohlajeno. Tako da je skupaj čista desetka.
http://goo.gl/7PocCj Bolj zimska idila je samo še ob zelo zgodnjih uri

Voševnik in naokoli (Tomaž, 29.04.2016)


Glede na včerajšnjo odlično izkušnjo z Mrežc je bil danes na vrsti Viševnik. Z Rudnega polja po smučišču čez Zlate vode in mimo Plesišča po slemenu do vrha. Na vrhu se spoznam s Stanko in Markom nato pa po pršiču odsmučamo z grebena pod vrhom na sever. Vriskanje med smuko je bilo nekako samoumevno. Nadaljujemo do Srenskega prevala ter v upanju na novo dozo pršiča odsmučamo na Jezerca. V zgodnjem delu se je skorja dobro predirala in omogočala vijuganje, v spodnjem delu pa spet mehkoba za vriskat. Pridružil se nam je še Jan in ker je običajno v takih pogojih pod Ablanco še tudi pršič, smo se združno podali še na Studorski preval. Pa smo imeli spet vzrok za vriskanje. Nato pa nazaj na Srenca ter za Kačjim robom in skozi gozd do smučišča. Tudi ta del smuke, pa čeprav je bila že difuzna svetloba in sneg vse bolj moker, je nudil obilo užitkov.

Smuk, Tomaž

Creton di Tul (2287 m) (Marijana_&_Marko, 29.04.2016)


Izhodišče smučišče Cima Sappada (ne obratuje), po včerajšnji špuri po smučišču in nad njim na škrbino Rinsen (2180 m). Do sem razmere zelo solidne (spodaj skorja, višje pršič, zgoraj nekje do 30-40 cm novega, vendar nov sneg ni enakomerno "obložen").

Malo nad škrbino sva našla zasnežen prehod, po katerem sva odsmučala na drugo stran do vznožja Crete Forata (200 višincev) in s pomočjo psov pridrsala do stene, kjer se na 2150+ m v levo odpre izrazita in široka rampa, ki prereže celotno severno steno. Razmere so tik pod in na rampi postale zelo čudne, s smuči sva "sestopila" preko kolen v nov sneg, tudi nekaj pšena je bilo v snegu, za nameček pa se je snežna klada premaknila sama do sebe. Ker je rampa res izjemno izpostavljena, sva samo popokala "kufre"...

Za tolažbo sva pociljala na zahodnega soseda (Creton di Tul). Smuka nazaj v krnico luštna, vzpon na škrbino Rinsen malo manj, smuka do smučišča pa solidna: s starimi smučimi je šlo odlično, z novimi pa malo bolj previdno, saj so pod novim snegom skrite mine. Po smučišču je omehčan sneg preveč zaviral.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mrežce (Tomaž, 28.04.2016)


Cesto do planine Zajavornik in še naprej do spomenika ni prevozna (splužil jo bo verjetno šele sonce), zato je do Lipance pot malo daljša (od glavne ceste čez planino Zajavornik). Ampak danes se je trud izdatno poplačal. Na Lipanški planini naj bi bilo približno 40 cm novega snega, na vrhu pa še malo več. Sneg je suh in se zelo ugreza. Dva sta utrla pot do Blejske koče in še malo naprej, za kar sem jima zelo hvaležen. Naprej pa je pasja smučarska vprega opravila delo elegantno in brez večjega napora čisto do vrha. Na vršnem delu je malo skorje od vetra, ki pa se lepo predira, tako da se da z malo pazljivosti čisto v redu vijugati. V strmejšem delu in po gozdu ter naprej do Blejske koče, pa tudi po strmini pod Lipanco in po grapi ter čez poseko, pa je bil pršič za vriskat.

Smuk,Tomaž

Rauchkofel (-10,50 m) (IgorZlodej, 29.04.2016)


Sva rekla, da greva smučat pršič, tisti pravi, ne nekaj kvazi.

Cesta do Spodnje Valentinove planine je splužena, žal tudi še naprej od zapornice nekaj časa. Naprej pa lepa špura mimo Zgornje planine in tudi gor na Wodner Törl. No midva sva se držala tiste na Valentin Törl. Seveda me je na Vratih zamikalo smučanje dol do jezera, pa nazaj gor in proti Rauchkoflu. Prehod je lepo zasnežen sicer brez stare podlage, zato je treba biti za nazaj previden.

Pod vrhom sva šla malo narazen, pa potem skupaj smučala do vrat ob 11 uri še po pršiču, prav tako naprej do Zgornje planine. Nižje že precej ojuženo, stare podlage ni, zato je bilo treba bolj na lahko, zadnji del ob robu splužene ceste in ponekod po bližnjicah skozi gozd. Pridrsala sva tako do Spodnje planine, potem pa na.....pivce.

Tako je bilo, jutri zna biti tam kar precej gneče saj je Valentin lauf, pa na osončenih predelih bo skorja in ob cesti verjetno tudi ne bo več mogoče.

Vogel (Igor_Dežman, 29.04.2016)


Danes je bil na menuju družinski Vogel in če se ob pol enih popoldan pripelješ po Žagarju do gondole in to zgornji del še po pršiču,potem povem vse.Sneg suh,na Voglu pol metra pršiča(ne vem kako bo jutri),splača se poiskusit,špura po Žagarju potegnjena,zato se tudi oglašam,če kdo ne ve kam.Tako pozno ne boste več dolgo smučali po pršiču.L.P.

Obertauern (France, 27.04.2016)


Včeraj je na Obertauern močno snežilo. Zapadlo je približno 30 cm snega in vsa pobočja so ponovno postala smučljiva. Delovale so samo še tri žičnice, vse ostalo pa je bila deviška belina. Odločila sva se za brezciljno sprehajanje po zahodnih pobočjih.

Danes je le še rahlo snežilo in vmes se je občasno pokazalo tudi sonce. Odločil sem se za sprehod po vzhodnih pobočjih. Utiranje smučine ni bilo prav enostavno, saj se je svež sneg močno oprijemal smuči in psov - a bilo je res lepo in predvsem samotno. Kar se smučanja tiče moram priznati, da je bilo še najboljše, ko sem prišel na smučišče. Ker smučarsko sezono tu zaključujejo je kraj že praktično izumrl in kar potruditi se je bilo treba pri iskanju odprtega lokala za zasluženo pivo.

Begunjščica (100jan, 28.04.2016)


BINGOOOO. Civilizirana Tomova špura in eSasti podpisi treh prijateljev so naju povabili po Centralni.
Po uri hoje sva ob 17:30 nataknila sončna očala in jih snela šele na kofetu v Tržiču. Lepi razgledi, sonce v
kombinaciji s pršičem, do vrha brez snemanja smuči in prašenje do avta, je redek nabor TS dobrin v tem koledarskem
času in pred domačim pragom. LpS

Španov vrh:) (Miha, 28.04.2016)


Glede na nenavadne razmere tak cajt, pa aprilski Španov vrh. Že zdavnej odpisan, zjutraj peš v izvidnici. BOŽANSKI PRŠIČ:)). Po kosilu pa samo v Rovte in napad na vrh. Smuka fantastična z vrha. Malo je odjužilo, ampak še vedno zelo lepo smučljivo. Nikoli si ne bi mislil da bomo 28.4. smučali iz Španovga. Žalosti pa me ena stvar, smučišče bi letos lahko z lahkoto obratovalo 2 meseca! Ampak so se na vodilnih položajih odločili drugače, na žalost vseh občanov in ljubiteljev tega smučišča iz okolice Jesenic. GROBARJI ALA VERA

Španov vrh (Tine_Čopič, 28.04.2016)


Zjutraj je bilo vreme še bolj turobno, plazovi so grozili, pa je Hela predlagala, da greva po kosilu na Španov vrh. Konec aprila za to turico navadno ni prav veliko možnosti. Posijalo je sonce, nepričakovano je nekaj smučarjev pred nama potegnilo lepo špuro, tako da je bil sprehod na vrh prav prijeten. Smuka je bila kratka, a sladka, skoraj pršič, ki je bil proti dnu sicer vse bolj moker, a vsekakor "ta boljš".

Begunjščica (Darja_Zaplotnik, 28.04.2016)


Sprva smo nameravali na Dovško Babo, ampak je bilo že do elektrarne vejevje globoko priklonjeno k tlom ter visoke kolesnice. Sicer izpolnjen pogoj, zimska oprema ni bil problem...brez motorke v prtljažniku - to pa je bil. ;)

Na Ljubelju popolna zimska idila. Špura po šolsko potegnjena ob desnem robu plazu do Zelenice. Snega več kot dovolj. Pričakovali smo okoli 50 cm puhaste beline ter škrtanje ob spustu. Dejansko pa je bila podlaga utrjena in na njej kakih 20-30 cm uležanega pršiča. Precej stabilno je delovalo, zato smo odcikcakali proti Centralni, kjer so se razmere še izboljšale. Vetra na delu tukaj očitno ni bilo.
Ker so bile razmere res brez sence dvoma, smo kar na smučeh potegnili še skozi Centralno, vse do grebena oz. par metrov spodaj. Direktno z njega smuka ni več možna. Razen, če skočiš preko opasti...ker se je nekaj podobnega za moje koleno pred dobrim mesecem slabo končalo, je bila ta možnosti vsaj zame no-go. Pa tudi belina v flanki, ki se zaključuje na grebenčku med Smokuškim plazom in Centralno je bila preveč vabljiva. ;)

Smučarija perfektna. Uležan pršič po celotni Centralni, pod njo pa vse do ceste totalno norenje s pršenjem snega preko glave.

Pod kočo Vrtača se je snega ojužil, vendar to ni bistveno zmotilo celotne impresije današnje ture.

Fajn je bilo...hvala prjatla!!!

Ojstrnik (Marijana_&_Marko, 28.04.2016)


"...RAZMERE v gorah so se bistveno SPREMENILE !! Do četrtka zjutraj je na širšem območju Julijcev nad okoli 1500 m zapadlo tudi do okoli 100 cm mokrega snega, ki je zaradi razmeroma nizkih temperatur precej suh in se je le sprva še sprijemal spodlago..."

Ali midva ničesar več ne razumeva ali pa je nekaj zelo narobe z našim vremenkotom. Toliko neumnosti, kot jih je naredil v zadnjem mesecu, je pa res že preveč :(

Na izhodišču v dolini Ukev je 20 cm novega snega, na vrhu ceste 25 cm, na SZ pobočju Ojstrnika pa se je številka vrtela okoli "pravilnih" 42 cm. Žal je bilo stare snežne podlage hudo malo ali pa večinoma sploh nič. Zaključila sva dobrih 50 m pod grebenom (nekje na 1950+ m), ker je vršno pobočje eno samo morje ruševja. Smučarija tako-tako, če bi imela smuči za kamnolom, bi bilo prav super, tako pa ni bilo sproščenosti, ker je pod smučmi mestoma ropotalo.

Opoldne je bil sneg še povsod suh, pri povratku pa je bil v spodnjem delu ceste že moker. Jutri bo cesta za smučanje verjetno fuč.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Blejska koča (tamil, 28.04.2016)


Danes bil na Blejski koči, snega je kot kaže kar padlo (cca 40 cm super pršiča), tako da do tal nisem prediral, pa zelo pazim na nov board ;) Cesta do parkirišča je neprevozna, tako da sva špuro potegnila od križišča za Šport hotel. Če bo danes ponoči še pod nič, bo tudi tudi jutri super.

!!! Sem pa od mesta, kjer prideš iz gozda na zadnjo flanko do koče izgubil belo ročko ABS nahrbtnika. Če jo kdo najde, dam za pivo!

040 84 82 81

Juhej!

Rodica (Janvit, 25.04.2016)


Dobra napoved in rahla abstinenčna kriza sta pripomogli k relativno ambiciozni popoldanski turi. Cesta je prevozna do 1200m, poti ki se na 1240m odcepi proti jugu pa nikakor nisva našla. Mogoče sploh ne obstaja!? Redek gozd je vseeno omogočal hiter in lahek vzpon (nad 1350m na smučeh), dokler se nisva znašla na kopnem griču južno od planine Poljana. Nekaj rokoborbe z borovci, in hitro sva padla na neko bolj kozji podobno pot. Čez idilično planino do naslednje konte in višje proti kopnemu malemu Raskovcu. Tudi z njegovega večjega brata ni več mogoče smučati - zmanjka približno 10 metrov. Tako sva se vzpela na greben, se nadihala primorskega zraka in odsmučala jugozahodno v konto pod Rodico. Tam sva ponovno namestila pse in napadla Rodico. Sneg je bil popolnoma trd, tako da srenači 100% obvezni. Z Rodice sva odsmučala še zadnje trenutke preden se je stemnilo. Smuka po trdem snegu zelo dobra, suhemu in kložastemu napihancu (5-10cm) pa sva se raje izogibala. Trenutno se še vedno prismča do planine Suha - in tako bo verjetno še kakšen teden. Noč ima svojo moč, tako da sva po gozdu še malo zalutala, a na koncu srečno končala na pivu ob bohinjskem jezeru. Prilagam GPS track - ki razgalja tudi najine manjše zablode.

Begunjščica, Centralna - ZADNJIČ, obljubim (Simonerjavec, 26.04.2016)


Kot se za rojstni dan spodobi, se gre smučat. No, spodobi se ravno ne, sem si pa tega vedno želel...

Sneg se začne malo nad kočo Vrtača, smučljiv sneg pa šele nad cesto. Centralna je še smučarska in bo še ostala nekaj časa... Snežilo je z vetrom, nekaj napihanega med trdimi flikami. Smučala sva z začetka SZ grebena.

Vabljeni k branju na blog, kjer sem na hitro povzel zadnje tri ture. :)

Lep pozdrav,
Simon

http://www.simonerjavec.com/2016/04/a-big-thanks-to-everyone.html

Velika Mojstrovka (Simonerjavec, 25.04.2016)


Snežna podlaga se menja... kloža/led tako, da je zoprno. Smučal sem proti Mali Mojstrovki in potem skozi Pripravniško, vendar sem se zbasal čez skok in nato abručav po celi grapi.. Nezanimivo torej. Na plazu se najde še kak dober zavoj.

Pod Vršiči (Mišo_Jenčič, 25.04.2016)


Izkoristila sva še zadnji dan obratovanja žičnic in se potegnila do Gilbertija. Tam naju je razveselilo 5-10 pršiča na trdi podlagi. Pod Vršiče sva se povzpela izpod sedla Bila peč, kar se je izkazalo za dobro izbiro, saj sva pri smučanju po "klasiki" videla, da so tam vzpenjajoči se imeli precejšnje težave na ključni strmini. Smuka je bila odlična, malo so motile le plazovine ali jarki v trdi podlagi, ki se jih po enakomerno plastjo novega snega ni videlo. Zgornji del proge pod Gilbertijem je bil zoprno zrit in pomrznjen, nižje pa že malo ojužen. Prismuča se "skoraj" do parkirišča.

P.S. Izbor najboljše fotografije lepo poteka. Žirija vsak mesec izbere 10 slik, ki se bodo uvrstile v končni izbor. Čez par dni sem jim bo pridružilo tudi 10 aprilskih slik. Posebej se zahvaljujem sponzorjema ActionMama in Kibuba (v igri pa je še 3. sponzor), ki sta ponudila lepe praktične nagrade za avtorje najboljših fotografij. Nekaterim članom komisije je že žal, da so pristali na vlogo ocenjevalca, ker njihove fotografije ne pridejo v izbor in se tako ne morejo potegovati za te nagrade... Vsi ostali pa imate seveda še čas, da se potrudite z objavo dobrih fotografij :-) Objava rezultatov bo na tradicionalnem turnosmučarskem srečanju konec maja ali prvi teden junija.

Konjske police in sedlo Bila peč (IgorZlodej, 25.04.2016)


Konec aprila je ravno pravšnji čas za turo na Konjske police, še posebej, če dan prej sneži, le veter je bil tokrat povsem odveč.

Po mulatjeri 636, kjer prične sneg nad zidanimi ovinki in se lahko brezskrbno gre na smučeh, danes seveda le ob predpogoju, da namestiš srenače, ker je bilo povsem pomrznjeno, še posebej tam, kjer je veter nov sneg odpihnil, k sreči ne prav daleč, ampak v zavetrna pobočja, dolinice in kotanje. Oblaki, katere je veter vztrajno priganjal od SZ so poskrbeli, da ni bilo preveč sonca, pa tudi, da se nov sneg ni ojužil.

Po pripravi in še prej pogledih na domačo dolino sem odsmučal proti zahodu, sprva po podih pod Lopo, potem vse dol pod Prevalski Kunntar in tja proti nekdanji postaji gondole. Tam me premami še lepa dolinca, zato ponovno namestim pse in srenače in grem gor na neko sedelce, ter odsmučam. Sledi še kratek vzpon do nabito polne koče Gilberti, praznik pač sosedje najraje preživijo v gorah. Po tekoči osvežitvi je bilo še dovolj volje, da se povzpnem nad sedlo Bila peč in posmučam nedotaknjena pobočja po južnim in zahodnim ostenjem Bile peči. Ker gre za prisoje, je bil sneg že nekoliko odpuščen.

Nadaljevanje seveda po zaprti pisti Canin, kjer sem na koncu dobil še družbo dveh smučark in nekaj dišeče žganjice na

Luknja (IgorZlodej, 24.04.2016)


Da se ne bi cijazili naokoli, se odločimo, da opravimo pristop kar iz Zadnjice.

Skozi Korita je snega še dovolj, bil pa je tudi ravno pravšnji za več kot udoben peš vzpon.

Do sedla je bilo povsem mirno, le rahlo je snežilo, na vrhu pa vetrovno, zato je bilo lepše počakati na zatišni strani.

Menda ravno zaradi vetra je bil start nekoliko nižje kot običajno.

Smuka v prvem delu noben presežek. Zaradi pomanjkanja snega je bilo treba prečno visoko, v zadnjem delu pa kot na kakšnem zdrsanem mehkem smučišču v slabi vidljivosti (sneženje).

Ker pa je šlo za spominski turni smuk, se seveda ne gleda v sneg, niti v nebo, toliko bolj pa kdo prvi in kdo zadnji prevozi ciljno oznako ;).

M. & V. Mojstrovka (Darja_Zaplotnik, 24.04.2016)


Po Pripravniški (odlična za popikat, dva krajša neproblematična skoka) na Malo. Vetrovno, megleno...spust z zavoji po pršiču do izravnave. Nadaljevali naprej na Veliko, kjer se je veter malček umiril. Smuka super, mestoma se je prav nesramno zaprašilo. Tudi drevesnica je smučljiva skoraj do prečne poti.

Fajn je bilo...sploh za rekonvalescente! ;-)

Luknja (Jure_N, 24.04.2016)


Ne glede na vreme se nas je na Memorialu zbralo kar veliko. Smuka z Luknje v sneženju, mrazu, samo se noben ni sekiral. Prečili pod Jugovo od tam pa do Bistrice krasen predelen putrček. Zaključek v Šlajmarjevem domu, pa seveda pri Danici, kjer so legende imele svoj šov. Nikol namo takim legendam prišli blizu (Tonač, Cenko, Šodr, Robas itd itd...)

Skratka krasna nedelja ;)

Velika Mojstrovka (Marijana_&_Marko, 24.04.2016)


Enako kot v četrtek, a tokrat z dodatkom vetra, sneženja, megle in Jaka-ta. Pravzaprav bi nas moralo biti več na turi, a je bila megla očitno res huda. Smučarija precej slabša, ambient pa zato še preveč zimski. Zima bo očitno še maja strašila pri nas. Zima, kje si bila januarja?

Zgoraj je novega snega več, spodaj manj, povsod pa je neenakomerno nanešen, tako da se menja smuka po mehkem in trdem. A se večinoma da kar lepo loviti mehko smuko.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Luknja (Miha, 24.04.2016)


Danes smo bili na Luknji. Sneg se začne na odcepu poti Luknja - Prag. Od tam se da neprekinjeno s smučmi do Luknje. Na vrhu je snežilo in pihal je veter. Smuka navzdol pa enkratna. Turo zaključili v Šlajmerjevem domu v Vratih.

Forcella Rinsen (Ksenija, 24.04.2016)


Današnja tura ni bila nek smučarski presežek, saj smo smučali v zelo spremenljivih razmerah – od poprha na trdo, na posameznih mestih tudi ledeno podlago na samem vršnem delu, do smučarsko še kar obvladljive skorje v srednjem delu in odlično ohranjene (že kar nekaj časa zaprte) smučarske proge, ki nam je omogočila smuko čisto do vrat avtomobila.
Začeli smo v Cimi di Sappada, potem pa takoj smuči na noge in po zaprti smučarski progi kar naravnost proti Canalonu Nord di Sierra, ki je bil prvi od današnjih ciljev.
Namero smo opustili, ko smo videli da je ves Canalone ena sama plazovina. V današnjem mrzlem dnevu se snežne kepe gotovo ne bi omehčale, zato smo zavili levo, proti drugemu cilju – Forcella Rinsen (2180m). Brez srenačev na vrh te škrbine ne bi prišli. Na posameznih mestih trdo kot beton, drugje mehko in udobno za hojo, prečili smo tudi par plazovin. Pod vrhom je začelo snežiti in smučino smo vlekli po poprhu.
Vsi okoliški vrhovi so bili oviti v meglo, tako da smo bili srečni, da je le-ta nam prizanesla pri vzponu in ob spustu. Ko smo prismučali do Cime di Sappada je zima pokazala, da se še ni predala. Začelo je močno snežiti .

Globoka konta-Kanjavec-Prednji Vogel (BojanŠ, 20.04.2016)


V sredo na planino Blato, cesta je kopna. Smučke na rame, 20 min pred Lazom pa je že šlo s psi. Na Lazu so še vztrajale zaplate snega med vedno večjo kopnino, pobočje proti Lazovškemu prevalu je izgledalo brez snega (po kasnejših informacijah se je to izkazalo za napačno domnevo, iz prevala je menda prav lepo smučljivo do gozda na planino).
Kakorkoli, odločila sva se za čim bolj direktni pristop na Prehodavce, po dolinici pod Kredo in Slatno, v zatrepu-krnici točno pod Prvim Voglom sva obrnila po dolcih ostro desno in nato spet levo v smeri Globoke konte. Na njeno levo pobočje (gledano v smeri vzpona) sva sestopila čez strm skok, kajti bila sva enih 60vm nad samim dnom konte (po debati s Petrom iz enega prejšnjih zapisov mi je sedaj jasno, da bi se tega sitnega skoka lahko rešila, če bi malo kasneje zavila levo in vstopila kar v dno konte). Potem pa prečenje do roba in smuk po grapi nad jezerce pod Vršaki-odlično- do bivaka. Bivak je res urejen in tudi čist. Naslednje jutro klasika na Kanjavec, potem pa sva nazaj grede ob 12h nameravala kar odsmučati prečko pod Vršaki; na tretjini prečke sva se premislila zaradi poledenelosti, opreme pa tudi nisva imela. Po ozkem žlebu takoj pod prečko sva odsmučala malce nižje (nisva se odločila spustiti do jezerca pod Vršaki; to je bila napaka, ker je smuka čez Hribarice bila fantastična) in odpešačila tistih 100 višincev. Nato na Vratca in Za Kopico, vendar samo do prvega odseka, kje se dolina prevesi bolj strmo navzdol; tukaj sva krenila levo proti grebenu Voglov, natančneje na sleme med Srednjim in Prvim Voglom. Vzpona je kakšnih 200 vm, vzelo nama je pol ure časa, ampak se je splačalo ! Najin cilj je namreč bila grapa med Slatno in Prvim Voglom, ker pa je bilo vse zalito sva na vrh grape odsmučala iz Prednjega Vogla po sev ali severovzhodnem pobočju. Zgoraj je bilo kar strmo (enih dobrih 40 st), nekaj površinsko zmehčanega snega je čisto malo plazilo, ampak sicer pa so bile res super razmere. Grapa je nato bila samo še jagoda na celodnevni tortici in že sva bila na dnu, v tistem kotlu oz. zatrepu dolinice pod Kredo in Slatno. Oceno ture in razmer sem sicer izbral LEPA TURA-PRIPOROČAM, ampak v debelem tisku bi vseeno dodal Z VODNIKOM, ki pozna te kraje, BREZ megle, KONDICIJO za 5-7 intenzivnih ur na dan in SOLIDNIM znajem smučanja. Prijatelj Dušan je priložil GPS sled, mogoče pride komu prav.

Špik nad Nosom (Marijana_&_Marko, 23.04.2016)


Na Pecol se pripelje z avtom. Zvezen sneg se začne točno na višini koče Brazza, v planu sva imela vzpon čez jugozahodno steno po Lucovi diretisimi (točno do bivaka) in spust nekje v okviru normalke, kakor bi pač megla bila radodarna. A so se nama zaliti prehodi po diretisimi nepričakovano lepo odpirali (nekajkrat se nama je megla razkadila, tako da sva se lahko orientirala pri iskanju zalitih prehodov), kar nekaj prehodov je bilo ravno še za silo smučarskih, zadnji resen prehod pa je bil žal kopen (običajno ključno mesto smeri, danes pa kakšnih 10 m dolga polica-prečnica).

Od bivaka sva odsmučala nazaj po smeri, za kopni prehod sva se preobula v dereze-cepin. Razmere za smučanje slabe, sneg ponoči ni pomrznil, več ali manj gnilo in pri smučanju je tudi malo zdrsavalo - kar je zahtevalo polno pozornost in previdnost. Peš sestopa do avta je bilo 10 min.

Za konec glavna zahvala vremenu, ki včeraj na srečo ni poslašalo vremenkotov.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kredarica (Franci, 22.04.2016)


Tokrat sem bil na Kredarici kar tri dni.Pomagal sem pri montaži elise na vetrnici.
Sneg se začne na koncu rušja pod Plešo.Zjutraj je trdo in potrebni so srenači.Povzpel sem se po zimski varianti mimo lovske koče.
Po opravljenem delu drugega dne sem proti večeru udsmučal še v konto pod Staničevo kočo.Tu je sneg cel dan ostal trd in pri povratku na Kredarico pod Ržjo je bila prečka precej ledena.
Tretji dan zjutraj pa v dolino.Ponovil sem smer proti Staničevi,le da sem držal višino,tako da je bil vzpon na sedlo čim krajši.Seveda je bilo trdo,naprej proti Kravji dolini pa krasen nekoliko odpuščen sneg.Nad lovsko kočo je bilo treba smuči sneti za kakšnih 20m,pod njo pa poiskati prehode in nato nemoteno smučanje preko polja do ruševja pod Plešo,kjer snega zmanjka.

Goriški rob in Plazjanske lope (IgorZlodej, 22.04.2016)


Ker je snega v tem koncu še veliko, se odločim za domače loge.

Najprej zavijem v Ravni dol. Topla in mlečno - oblačna noč ob bledi Luni sneg ni uspela utrditi, ampak nič hudega, včasih je tudi po bolj mehkem užitek hoditi.

Za vršni strmi del sem moral celo uporabiti srenače, je šlo bistveno lepše. Zaključil sem na "robu", čeprav sem sprva nameraval v "skrito".

Smuka v Ravni dol je bila tista pomladanska z nekaj gnilca na vrhu.

Seveda se mi še nikakor ni hotelo domov, zato sem po nekem prehodu prečno zavil v Plazjanske lope in šel gor do stene in niti metra višje. Nekam dolge so bile lope (snežišča) danes, zato pa je bilo tudi toliko več smuke, ki je bila povsem solidna, le v spodnjem delu je bilo treba nekoliko bolj pazljivo čez mehke plazovine, med katerimi je bilo tudi nekaj kamenja. Prismučal sem naravnost v Dol pod Plazmi, potem še nekaj po ravnem dokler listje ni zamenjalo snega.

Kanjavec (Damjan_S., 21.04.2016)


K Petrovemu opisu razmer dodajam še kratko poročilo o pristopu iz smeri Pl. Krstenice. Zvezna snežna odeja se začne na Pl. Jezerce, pristop do Krstenice pa je s smučarskega vidika tako rekoč kopen. Dolina pod Škednjovcem je še odlično zalita. Z Gregorjem sva smučala v smeri Lazovškega prevala do Pl. Lazu in po nekaj nošenja še presenetljivo nizko. Nekateri del spusta so bili vrhunec letošnje moje turnosmučarske sezone! Sva pa tudi midva »resno razmišljala«, da bi utegnil biti spust po dolini Za Kopico še bolj smučarski (vesel bom potrditve, če to res drži).

Koroška Rinka, Savinjsko sedlo (ŠpehM, 21.04.2016)


Ker je bilo zjutraj potrebno izkoristiti pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja, sta mi fanta, s katerima smo bili dogovorjeni, ušla na Koroško Rinko. Srečamo se v izstopu iz Turskega žleba iz katerega sta prismučala. Odsvetujeta mi žleb, češ da je leden, zoprno posut s kamenjem, in da sta tudi onadva večino sestopila peš. Iz žleba ven na Križ je pa super. Vseeno grem pogledat, in res se pri balvanih začne ledena glazura, ki jo s težavo razbijam. Ni vredno! Odsmučam v dolino in potem skupaj skočimo še na Savinjsko sedlo. Ožini pod sedlom in v Trihterju so še lepo zaliti in bodo zdržali še kakšen teden. Pripeljemo pa se do Okrešlja.
Prav tako je še lepa smuka v Belsko Kočno preko Mrzlega vrha ali Savinjskega sedla.(preverjeno pred nekaj dnevi)

Pa še ena tehnična:
To sezono sem zlomil zadnjo vez - peto na dynafit vezeh, ko sem preveril še drugo, je bila tudi počena. V glavnem, če ima kdo podobno težavo, se da popravit. Recimo za gajbo piva. ;)

LP, M.

Prestreljnik (Miha, 20.04.2016)


Prava smučarska pravljica nad Sella Nevejo. Od koče Gilberti v smeri Prevale. Od tam smo se odpravili mimo škrbine na vrh Prestreljnika. Vreme čudovito. Smučarija z vrha po odjenanem srenu. Nato pa spust v dolino. Prismučati se zaenkrat da do podna.
Uživali Miran, Jur, Jože in jaz.

Velika Mojstrovka (Marijana_&_Marko, 21.04.2016)


Popoldanska. Vzpon sva v celoti opravila peš, sneg lepo drži. Z Velike Mojstrovke sva odsmučala direktno v smeri Male (lepo zalito, se je pa ob 17h že delala skorjica), po dolinici med Mojstrovkama je bilo še posebno super (držala sva se sončne strani Male Mojstrovke), prismučala sva slabih 50 m nižje od prehoda čez Grebenc, kjer sva ujela staro potko in po njej gor do grebena (to je bolj smiselna in smučarska varianta kot peš sestop po Grebencu). Po plazu je šlo tudi lepo in je zalito do dna (prehod med rušjem je pa že zelo ozek).

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kanjavec (Peter, 21.04.2016)


Slaba napoved za vikend in prijetna ohladitev naju je s sestro Špelo danes pognala na klasiko: Kanjavec iz Blata.

Najprej sva skoraj obžalovala. Južne flanke iz Bohinja ne izgledajo kaj prida. Še slabše se zdi, ko prisopihaš na Laz in pogled uperiš v Lazovški preval. A to je "optična prevara". Sneg se začne kakih 45 minut od avta. Ko pa se začne, se začne na debelo! Po gozdu je plast snega debela do en meter (na izohipsi proti Lazu so sicer 3 kratke prekinitve, ena večja pa je na Lazu), pa tudi do na videz golega Lazovškega prevala je vpadnica na debelo in široko zasnežena. Naprej pa itak obilje, da srce zapoje.

Ponoči je zmrznilo, sneg je bil zjutraj trd, do prevala sem jaz zato pešačil, sestra pa je kombinirala. Potem pa na smuči.

Dovolj je bilo hladno, da je bila pela ob 11h fenomenalna. Odjenjano, zgornjih 200 m se tista krispi skorjica. Spustila sva se do Jezera pod Vršaki, se dvignila proti Vratom ter skozi Globoko konto ter desno pod Kredo nazaj na Laz. Potem malo gozdnega cokenpoka, ampak sneg je bil povsod dober. Peš do avta 30 min.

Dolga, lepa, popotniška. Za spust z vrha do Jezera pod Vršaki je danes ocena čista desetka odločno premajhna!

Edino, kar bi bilo morda za spremeniti, je to, da bi zaključila turo skozi prvotno načrtovano dolino Za Kopico.

Glede na debelino snega in hladne prihodnje dni se zdi, da bo tura aktualna še čez cele prvomajske praznike!

Križ (Igor_Dežman, 21.04.2016)


Še en krasen dan za turno smuko,pred napovedanim poslabsanjem.Krenil sem na Križ,tokrat malo bolj zgodaj kot včeraj na Luknjo.Sneg se začne malo dlje od počivava,kljub temu sem smuči nosil do pod Stenarja,nato pa je vlekla pasja dvovprega.Lepo se je napredovalo,le na zadnji strmini pod Stenarjevih vrati,je dobro imeti srenače,vendar so psi zdržali brez njih.Zvrha sem startal ob pol enih,smuka fenomenalna,pa tudi pod Stenarjem je odjenalo.Prismuča se do zoprne prečnice pred počivavom,z malo iznadljivosti.L.P.

Za Šitom glava (Marijan_Breščak, 21.04.2016)


Bal sem se , da bo vse ledeno pa je bilo prav prijetno odjenjano in od prednamcev lepo vsekane stopinje. Na Mostrovki je bilo iz zahoda videti meglen oblak pa smo se raje obrnili na drugi cilj. Za Šitom glava. Le nekaj sledi od včerajšnjega obiska sicer pa deviška strmina. Zavili smo bolj v strmino proti Mojstrovki in tako presegli višino našega cilja pa še podaljšali užitke. Sneg in teren idealen za uživaško smučanje. Smučali smo v smeri Vršiča dokler je šlo – do poti – potem pa nazaj v hrib in levo pod Grebenc ter potem na Vršič. Super je bilo. Lep dan, enkraten sneg in odlična smuka. Kasneje še analiza pri Aljažu. Kaj je lepšega za take užitkarje kot smo Čeha, Cenko in Marijan ?

Sedlo Vršič (Boris, 21.04.2016)


Glede na zadnje temperature smo sklepali da je treba dobre snežne razmere iskati precej visoko in bolj na severni strani.Tako je bila Parotova ideja in Maretova izvedba samo še potrditev predhodnega sklepanja. Startali smo z zgornje postaje okoli 10h, tako da je sneg ravno prav popustil za nazaj. Ker za photo shooting ni ostalo veliko časa je/bo več je na video winsum.ws.

Senčna stran Kanina (IgorZlodej, 21.04.2016)


Prišel je čas za senčno stran Kanina, ki je bila v začetku meglena, potem pa nadvse sončna.

Kot penzijonistu pripaše sem se dal do Gilbertija zapeljati. Od tam pa po "sončni" no danes megleni smeri na Sedlo pod Vršičem, ki je po Jenčičevem vodniku cilj ture, seveda nekega drugega imena. Jaz sem podaljšal še do okna, pa potem smučal s sedla proti zahodu in po lepih pobočjih nekam dol.

Tam spet nalepim pse in gor pod ferrato, pa na zahod, pa spet lepljenje psov in še nekrat gor, pa potem dol pod Bilo peč, pa malo počez in lahnih korakov gor na sedlo, ter naravnost v Gilberti.

Proga Canin je za smučarje zaprta, za turaše pa tako ni ovir, prismuča se do konca snega. Gondola obratuje še do nedelje, koča pa bo odprta do 2. maja.

Kredarica (PeterUl, 20.04.2016)


Če bi napisal, da je bila fantazija, bi bilo premalo. Taka smuka, kot je bila včeraj s Kredarice...kapo dol. Šlo je pa takole:
iz Krme smo krenili okrog pol sedmih. Smuči je potrebno nositi točno do tja, kjer zmanjka zveznega ruševja, torej okrog eno uro. Ker je bilo ponoči pod nulo, smo imeli beton praktično do vrha. Če ne greste gor čez Kurico, je potrebno desno nad Prgarco izvesti t.im. "gor-dol-smuč’manever".
Opozoril bi še na to, naj vas ne zavede lepa smučina v levo, ampak morate malo dol in desno, spet sneti smuči, da pridete na ravnino pod Kalvarijo. Sicer se vam go zgodilo, kot nam, da smo govorili grde besede čez ruševje in konte.
Pot desno okrog Kalvarije ne premore niti ene same solidne smučine, saj so "luknjači" svoje delo že opravili.
Kočo smo dosegli ravno, ko je helikopter pripeljal ekipo in nove elise za generator, katere je razdejal decembrski orkanski veter.
Sonce je načelo gornjih pet cm šele okrog enajstih. Zapeljali smo čez Kurico, zaradi silnega vriskanja splašili plahega ruševca ter se pri Prgarci okrepčali z Janezovim šnopcem.
Po pol urnem spotikanju do avta smo izvedli še zaključno analizo pri Psnak, saj je ob sredah pri Danici žal zaprto.

Na vse pretege in kriplje smo uživali Janez, Rado in Peter.

Begunjščica (Marijana_&_Marko, 20.04.2016)


Odsmuča se še z grebena, ob 17:30 je bila Centralna začuda pomrznjena, na plazu lepa smuka po ravno prav mehkem (samo povsem desno se da smučati neprekinjeno), na smučišču se še najde za silo zalite prehode (s sosedovimi smučmi gre lažje), tik pod vmesno postajo Vrtača pa je smuke konec. To sezono za naju poslovilna od Begunjščice.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Triglav in Kanjavec (IgorZlodej, 20.04.2016)


Sneg prične malo pod vodo, smuči pa sem nosil malo nad vodo. Glede na primerno hladno noč je bil sneg pomrznjen, skoraj preveč, ampak je šlo do sedla Čez Dol, seveda s pomočjo srenačev.

Prehod sem opravil na derezah, ker je bilo res trdo, naprej pa spet na smučeh do Trentskega roba, čeprav bi bilo mogoče hitreje na derezah. Potem se kar na pseh spustim do jezerca in gor proti Hribaricam. Kanjavec zavestno ignoriram, čeprav bi znala biti potem čofta. Smuka v konto pod Šmarjetno glavo je A 10 +. Tam spet nalepim pse in čez "zimski prehod" nad Dolič, preko "Pretepačevega prehoda" pa spet na derezah, ter na smučeh po JZ steno Triglava. Tam še tretjič namestim dereze in na vrh, ter nazaj dol do smuči, smuka pa enako ocenjena kot tista s Hribaric.

Spodaj pri koči ponovno nalepim pse in gor na Kanjavec. Po prvih zavojih ugotovim, da nisem prav nič zamudil, saj je bil sneg sicer odpuščen, pri vsakem zavoju pa tisti značilni šum, ki se pojavi sedaj na pomlad. Skratka smuka vse do jezerca prekrasna. Tam še četrtič nalepim pse in se povzpem gor na Trenstki rob, ter do na sedlo čez Dol in naprej proti Zadnjici vse do zadnjih plazovin, ki pa so jih štirje pred mano lepo pogladili, za kar sem se jim seveda ob srečanju tudi zahvalil.

Kanjavec iz Trente oz. Zadnjice je vsekakor kraljevska tura v takem dnevu, z dodatkom pa še veliko več.

Za Akom preko Velike dnine (Jure_N., 20.04.2016)


Taki napovedi se ni dalo izogniti za neki lepega in daljšega. Pa še nekako se nsam je pokrilo, da smo se ujeli z Igorjem in Tino. En avto pustili pri Ingotu, z drugim do parkplaca za Krnico. Do snega v Gruntovnici je cca 1.10. cesta ni več vozna, pobralo sneg. Do poljan dnine z derezam, prehodi zasneženi. Je eno samo popeglano smučišče. na vrhu pod sedlom čakali pol ure in odsmučali po popolnem putru. še precej pod grapo :) potem dereze in nazaj v grapo med Poncami. Na vrhu spektakularen pogled na najlepše hribe na svetu. Vidne smučine s škrbine dveh smučarjev. Prvih 100vm trdo ledeno. Prehodi komaj zaliti. Pod Jugovo, ki je tudi presmučana pa poljane putra. Pod tremi mecesni prehod za dile 160. Kaki velikih plazov ni videti, tudi klasičnega na podah proti bivaku. Do bivaka spet popeglano smučišče. Še sestop do avta, ki je kopen. saj nisem velik smučal letos, samo sta oba trpina rekla najboljša smučarija :)

Trpeli Jure, Igor in Tina

Luknja (Igor_Dežman, 20.04.2016)


Končno en lep dan za turno smuko.Odločil sem se za Luknjo,cesta v Vrata je uradno zaprta,a jo popravljao,verjetno tudi zaradi filmarjev,pri Peričniku snemajo nekaj,zato tam previdno je res gužva.S parkirišča startal ob 7 uri,pa je bilo že malo pozno.Sneg se začne pri spominski plošči,tam me je dohitela Marija iz Ljubljane,skupaj sva pešačila vse do pod Luknje,je hitrejše.Punca šele dve leti smuča,vsaka ji čast da se gre že turno,pa še dodro ji je šlo.Kmalu sva bila na Luknji,malo pofotkala in se spustila po putrčku,do vznožja Luknje,tam se začne plazovina,takoda sva jo urezala pod stenami in najdla lep prehod pod ruševjem in smučala do konca snega.Pod stenami je bilo še zmrznjeno in ponovce so nama dale zastonj masažo.P.S Na Luknji sem našel kolesarsko baterijo brez kolesa,če jo kdo pogreša naj se mi javi.L.P.

Stenar (Simonerjavec, 20.04.2016)


Štartali ob 4-ih iz parkirišča, ob 7-ih bili na vrhu in ob 10-ih doma. Zjutraj lepo trdo, smo šli peš z derezami od začetka do vrha. Sneg se začne malo pod 1500m. Razgledi fenomenalni, sneg za smučanje OK, sicer malo pretrd, vendar primerno uri... Nazaj grede je bilo v dolini pod Stenarskimi vratci že zelo odjenjano, kljub šele 8 uri zjutraj.

Danes se mi je dvakrat odpela vez in obakrat sem imel srečo, za kar se izredno zahvaljujem :)

www.simonerjavec.com

video:
https://www.facebook.com/erjavecsimon/videos/vb.1384442533/10206094000894088/?type=2&theater

Lp,
Nika, Klemen, Simon

Mala Mojstrovka (Miha, 19.04.2016)


Kjub ne najboljšem vremenu smo se danes Jože, Jur in jaz odpravili na Vršič. Na prelazu nas je pričakal veter. Po plazu smo se odpravili s smučmi na Vratca in nato po grebenu peš na Malo Mojstrovko. Plaz je zaenkrat še od vrha do podna povezan s snegom. Nadaljni greben pa je od sedla do vrha kopen. Na vrhu je bil tudi močan veter in megla, zato smo hitro sneli kože iz smuči in odsmučali proti grabnu med malo in veliko Mojstrovko v smeri drevesnice. Smučarija na vrhu po zelo trdi podlagi. Nižje ko smo smučali bolje je bilo odjenamo. Smučarija v drevesnico super. Prismučali smo kakšnih 5 min hoda v rušje nad potko, ki vodi do ceste nazaj na Vršič.

Essener - Rostocker hütte (IgorZlodej, 17.04.2016)


Leto je naokoli in spet smo odšli na več dnevno turno smuko, tokrat na Vzhodno Tirolsko v skupino Venedigerja.

Vremenska napoved sicer ni bila preveč obetavna, ampak, ko je enkrat rezervirano je samo še, da gremo ali pa ostanemo doma.

Prvi dan smo z izhodišča v zaselku Ströden odšli do koče, popoldan pa smo po dolini Maurertal opravili vzpon na Grosser Geiger (3360), trije smo z vrha tudi smučali. Vreme spremenljivo, prav tako sneg, od pršiča v zgornjem delu do povsem razmočenega snega pri koči.

Drugi dan je bil v načrtu vzpon na Dreiherrnspitz, glede na vremenske razmere, ki so bile dokaj neugodne (megleno in vetrovno) smo se odločili za vzpon na Westilcher Simonyspitz. Megla in močan veter sta bila razlog, na smo vzpon zaključili tik pod vrhom. Smučanje pa podobno tistemu dan prej.

Popoldanski čas sem izkoristil še za vzpon na hišno goro koče, to je Rostocker Eck (2766).

Tretji dan se je skupina razdelila, z Blažem sva se še v dokaj obetavnem jutru povzpela na ledenik Malhamkees na višino okoli 3000 m, pod Mittlerer Malhalmspitz, ostali iz skupine pa na hišno goro koče.V zgornjem delu sva imela še nekaj napihanega pršiča, nižje pa ravno prav odpuščena snežna pobočja.

Kljub slabšemu vremenu, smo opravili dobre vzpone, smuka pa po snegu vseh vrst, od povsem mokrega snega do pršiča ali pa obratno. Osebje v koči prijazno, kot tudi namestitev. Koča ima tudi dostavno žičnico, kar močno olajša pristop, no mi smo gor in nazaj dol dali prepeljati samo opremo, sicer pa smo vzpon in tudi sestop opravili peš oz. na smučeh.

Območje je obširno in ima kar precej možnosti turnega smučanja, kar se tudi pozna na obisku, zato je v glavni turni sezoni kar težko dobiti proste postelje v koči.

Sas Pordoi (Domen, 17.04.2016)


Za zaključek 4-dnevnega vandranja po Dolomitih me je zamikal graben nad prelazom Pordoi, v katerem smo prejšnji dan gledali po vsej verjetnosti kake lokalce, saj smo bili zagotovo edini turisti v celotnih Dolomitih. Na prelazu ugotovim, da je cepin ostal v vozilu, ki se je že odpeljalo, jaz pa brez GPS signala. Graben bo moral počakati na kako naslednjo priliko, sam pa sem se ponovno vzpel na Forcella Pordoi in od tam še na vrh (Sas Pordoi). V zelo gosti megli sem imel kljub GPS navigaciji od sedla do vrha v tistih borih 100vm kar nekaj za opraviti, da sem dosegel zgornjo postajo gondole...in še več, da sem prišel nazaj na sedlo. Brez navigacije ne bi imel nobenih pogojev, čeprav je poleti to področje bolj podobno kaki ljubljanski promenadi, kot zaresnim hribom. Smuka nazaj na prelaz in naprej po ostankih smučišč proti Arabbi je bila dobra, po predelanem in ne preveč južnem snegu, ga pa ni ravno v izobilju. Na splošno velja, da je turna smuka v Dolomitih še vedno smiselna, je pa treba biti preudaren pri izbiri ture. Dobro zalite so zgolj severne vesine, ostalo je precej kopno tudi proti 3000m. Zagotovo so aktualni tudi takšni in drugačni grabni, ki jih je tam res za izvoz. Kljub temu, da niti en dan nismo imeli res lepega vremena, nam po drugi strani vreme tudi niti enkrat ni pokvarilo načrtov. Morda smo obredli celo več, kot smo načrtovali. Razen prve ture, je bil GPS nepogrešljiv del opreme, takšnih in drugačnih "Komn" je tam na pretek in to v grande verziji. Nabralo se je precej lepih vtisov in še več idej, za prihodnje projekte...

Pic Boe (Domen, 16.04.2016)


Ta dan je bilo v načrtu prečenje celotne skupine Sella, s prelaza Pordoi do Calfoscha. S taksistom (Cafosch - prelaz Pordoi = 60€) smo se na prelazu Pordoi ob pogledu na megleni pokrov nad nami za vsak slučaj domenili, da je dosegljiv, za primer, če ga bomo potrebovali tudi za nazaj. Vzpon do koče Forcella Pordoi je bil precej lahkoten, tam pa smo padli v točno ta meglen pokrov, ki smo ga občudovali s prelaza. GPS-e na plano in po prečnici proti Pic Boe. Megla je bila vztrajna, a se je na trenutke celo nekaj videlo, v pomoč so bile tudi zimske oznake, palice (kdo si je izmislil belo barvo poleg rdeče?), ki so bile postavljene točno na taki razdalji, da ko si dosegel eno in naredil nekaj korakov, si ugledal drugo. V normalni vidljivosti bi se nam vse skupaj zagotovo zdelo precej ceneno, tokrat pa se nismo pritoževali. Pod vznožjem Pic Boe smo spoznali, da je megla na lepo označenem grebenu tam še najmanjši problem, preobuli smo se v dereze in ga z nekaj gaženja dosegli ter ga približno v smeri vzpona tudi tipaje odsmučali. Vidljivost se je nato popravila, tako da je bilo nadaljevanje do vstopa v dolino Val de Mezdi lahkotno, tam nas je zgoraj čakal en čudovit graben, nato nekaj zoprne skorje, spodaj pa seveda že južno in verjetno smo ujeli zadnji dan, da smo se z malce abručanja še vedno pripeljali praktično do vrat bifeja, kjer je sledila neobhodna analiza. Kao kraljevska etapa je na koncu povsem upravičila svoj sloves, v kakem sončnem vremenu bi bilo vse skupaj verjetno bolj uživaškega značaja, ima pa tudi megla svoje posebne čare...

Viševnik (Damjan_S., 17.04.2016)


Upravičeno bi kdo oporekal, da ni nikakršen potrebe v razmaku 24 ur objaviti ponovno obvestilo o razmerah na Viševniku, a sta razloga vsaj dva: da se zahvalim Igorju za včerajšnjo objavo, ki nam je bila v pomoč pri odločitvi, ko smo se danes zjutraj vozili proti Gorenjski v »črnino« (tako nekako se je izrazila Majda) in Borisu, ki me je z MMS-om zvabil iz Rovinja, tako da sem brez težav zamenjal (pre)tesne plezalnike za udobne turnosmučarske čevlje. Mimo grede še poročam, da ga hitro pobira – sneg namreč. Kljub vsej iznajdljivosti smo danes že morali dvakrat sneti smuči pri vzponu in spustu, smučišče pa bo itak vsak čas perverzno golo. Tudi grapa, po kateri smo smučali na Zlate vode, v enem delu že precej tenko piska, je pa še možen obvoz po desni. Na srečo je veter na vrhu pojenjal, še prej pa pregnal megle, da so se pokazali sami znani junaki. Dopoldne smo bili na Viševniku edini smučarji, kar je prej izjeme kot pravilo. Bilo je fajn.

ŠPŠ in Šentanc (Marjana, 17.04.2016)


Včeraj je bil najin cilj Škrbina Prednje Špranje. Iz parkirišča v Zajzeri sva štartala precej pozno, že po deseti uri. Smuči sva si nadela le nekaj minut od avta, vendar pa sva jih snela že nekaj deset višinskih metrov po tem, ko sva zapustila tekaško progo. Nositi jih je bilo treba slabih 100 višinskih metrov. Sneg je bil zaradi oblačnega vremena kar kompakten, v zgornjem delu pa je bil zaradi novega snega za moj okus nekoliko pregnil. Smučarija pa razen prvih nekaj 10 metrov odlična.
Danes sva šla na popoldansko na Šentanca. Tako kot Čeha sva se tudi midva obrnila na višini megle – na 1800 metrih. Smučanje spet odlično, a žal se pri koči Vrtača konča.

Prestreljenik (Marijana_&_Marko, 17.04.2016)


Plani so bili sicer drugačni, a je vreme med vožnjo poskrbelo, da sva se lenobno znašla v gondoli nad Nevejo. Po smučišču do Prevale, v gosti megli sva samodejno odvila desno in višje nad škrbino pod pripravnim skalnim pragom poiskala zavetje pred sunkovitim vetrom. Ko sva bila pa ravno že tam, sva se preobula in počasi pritipala še na vrh Prestreljenika.

Kaj prida nisva videla naokoli, bolj ali manj direktna linija do vrha pa je še lepo zalita. Kjer je nov sneg, je smuka slabša, po starem gnilcu je šlo prav solidno, največ težav sva imela tik pod vrhom, kjer sva morala čakati, da je veter za hip pojenjal in sva lahko kontrolirano zapeljala čez rob na vzhodno pobočje.

Smučišče obratuje še do 25. aprila.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Krn (Mišo_Jenčič, 16.04.2016)


Marko je dal idejo, midva sva imela še dolg in zato sva bila hitro za. V petek popoldne smo se odpeljali v Lepeno, nahrbtnike in smuči naložili na žičnico in se lahkih nog povzpeli do Koče pri Krnskih jezerih. Sneg se začne na okoli 1200 m, višje ga je še dovolj. Slabo uro za nami sta prišla Mojca in Aleš, v koči pa smo srečali dva francoska Kanadčana, s katerima smo se po večerji zapletli v zelo zanimiv klepet: od Bernieja Sandersa in Donalda Trumpa do jote, pasulja in terana, od naše osamosvojitvene vojne do neuspelega quebeškega referenduma za neodvisnost...

V soboto vreme žal ni bilo povsem pa naših načrtih, saj so bili vsi vrhovi že zjutraj v oblakih in pihal je kar močan veter. No, vsaj vročina nas ni ovirala in hitro smo bili pod Krnsko škrbino, kjer smo ključni del premagali peš, saj je šlo tako najhitreje in najbolj enostavno. Na škrbini smo šli spet na smuči, a 100 višinskih pod vrhom je snega zmanjkalo. Smuči smo ponovno navezali na nahrbtnike, upajoč, da bomo navzdol že našli kak smučljiv prehod. Vrh smo dosegli v totalni megli in tudi kakega večjega snežnega jezika nismo videli, tako da smo s smučmi na ramah sestopili do mesta, kjer smo jih prej sneli. Naprej je bila smuka odlična. Odsmučali smo do gazi, ki so jo Aleš, Mojca in oba Kanadčana vmes potegnili na Batognico in se vzpeli še po njej. Zaradi goste megle in težav s psi smo obrnili kakih 60 m pod vrhom Batognice. Smuka po dolini s sedla Prag je bila eno samo uživanje. Zgoraj je bilo še malo vršne plasti gnilca oziroma zaplat svežega snega, ki so precej zavirale, nižje pa povsem predelan veselec, po katerem smo bili vriskaje zelo hitro pri jezeru oziroma v koči. Popoldne in večer sta minila v intenzivnem igranju taroka.

V nedeljo smo se zbudili v povsem oblačno oziroma megleno jutro in v takem se nikomur ni posebej ljubilo na sprva načrtovano Monturo ali Babo. Zato smo ponovno naložili vso kramo na žičnico in sestopili do avta, kjer so nas ujele prve kaplje (iz katerih kasneje sicer ni bilo hujšega). Ob zaključku tega vikend izleta moram pohvaliti dobro hrano in izjemno prijaznost mlade posadke pri Krnskih jezerih. Če bo koča odprta tudi v naslednjih turnosmučarskih sezonah, bomo tam zelo verjetno postali redni gostje. Letos bodo ugodne razmere še najmanj dva tedna (2. maja pa kočo ponovno zaprejo do začetka poletne sezone).

Centralna v Begunjščici (Čeha, 17.04.2016)


Bil je le skromen poizkus po Centralni grapi Begunjščice.Skratka začel sem pri desetem stebru bivše sedežnice,od tam je snežna podlaga dokaj zvezna.Veter je kar dobro kazal svojo moč,ki jo je z višino v sunkih še okrepil.Megla se je dvigala in spuščala,a višje od 1800 nmv. se ji ni uspelo dvigniti.Ustavil sem se v koči na Zelenici,po čaju in kratkem klepetu,se zopet opremim in odcikcakam do gostote megle-vidljivost 10 metrov.Tam se pod steno v zavetju opremim in preklopim v spust.Smuka je odlična,predelan sneg nudi popoln užitek.Prismučam do zadnje krpe snega in v nekaj minutah sem pri avtu.Ugoden izgleda tudi plaz sv .Ane,pod katerim srečam prijatelja Tomaža.Tako še se izplača gor na dopoldansko ,ali hitro večerno,pa tudi celodnevna v lepem vremenu ne bo švoh.

Vzhodna flanka Kukove špice (Janez_Anderle, 16.04.2016)


Redko obiskana, vprašanje kdaj je kdo zadnjič smučal po njej, zato pa toliko bolj vabljiva. Danes sva jo obiskala s Stanetom, on peš, jaz s smučmi. Vstopila sva s Črelovca po levi navzgor in obšla skok. Plezarija do izhodišča je prve stopnje. Potem se odpre flanka v vsej širini. Kože so pomotoma ostale doma, vzpon je potekal izključno s srenači :), z malo manjšim naklonom sicer ampak uspešno do zatrepa na pribl. 2350m. Spust ob 11.20, sneg že zmehčan, osmice so dobro držale v zavojih. Redka smučarska perspektiva v smeri doline Vrat. Spust je tu pa tam malo zaustavljal jugozahodnik, ki ni odnehal vse do povratka do avta.

okoli Triglava (Boštjan_Trobiš, 16.04.2016)


Ker smo imeli danes družinske opravke v Posočju, sem sklenil, da del poti do tja opravim na smučeh.
Začel sem v Vratih in se za Cmirom povzpel na Kredarico. Sneg se začne cca 10 minut nad gozdom. Cesta v Vrata je zaprta, vendar prevozna brez posebnosti. S Kredarice sem se spustil na Konjski preval. Zaradi gnilega snega in močnega vetra se je bilo potrebno tudi na občutnih strminah poganjati navzdol. Na prevalu sem nadaljeval v Velsko dolino in po njej na Hribarice. Ker so bili Kanjavec in njegovi kameradi v megli, sem opustil nadaljnje vzpone, in nadaljeval na Prehodavce. Med smučanjem sem prožil počasne plazove gnilega snega zgornje plasti v debelini 10 cm. Spust proti Dolu pod Zadnjiškim Ozebnikom je bil višek današnje ture, saj je v spodnjem delu sneg že predelan. Po plazovinah pod Kanjavcem se lahko presmuča na cca 1200m. Nato pa me je, pozno popoldan, Zadnjica sprejela z nežno zeleno barvo. Jupi!

Krnica pod Kriško steno (Metod_Š, 16.04.2016)


Danes sva bila tu z ženo. Zadnja, da sva opravila še "checking" proge :). Cesta je glede snega še kar solidna, hitro ga bo pa zmanjkalo v gozdu nad kočo in naprej skozi rušnati del. Tu skozi se mi je zdela smuka po sami poti še najboljša, sicer ozka, almpak več ali manj zvezna. Mogoče bo to še vztrajalo nekaj dni, če bodo hladni, en sam topel sončen dan pa bo vse spremenil. Rušje samo še čaka, da se dvigne... Dol sva smučala po desnem grabnu, ki zgoraj pravzaprav ni graben, ampak široko smučišče. Snežne razmere po celotni višini idealne.

Hagener Hütte (Marina, 16.04.2016)


Morda bo opis razmer komu prišel prav:
Cesta do Jamnig Alm je kopna. Proti Romatenspitze je bilo videti že precej kopno, zato smo se odločili za Hagener Hutte,kjer pa je še vedno precej zalito. Snežna oddeja je zvezna in s smučmi greš lahko od avta do avta. Nekje od polovice navzgor je bilo celo nekaj novozapadlega snega,nad katerim pa, predvsem doli grede, nismo bili zelo navdušeni, saj nam je smuko precej upočasnil in odgnal željo po repetiranju. No, nekaj zavojev pa je kljub vsemu poskrbelo za hormon sreče. Sonček se je sramežljivo kazal izza oblakov, pri koči pa nas je veter prepričal, da smo malicali v prijetni zimski sobi, saj koča ni bila odprta.

Pod Krisko Steno (Ivo, 16.04.2016)


Kriska stena je bila danes kar prava izbira. Oblak, ki je vztrajal ravno na pravi visini, malo nad 2000 m, je poskrbel za odlicen sneg. Primerjava s sikami izpred tedna pa kaze vsaj spodaj vse bolj borno stanje. Smuka odlicna, po desni strani gledano od zgoraj bolje. Edina nadloga je bil res mocan veter.

Kredarica (Miha, 16.04.2016)


Danes smo se Anja, Laci, Jur in jaz odpravili iz Krme na Kredarico. Z vozilom se da pripeljati do konca ceste v Krmi, do hleva. Smuči je treba nesti do gozdne meje pod Plešo. Približno 45 min - 1 h od parkirišča pri hlevu. Od tam je neprekinjeno sneg do Triglavskega doma na Kredarici. Od Polja se je z višino veter samo stopnjeval. Na vrhu močan veter, ampak bili smo v toplem zavetju v koči, pri prijaznih vremenarjih, ki so nam postregli s čajem. Odsmučali smo v smeri snežne konte in potem po Kalvariji, kjer poteka letna pot na Kredarico. Od tam pa čez Kurico navzdol do planine Zg. Krma (Prgarica). Nato mimo Polja in plazovom pod Draškimi vrhovi do gozdne meje. Tam smo smuči sneli in nadaljevali peš do vozila. Zaključili smo pri Firerju in analizirali prelepo turco.

Koštrunove špice (Marijana_&_Marko, 16.04.2016)


Takoj nad parkiriščem v Zajzeri na sneg, nad zatrepom je v gozdu 80 vm nošnje smuči, ostalo pa vse zasneženo. Z Mojzesove škrbine 40 m sestop na drugo stran in čez vzhodno "steno" (vršnih 100 m je naklon 45-50°) na Koštrunove špice - ne povsem na vrh, do prve glave (2450 m) na položnem vršnem pobočju, višje skale žal niso več zalite.

Danes pomrznilo ni, a je bil sneg solidno kompakten. Nekje nad 2100 m se prične nov sneg, ki pa je bil danes bolj za zgago in je bil razpihan sem in tja, tako da je bilo na strmini pod Koštrunovimi špicami precej neenakomerno. Smuka po starem snegu na celotni višini večinama zelo dobra, po novem snegu je zgoraj "štopalo". Pod Mojzesovim žlebom nismo nadaljevali skozi "šparovček", temveč smo iz Mojzesa odvili desno na "orlovsko" varianto in po njej nad sotesko prismučali v Spodnjo Špranjo (trije prehodi so bili ravno še zaliti)...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik (Igor_Dežman, 16.04.2016)


Vojko je šel na morje,jaz pa na Viševnik zadnje flike snega flikat.Sneg se začne pri avtu,po smučišču mal slaloma po flikah,od vrha zgornje vlečnice pa se začne tazaresen sneg.Proti vrhu(s smučmi se da do skale),pa je treba spet malo iznadljivosti.Smučal sem po grabnu,smuka je bila odlična za ta čas,pripeljal sem se do avta,sedaj pa grem počasi spat,jutri je turni smuk na Rodico.L.P.

Krnica (Kaninsko pogorje) (Ksenija, 16.04.2016)


Skoraj do pl. Krnica (1252 mnv) smo se pripeljali z avtomobilom, potem pa kake pol urice s smučmi na nahrbtnikih do prvega bolj konkretnega snega.
Simon je naredil lepo smučino po spodnji dolini Krnica in jo potem mahnil pod ostenje Velikega Stadorja . Na poti nas je premamilo sedlo, do katerega smo se vzpeli s smučmi na nahrbtnikih in ki nam je ponudilo dobro smuko do »bivše« spodnje postaje trosedežnice Skripi.
Spet pse na smuči in do »muzeja na prostem« - zgornje postaje žičnice na Kanin. Milo se nam je storilo ob pogledu na ostanke našega najlepšega visokogorskega smučišča. Mogoče ga bodo le oživili.
Ko smo se vzpenjali na Sedlo pod Prestreljenikom je vrhove objela megla. Veter, ki nas je danes, zlasti na izpostavljenem, kar dobro hladil, je ni mogel v celoti pregnati. Tako smo bili med smučanjem v dolino Krnica na trenutke prisiljeni počakati, da se je vidljivost vsaj nekoliko zboljšala.
V spodnji dolini se je razkadilo in smučali smo v dobri vidljivosti in po danes najbolje voznem snegu. Pred dnevi ga je namreč v višjih legah zapadlo ravno toliko, da jenekoliko skazilo sicer dobro, pomladansko smuko.
Po snežnih jezikih smo prismučali skoraj do planine, potem pa otovorjeni odštorklali še slabe četrt ure do avtomobila.

Nad planino smo našli tanjše rokavice. Čakajo v NG .

Kredarica (Franci, 15.04.2016)


Do zveznega snega je sedaj treba smuči nesti skoraj do vrha gozda.Nad Zg Krmo so že bili ostanki zadnjega sneženja in z višino je bilo novega snega nekaj več,ki pa je bil v glavnem zapihan v zamete.Pri vzponu je v zg. delu vztrajala megla,ki pa se je v času smučanja nekoliko dvignila.
Pri smučanju sta se nama pridružila še dva in spustili smo se proti Kurici.V zg.delu je bilo nekoliko mehkeje zaradi novega snega,nižje pa je bilo vedno boljše.Zaenkrat smo prismučali v zg.del gozda,vendar sneg močno pobira.Spodaj na planini pa je že vse v cvetju.

Plazje (Zoran_Vidrih, 15.04.2016)


Že v avtu od Unca do Ljubljane smo se vsaj trikrat premislili kam gremo :)
Vreme in predvsem veter nas je odpihnil na Plazje in odločitev je bila pravilna. Odsmučat se da neverjetno nizko, pod 1000 mnm. Višje gor malce frišnega snegca, ki pa je bolj kot ne v nadlego.

Na linku še kratek video:

https://youtu.be/vmSnNQQ5T3A


Kopiram še kar en tekst da bo daljše obvestilo, drugače ne pusti čez. Eni pač ne znamo romanov pisat :p
Prosim, napiši daljše obvestilo! To naj predstavlja zaključeno in razumljivo celoto.
Povezave na druge spletne strani naj bodo le dodatna informacija, ki ni nujna za razumevanje prispevka.

Marmolada (Domen, 15.04.2016)


Prvotni plan je bil Sas de Pordoi po dolinici Val Lasties, a je bila le ta v spodnjem delu praktično kopna. Na sploh so Dolomiti precej goli, nekoliko bolj bele so zgolj severne strani. Po bojnem posvetu smo se zapeljali na sedlo Fedaia, se s "stojiščnico" dali pripeljati na 2600m in od tam napadli najvišji vrh Marmolade po zimski varianti, ki smo jo spoznali povsem naključno, ko smo na njej opazovali smučarje, ki so pripravljali progo za jutrišnjo dirko na ta vrh. Nad 3000m smo padli v gosto meglo, se nekako pretipali do vrha, tipaje ta del tudi odsmučali, pod mejo megle pa je smuka postala zelo užitna...do avtomobila. Eden izmed boljših "rezervnih planov", pri katerem smo imeli verjetno tudi več sreče...kot česa drugega...

Pod Kriško steno (Jure_N., 15.04.2016)


Janezovo povabilo na Ovčarijo sem moral skenslat, pa smo šli na hitro z Miranom in Urošem pogledat za razmere v Krnici. Sneg se začne pri spomeniku. Do vrha skozi na smučeh. Nov sneg se je lepo sprijel s podlago in ni povzročal problemov. Preizkusili nove Lhotse, znajo biti zanimive.

Smuka po predelanem krasnem snegu.

Uživali Jure, Miran in Uroš in še kr nekaj ostalih..

Sass Pisciadu (Domen, 14.04.2016)


V Calfoschu dobiti apartma 13. aprila je prava umetnost, Ampak ok, smo premogli tudi umetnike. Danes s sedla Gardena po enem grabnu (7000vm) do (zapuščene) bajte Pisciadu in po dolinici do istoimenskega sedla in na vrh nad njim (Kota 2950m). Čez noč je nad 2000m zapadlo do 10cm snega, na napihanih delih je bilo to do...kolen in tudi čez...precej desembrske razmere skratka. Smuka po nekem čudnem pršiču....nad katero se nismo petirano navduševali, pritoževali pa tudi ne, sploh če je to 1300m smuke, ki se konča na vratih bifeja analize... ;)

Okrog Krnskih jezer (PeterUl, 13.04.2016)


Izkoristili smo lepo vreme in odprto kočo na Krnskih jezerih. Skok v ponedeljek popoldne iz službe direktno v Lepeno, potem pa smučke na rame. Zvezna snežna meja se začne na okroglih 1200m, na približno dveh tretjinah poti. Snegomer pri žičnici kaže okroglih 120cm.
Za prvi dan (torek) smo za cilj izbrali Batognico, ki je vse do vrha dobro zalita. Z Radotom sva imela malo premalo, zato sva "odpikala" prek Škrbine še na Krn.Slednji že dobro kaže rebra, vendar to ni motilo mične smučarke, ki je našla pot po jezikih skoraj do Kuhinje.
Janeza, ki je čuval smuči pred orli na Batognici, sva v megli, ki se je dvignila okrog poldneva, že komaj našla. Oblaka smo se znebili šele pod vrhom sedla. Do koče nazaj pa sama uživancija po zelo rahlo odjenjanem veselcu.

Po dobro presmrčani noči je sledil še skok v smer Velike Babe. Najprej proti Komni, na planini Pod Lepočami levo okrog Velike Monture ter po strmem pobočju na izredno razgleden vrh Velike Babe.
Pri vsakem zavoju je bilo treba počakati, da se je speljalo v dolino odmočenih 5cm čoftice, saj je sonce strmino že dodobra ogrelo.
Sledilo je še polurno popeljavanje gor in dol nazaj do piva. Tu smo se poslovili od naših mladih oskrbnikov, ki so nas s svojo prijaznostjo in kuharskimi veščinami zabavali cel čas bivanja na Krnskih.

Glede na to, da bo topla in dobro oskrbovana koča odprta še vsaj do maja, ture okrog Krnskih s postankom pri prijaznem štajerskem paru in Alešu iz Idrije močno priporočamo. Predvsem pa jabolčno pito.

Namesto vas smo močno uživali Janez, Rado in Peter.

Begujščica (Aleš_S, 13.04.2016)


Sem moral iti še tretjič. Tokrat pozno popoldne, tako da sem lovil še zadnjo svetlobo. Sneg se začne že malo višje kot včeraj in je treba smuči nositi dve minuti več. Pred mano se je le še en smučar vzpenjal. Ostali so že odsmučali ko sem zavil na Šentanca. Sledil sem predhodniku, ki je prijazno iskal že narejene stopinje. Zato je šlo s smučmi na nahrbtniku zelo hitro. Četrt na osem sem bil na vrhu. Malo razmišljal o Smokuškem ali Centralni. Pa je zmagala Centralna. Še posebej ker sem ugotovil da so mi razpadla očala in je bilo potrebno priti do dna dokler se še kaj vidi. Že tako nisem ločil vej in kamenja in sem obsmučal ali preskočil vse, kar je imelo drugo barvo kot sneg. Razmere pa idealne. Kljub zorani grapi, zmehčan sneg omogoča popoln užitek. Šele boleče noge so me spomnile da v enem šubu ne bo šlo do konca. Celo Begunjščico sem imel zase. Okrasila jo je še luna. In bilo je ah in oh. In seveda: Juhuhu! Aleš

Veliki Draški vrh (Miha, 13.04.2016)


Končno letos prvič z Juram na turno smuko. Iz Rudnega polja smo se ob 7h odpravili mimo smučišča po poti, ki vodi na Studorski preval. Pot je takoj ko pride iz gozda nad planino Konjščica kopna, po gozdu je še sneg. Zato smo se s smučmi spustili do Konjščice in od tam s smučmi nadaljevali pot mimo Jezerc in Studorskega prevala do vrha. Na vrhu prekrasen razgled daleč naokoli. Po kratkem počitku smo se spustili v dolino. Smuka po zelo južnem snegu po vršni piramidi Draškega vrha. 50m pod vrhom že kopen odstavek v celotni širini. Od Studorskega prevala smuka do Jezerc po malo trši podlagi. Iz Jezerc sta se Jur in Anja odpravila na Srenjski preval. Miran in jaz pa sva odsmučala v smeri planine Konjščica. Do Konjščice je bila smuka zopet po gnilcu. Smuko sva hotela nadaljevati do ceste pod planino Konjščica, toda graben, kjer poteka spodnja pot je bil kopen, zato sva se iz Konjščice peš odpravila na zgornjo pot. Po 20 min pešačenja pa sva si zopet nadela smuči in po gozdu, kjer poteka pot iz Rudnega polja odsmučala mimo smučišča do vozila na Rudnem polju. Fantastičen izlet v prekrasni družbi in lepem vremenu.
Uživali Anja, Jur, Miran in moja malenkost.

Grapa pod Torre Mazzeni in Mojzesov žleb (IgorZlodej, 13.04.2016)


Po tekaški snega še dovolj, skozi bukovje pa počasi jemlje slovo.

Skozi prehod je snega še dovolj, če pa bolje prisluhneš se sliši tudi nekaj žuborenja vode pod snegom, pa tudi kak kamen se najde, če bolje pogledaš, oboje pa zaenkrat še ničesar ne ogroža. Višje pa nekaj črnega ogljika, pa saharskega peska, še največ pa snega.

Po prehodu v Špranjo sem zavil v desno, se povzpel na zasnežen hrbet in po njem nad bivakom Mazzeni visoko gor po okljukih pod stolp in zaključil v nekakšni skalni loži.

Smuka do bivaka odlična, potem prečim v desno in pod Mojzesov žel. Tam srečam znanca z družbo, katero so smučali s ŠPŠ.
Nalepim pse, ki trdno primejo, so pač dobre znamke in gospodar dobro skrbi zanje.

Prehod v žleb se počasi podira, vendar še gre, Avstrijci, katere srečam povedo, da je "super" kar požene noge naprej, seveda po njihovi prijazni špuri strmih namreč ne maram. Zadnji del gredo smuči seveda na nahrbtnik. Ker piha se hitro pripravim, nato prvih nekaj metrov oddrsam, potem pa stečejo zavoji, ki se končajo na prehodu, pa spet obvnovijo nad prehodom in skozi prehod, ter še nižje. Čez bukovje je treba dvakrat sneti za kratko smuči, tekaška pa se zaključi tik pred planino Zajezera.

Pod Kriško steno (Marijan_Breščak, 12.04.2016)


Malo bolj zgodaj smo se odpravili na pot. Kam ? Mojstrovka, Za Šitom glava ali Pod Kriško steno. Najbližje je bila zadnja. Lepo smo prikorakali do vrha, Čeha je šel prav do stene ostali smo se pa kar dobro prevetrili in jo hitro popihali nazaj v dolino. Prijatelji po grabnu, z Čehom pa sva se odločila za desno varianto in izkazalo se je, da je bila prava. No, kasneje še nujna analiza in domov na varno. Prijeten dan in odlična smuka je bila. Še info. Nepreverjeno smo izvedeli, da le še malo manjka da bo cesta na Vršič prevozna. Srečno. Marijan

Mangart (Simonerjavec, 12.04.2016)


Danes z Niko Radjenovič:
Na Plazju trdo, posejano z minami. Pot po grebenu je delno kopna, vendar se po travi itak hitreje hodi. Šla sva čez Žleb (ena od variant Zimske, označena s 5e). Žleb ni vozen, ker je snega žal premalo in je v ožini skok (ne prav lahek). Nadaljevala sva po klasični Zimski do vrha, smučala pa najprej po Zimski in nato Italijanski. Klasična Zimska je smučljiva, če se malo pobaše med skalami v spodnjem delu.

Sneg je večinoma trd, v zatišnih legah se najde kak cm frišnega snega. Ostalo je spihano - danes so bli sunki kar kreeepko prek 50kmh...

Prismuča se do parkirišča.

Ostale smeri so bolj kot ne zelo slabo narejene... ž

video:
https://www.facebook.com/erjavecsimon/videos/10206046600589110/?l=538996899486855573

http://www.simonerjavec.com/

Prestreljenik (IgorZlodej, 12.04.2016)


Cesta do planine Krnica je splužena in tako lepo prevozna.

Od parkirišča do snega je dobrih 10 minut, končno je bila tudi dovolj hladna in suha noč, da je sneg vsaj malo "zakrknil", če že ne prav pomrznil. Vmes je kratek odsek sicer brez snega (20 m) pri odcepu "za smreko", naprej pa je dolina še lepo zasnežena in bo taka ostala še kar nekaj časa, še posebej zgornji del.

Na Prevali se je že čutil nekoliko zoprn veter, ki je pihal od zahoda in se počasi obračal tudi iz smeri JZ. Oblaki so sicer redno prihajali, ampak so se tudi hitro sušili, tako, da je bilo bolj ali manj ves čas sonce. Od Prevale naprej je bilo nekaj špure, sicer pa "smučišče" kar zdelano, kar sploh ni čudno, saj vsi tudi nazaj smučajo po njem. No še dobro, ker tisti ta lep del je bil potem nedotaknjen.

S Škrbine na vrh je bila bolj ali manj gaz s štapnami, nekaj jih je tudi smučalo z vrha, je pa dovolj snega le še v desnem delu vzhodnega pobočja. Treba je gor in gledati dol ;).

Smuka tista ena lepših pomladanskih, ko gre vse na mehko, nalahko in v eleganci dovršenih zavojev.

Seveda je šlo do zadnjega metra, potem pa skoraj odveč zapravljen čas za dajanje smuči na nahrbtnik, ker bi tudi na ramenih tistih nekaj minut šlo prav lepo.

Pod Kriško steno (Čeha, 12.04.2016)


Klasična spomladanska tura,za vse, ki se ne pustijo zamerit temu koncu.Lucija ,Tomaž,Cenko ,Jeti,Marjan in avtor se po kavici prebijemo do izhodišča.Vseskozi hodimo z smučmi,veter ni nič prijeten in nas spremlja do roba po Kriško steno.Zjutraj še malo trdo-skorja,a ob prisotnosti sončka ,hitro postane sneg smučljiv-idealen.Po prekratki malici,se hitro poberemo v dolino.Z Marjanom se odločiva za desni žleb,kar nama niti malo ni žal in ga priporočava.Čez gozdnat del se odpeljemo skupaj,mimo zaprte koče v Krnici-bolečina.Pri Aljažu smo sklepčni,da v ta konec še pridemo

Begunjščica (Aleš_s, 12.04.2016)


Begunjščica je še zelo v redu. Ampak ne zgodaj zjutraj. Sneg se še vedno začne na prvi izravnavi in se zvezno nadaljuje do sedla pod vrhom. Spodaj sneg ni bil pomrznjen. Pse sem pustil kar v nahrbtniku in po starih stopinjah se je predrlo le zelo redko. Gor sem šel po Centralni. Grapa je zorana ko ena dobra njiva in vse je bilo pomrznjeno. Gor je šlo fajn, brez derez najbrž ne bi bilo tako. Dol me pa rodeo po zmrznjeni njivi ni ravno privlačil. Pa sem šel na Šentanca. Kakšen meter iz vrha peš potem pa nekaj uživaških metrov do vstopa na plaz. Na začetku sem še našel osončen in odjužen zahodni rob, ko pa ga je bilo konec se je tudi tu začel rodeo čez zmrznjene smučine in plazovine. No na koncu plazu je spet sonce opravilo svoje in čez plaz na smučišču je bilo super. Tudi Smokuški plaz je še v redu. Morda bom pa našel še kakšen frej in sončen popoldan... Juhuhu! Aleš

Zvoh (Marijana_&_Marko, 11.04.2016)


Za 5 eur se z avtom pripelješ do snega pri zgornji postaji gondole. Smučišče ne obratuje več, snega pa je še precej. Z Zvoha sva odsmučala po Pehti proti Dolgim Njivam (šteti so ji dnevi, med smučanjem je gnoj precej plazil). Pod steno sva nekaj časa prečila desno do večje grape in se na greben Ježa (kota 1942 m) vzpela po izraziti rampi v desno. Odsmučala sva za svojimi stopinjami (tudi tej smeri so šteti dnevi, smučanje pa super - brez plazenja). Še po Pehti nazaj na Zvoh in po smučišču ob rdečem sončnem zahodu do avta.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik (Domen, 12.04.2016)


Ena po-šihtna-šolska. Do grebena se je dalo lagodno priti na smučeh, tudi pešec ni imel težav, resda pa sodi bolj v peresno lahko kategorijo. Vrhnjo flanko je od četrtka kar precej pobralo, se pa še vedno da odpeljati neprekinjeno od "ta debele" skale na grebenu pa vse do vrat avtomobila. Ob spustu po 19. uri je začelo že rahlo zmrzovati, naredila se je tanka skorjica, ki pa ni pretirano motila, verjetno je bila razmera precej boljša, kot čez dan, sploh na smučišču, kjer je res fajn in lepo letelo. Nekaj dni bo vse skupaj še aktualno, potem pa bo vrhnja flanka počasi fuč in tudi smučišče bo verjetno podleglo pomladi...

Veliki Draški vrh (Grunfy, 11.04.2016)


Nekje na prvi tretjini zgornje "flanke" sem našel smučko. Ravno toliko je pogledala iz snega, da je ni bilo moč spregledati. Da bo tistemu, ki jo je izgubil lažje dosegljiva, sem jo prinesel domov. Gre za smučko SKITRAB, dolžine 178 cm (s kožami a brez okovja; glej sliko). Kdor jo pogreša naj se javi na tel. 041 603 309 ali na mail.

Kar se smučarije tiče ni bila ravno nek presežek. Ob 7. uri je bilo na Pokljuki nad ničlo in megleno, sneg pa seveda temu primeren. Snega je na Pokljuki še nekje med 10 in 20 cm. Tako vse do Konjščice, ki je bila že izven meglenega pokrova in še naprej proti Jezercem, kjer je sneg le postal bolj trd in kompakten. A ne za dolgo. Že pod Studorskim prevalom se je začel dokaj južen sneg in tak je vztrajal v glavnem vse do vrha. Smučati se je kljub južnemu snegu dalo dokaj solidno in tudi nižje proti Konjščici, se proti pričakovanjem, niti ni preveč prediralo. Verjetno zaradi megle, ki je od Konjščice proti Rudnemu polju vztrajala večji del dopoldneva.

Škrbina prednje in zadnje Špranje (Andrej, 10.04.2016)


Kamniško-Suhadolsko,Mengeška ekipa in seveda naš Abrahamovski pripravnik Stanko,smo se danes iz Zajezere odpravili pod stene Montaža in njegovih sosedov.
Škrbina prednje špranje(2138) je bil naš prvi cilj. 400m smučanja iz Škrbine po nežnem gnilcu prav uživaško, nato smo zopet na smuči nataknili naše kužke in se povzpeli še v Škrbino zadnje Špranje (Mojzesov žleb 2271). Tu pa smučanje še boljše in žleb zelo lepo zalit. Nasproti pa smo gledali kar nekaj smučarjev v žlebu Špika Hude police in kasneje so potrdili dobre razmere.
Nabralo se nam je skoraj 1800 višincev,smuka pa v zgornjem strmem delu prava uživancija ,vmesni del sneg pravi gnilec,težak (NE) balzam za nožne mišice,po gozdu pa spet uživaški rodeo vse do avta koder so nas čakali unionovi izdelki in pecivo iz domačega rora.

Stubai (Vanja_Starčević, 04.04.2016)


Konec prejšnjega tedna in začetek tega smo se mudili v pogorju Stubai. Ker nam niti en mesec vnaprej ni uspelo dobiti rezervacije za petek 1. 4. v Franz Senn Huette (FSH) smo štartali v soboto in se odpeljali v Neustift. Prespali smo v penzionu v vasici Neugasteig (25 EUR rezervirali smo po internetu) in se v nedeljo zgodaj zjutraj odpeljali v Oberisstal. Zimsko izhodišče je Seduck, 1470 m (in ne Oberissalm 1740 m kot je zapisano v Ciceroneovom vodniku!), štartali smo od 5.30 in se ve nekaj manj kot treh urah povzpeli do FSH. Kljub temperaturam nad ničlo je sneg bil pomrznjen in smo takoj od avta hodili na smučeh, do Oberissalma se hodi po cesti, naprej smo šli po letni poti in je nekajkrat za nekaj metrov bilo treba sneti smuči (po zimski bi šlo brez snemanja). Načrtovani Wildes Hinterbergl je odpadel zaradi jutranjih dodatnih 700 m vzpona ter smo se odločili za nekoliko bližji Voedere Wilder Turm - smer pristopa je za oba enaka. PO oblačnem in vetrovnem vremenu smo šli po dolini Alpainer, kadar smo zavili proti Turmscharte se je zjasnilo. Smuči smo pustili pod škrbino ter se ob fiksnih vrvi povzpeli na njo; še nekaj minut do pod stolp in v lahkem plezanju (skobe) nanj. Spustili smo se po vrvi (sidrišče je urejeno), ter odsmučali nazaj do koče. V ponedeljek smo, sprva v oblačnem, pozneje po pretežno jasnem vremenu, spet šli v Alpainertal in se povzpeli na ledenik čigav smo zgornji del v loku prečkali do Hoeltallscharte v JZ grebenu Ruderhof spitze, 3270 m, od koder je še 200 m lahkega vzpona po grebenu na vrh. Da bi se izognili 200 m vzponu na Wildgratscharte smo prečkali do Schvarzenbergjocha. Tam nas je dočakal vihar, ki je odpihnil sneg in smo 30 m morali sestopiti peš, potem smo, zgoraj po ledeniku Schvarzenberg, odsmučali v Sulztal do Ambergerhuette. V torek je že zjutraj močno pihalo, po dolini Sulz smo šli proti Windacher Daunkoglu. Zaradi vihra smo na sedlu Witenkar, 3167 m, je vrh odpadel, poskusili smo po severni plati prečkati proti Daunscharte ampak smo zaradi strmega terena in megle odnehali ter se vrnili na škrbino. Spustili smo se na južno stran na ledenik Witenkar in po njem, v gosti megli, povzpeli na škrbino Warenkar 3185 m. Tam se začne strmi spust ki po rampi pripelje na ledenik Warenkar - Ciceroneov vodnik omenja malo izgubo višine, ampak v resnici se je treba spustiti na 2900 m preden se začne vzpon proti Eisjochu, 3130 m. Odsmučali smo po smučišču do postaje Gamsgarten. Ker je za sredo bilo napovedano poslabšanje smo vstopili v žičnico in se odpeljali v dolino - izkazalo se je za napačno odločitev ker je naslednji dan bilo sončno in s le zmernim vetrom. Z avtobusom smo se odpeljali v Mileders kje smo najeli taxi (26 EUR) za tistih 5 km ceste do Seducka. Sneg smo v glavnem imeli razne sorte srenca, vreme fensko, zelo vetrovno z veliko oblakov, ostal je nekoliko grenak okus zaradi predčasnega umika. Velja poudariti da turo, kako je zastavljena c Ciceroneovom vodniku ni mogoče opraviti ker je Sulzenauhuette ni več odprta po zimi.

Slike: https://picasaweb.google.com/111611792261452845283/Stubai

Ledinski vrh (Matej, 10.04.2016)


Danes sva šla s Klemnom pogledat še malo na severno stran Kamniških. Cilj je bil gor nad Ledinami. Odvisno od brzine, pa razmer, sva imela v planu mikrolokacijo še določiti. Do avta se da še vedno pripeljati, vendar z več prekinitvami:). Od avta na parkirišču pod spodnjo postajo tovorne žičke maširava pet minut peš, po tem pa na pse. Mahneva jo v smeri lovske in čez čas skreneva v smeri Žrela. Ves čas psičkava, vendar nekajkrat po kopnem. Na vstopu v Žrelo je par metrov za poplezat, sledi pa na debelo s kamenjem posut žleb. V višini Kranjske koče je bil sneg še zelo kašast, višje kjer sva odvila za Ledinski vrh, pa je postal sneg že rahlo skorjast in še malo višje presenetljivo kompakten z debelo skorjo. Na smučeh sva primaširala do vrha. Zaradi pomanjkanja časa jo ucvreva direktno dol po smeri vzpona. Ocenila sva namreč, da bo smučarije v tej smeri več kot čez lovsko. Do žrela super smučarija, pod žrelom pa tudi ni bilo švoh. Kombinacija snemanja in ponovnega pripenjanja deske se je začela 5min nad postajo tovorne žičke. Upajmo da sledijo kakšne mrzle noči, kar bi vsaj malo omililo škodo, ki sta je toplo vreme in dež ušpičilo v zadnjih dveh tednih.

Za Cmirom (Miha_D., 10.04.2016)


Danes pa ena kratka. Štirje pogumni se iz Ljubljane v rahlem rosenju odpeljejo v Vrata, nadaljujejo mimo znaka za prepoved prometa, dokler jih na cesti ne ustavi sneg. K sreči se to pripeti ravno na izhodišču za TS za Cmirom. Čeprav se vrhovi izgubljajo v sivih oblakih, si brez omahovanja zadegamo smuči na rame in odprava se zagrize skozi kopno hosto v strm breg. Cuckabilen sneg se začne nad hosto. Po nadelani sledi premlevajoč raznovrstno problematiko davčnih oaz, kuhanja goveje juhe, servisiranja avtomobilov, štrikanja šalov, vzgoje zaroda, menjave umetnih kolkov in drugih pomembnih reči sedanjega časa jo v polpenzionističnem tempu mahnemo do Begunjskega sedla. Vmes se tudi oblaki začnejo trgati in na trenutke nas obsije žarko sonce. Po dobrih štirih urah zmagoslavno stojimo na cilju. Od sedla do izravnave je sneg popolna gniloba, tako da o kakšnih turnosmučarskih presežkih ni govora. Zavoji v gnilcu še kar uspevajo, vendar vsak zahteva obilico napora. Po izravnavi jo uberemo po desni varianti in, zanimivo, sneg postaja čedalje boljši. Frekvenca in slogovna dovršenost zavojev naraščata, z njima pa tudi naše zadovoljstvo. Če na vrhu prevladuje gnilec, nas spodaj z malček fantazije navdušuje puter. Po meliščih nad hosto je potrebno najti prehode med jeziki snega, hkrati pa že paziti, da pod tanko snežno odejo skrito kamenje preveč ne obrusi smuči. Nalogo opravimo odlično in v maniri ortodoksnih turnih smukačev zadnji zavoj naredimo na zadnjem centimetru snega v gostem rušju. Brez osvežilnega piva in radlerja v Mojstrani podvig seveda ne bi bil popoln. Trudili smo se Sonja, Živa, Boštjan in Miha

Sasso di Sesto 2593m (Ksenija, 10.04.2016)


Izhodišče današnje ture je dolina Fiscalina, v katero se zavije v kraju Moss (pred Sestom/Sexten)
S parkirišča smo po tekaški progi oddrsali mimo Rif. Fondovalle in se v meglenem jutru skozi redek iglasti gozd in rušje prebili na sonce. Do izravnave, od koder smo opazili kočo Locatelli ter dve od tereh Cin, smo se držali letne poti 102. Neskončna bela pobočja so nas mimo markantnega Torre di Toblin v nakaj cik-cakih zvabila kar direktno na cilj.
Če je bilo do 11h nebo nad 1600m brez oblačka, so se po tej uri izza Treh Cin začele poditi meglice in oblaki. Izkoristili smo dobro vidljivost in po krasno smučljivem veselcu odvijugali proti dolini. Na začetku smo se držali smeri pristopa, potem pa smo preko plazovin, ki so bile na srečo mehke, poiskali še zadnja lepa pobočja do koče Fondovalle.
Sledil je tek na turnih smučeh po tekaški progi direktno na parkirišče.

Mangrt (IgorZlodej, 10.04.2016)


Od Mlinča je že nekaj kopnine na cesti, ampak ne prav veliko, niti ne prav daleč, dejansko nekje na pol poti do planine.

Čez Mangrtski potok je treba najti zasnežen prehod, lahko, da bo po hladni noči vode tudi manj, ampak to bodo trenutne razmere. V nadaljevanju je še vedno dovolj snega po varianti mimo tunelov. Sneg je bil seveda namočen od dvodnevnega dežja, pa tudi nekoliko bolj kompakten, tako, da dejansko zelo dobro na smučeh hodljiv. Srenači so tako ostali v nahrbtniku vse do prvih jeklenic. Eden je bil sicer pred mano, se mu zahvalim za špuro, kolikor sem sploh hodil po njegovi, pa tudi bolj položno bi jo lahko rezal.

Od jeklenic naprej je opisovanje bolj v prazno, ampak če bo enemu ali dvema (M&M) koristilo je bil namen dosežen. Torej z originalno zimsko ne bo nič, ker skalni prehod ni zasnežen, v kombinaciji z italijansko pa je zadeva zelo lepa za vzpon in tudi smučljiva, ampak to so zopet trenutne razmere. No vsaj do srede bo približno tako. Nekaj suhega snega (2-3 cm), ki se je lepo sprijel je bilo šele nad okoli 2500 m.

Sestopim po smeri vzpona, potem pa najprej do koče, pa naprej do Mesnovke in še nižje do planine z nekaj dodatka po cesti.

Tura aktualna še kak teden, sem jih pa videl tudi na vrhu Plazja, pa tudi, da so na Jezerski planini snegu dnevi šteti.

Kačji rob (Igor_Dežman, 10.04.2016)


Po Mišotovim slikam,vidim da sva se z Vojcem malo uštela,čeprav sva hotela najprej v Krnico.Zjutraj je še pršilo,a napoved je bila dobra,cilj se je iz K spremenil v V kasneje pa spet v K.Odločila sva se za Viševnik,sprva je dobro kazalo,na Zlatih vodah vidiva V megli,pa zavijeva proti K.Na robu Kačjega roba,pa veter in megla skoraj do roba,pa sva se obrnila,kljub temu je bila smuka dobra kljub gnilcu.Prismuča se do avta.Na analizi pri Backu je posijalo sonce in naju dražilo.L.P.

Pod Kriško steno (Mišo_Jenčič, 10.04.2016)


Cesta z Ruskega križa proti planini V Klinu je v zgornjem delu kopna, nižje pa zasnežena, prav tako je še razmeroma na debelo zasnežena cesta do Koče v Krnici. Včerajšnji dež je sneg očitno dovolj zbil, tako da je bil vzpon enostaven, smuka po ravno prav omehčanem putrčku pa idealna. V spodnji polovici je puter prehajal v gnoj, a še vedno lepo obvladljiv za užitkarsko smuko.

P.S. Dobrih 19 let je minilo, odkar je Aleš Rotar objavil prvo poročilo na "Trenutnih razmerah". Ta poročila so od sprva strogo uradnih in telegrafskih zapisov sčasoma dobivala čedalje več osebne note. Tudi razni PS-ji in sporočila med vrsticami so se pojavljala; na pamet se spomnim muffinov, jelenčkov in bingotov, kamniških gorskih reševalcev in sedaj Šentflorjanca. Če drugega ne, lahko slednjemu štejemo v dobro vsaj to, da je pripravil "prvega pisuna" do tega, da je po dolgih letih abstinence ponovno objavil zelo korekten ter informativen zapis (in mu dodal še "fatvo" nad Šentflorjancem). Lepo je videti, da "očetje" tega foruma še po dveh desetletjih sledijo prispevkom in skrbijo za kvaliteto komunikacije na njem. Seveda upam, da to ni bil zadnji Alešev prispevek, ampak da bo poročal tudi, če ga nič ne bo posebej razjezilo. Enaka želja velja tudi za ostale, ki so pred 10+ leti pridno pošiljali svoja poročila, zadnja leta pa nič več.

Na severni strani Kaninskega grebena (Marijana_&_Marko, 10.04.2016)


Za vikend je bilo nad Gilbertijem b.p., blesava polenta. V soboto sva nad Gilbertijem zavila levo in nad Prevalo pociljala na vzhodni vrh Golovca (2196 m). Že na 40° je med smučanjem obupno plazilo, tako da sva nadaljne cilje pustila za kdaj drugič, odsmučala v vpadnici navzdol in se preko robu po strmih prehodih spustila nazaj na smučišče, kjer je med smučanjem še bolj plazilo. V soboto je pod 1700 m deževalo, nižje pa je padal izjemno moker sneg.

Danes sva nad Gilbertijem odvila desno, proti sedlu pod Vršiči. Do 2000+ m je bila polenta, višje pa se je zadeva vsaj v senci popravljala, nad 2200+ m je bila snežna razmera celo odlična (novozapadli sneg se je nalimal na polento, ki je preko noči postala zelo kompaktna). Tako sva odvila na najvišjo smučarsko točko v bližini (Škrbina v Pečeh, 2417 m: 45°, 100 m), da sva imela kaj več od dobre smuke. Zgornji del žlebu je bil sicer bolj na ozko zasnežen in malo preveč na U, nižje je bilo smučanje prav luštno. Pod 2200 m pa bolj ali manj slaba smuka, izbirala sva lahko med skorjo ali plazečo polento...

Za konec - Ne morem, da se ne bi tudi sam obregnil nad našim Šentflorjancem!

Jure: "Tam naju je obiskal Tom, ki je včasih kaj napisal o avstrijskih razmerah na naš forum. Sem pa ga kopiral velikokrat na avstrijskih forumih za razmere in ture. Debata štrudel pivo. Ko sem ga vprašal zakaj več ne napiše na TKG me je presenetilo, ko je povedal, da je dobil mail iz SLO da nima kaj pisat na TKG itd itd. Navkljub drugemu pivu mi ni hotel zaupat kdo je ta veliki car v naši Šentflorjanski deželi."

Aleš: "PS: kot prvi pisun na tale forum si dovoljujem še eno opombo: ob branju proočila Jureta Noča, Preber, 31.3., me je obšla najprej osuplost potem pa še sveta jeza. Naj se torej tistemu individuumu, ki je odganjal avstrijskega prijatelja tega foruma Toma: odlepijo psi v najglobjem gnilcu, poči pancer na največji strmini, zlomi vez na sredini vzpona, odtrga kanta na najostrejšem kamnu, odlepi masa, predvsem pa naj se mu veselec v hipu spremeni v najobupnejšo kložo!"

Lepo prosim wannabe uročevalca, če je lahko pri svojih urokih bolj natančen, ker njegova jeza šprica vsepočez in ga nastradamo tudi nič hudega sluteči. Najprej se mi je v polentastem gnilcu odlepil pes, nato se mi je višje na novozapadlem snegu naredila obupna cokla, za konec pa se mi je pes še strgal. Pri zapenjanju pred spustom mi je s pancerja odtrgalo klipsno, doma sem opazil, da se je odlomila tudi plastična opora za peto. Na najstrmejšem delu spusta se mi je zatem zlomila vez, le tik pred tem pa sem povozil skrit kamen pod najobupnejšo skorjo, ki mi je odlepil maso in le za las je manjkalo, da nisem ostal brez kante. Pri porivanju v ravnem delu preko gnojne polente se mi je zlomila še palica. Ne želim si novih urokov, Tom mi je priča, da mu jaz nisem poslal nobenega maila! ;)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Neizživeta smučarka (Marijana_&_Marko, 08.04.2016)


Kaj pa je tebe treba biló,
poletje ljubo, poletje lepó,
meni mladi gornici,
neizživeti smučarki?

Deževja so kleli, močili me,
vročina nad mano smejála se;
planinci se mene sram’váli so,
dolinci za mano kazáli so.

Sneg, ki je sam bil ljubi moj,
sneg, ki je velik nasprotnik tvoj,
šel je po svétu, Bog ve kam;
mojega smučanja ga je sram!

Kaj pa je tebe treba biló;
poletje ljubo, poletje lepó!
Al’ te je treba biló al’ ne,
zares togotno sovrážim te.

Meni nebo najlepše se zdi,
kadar se v bele ozrem oči,
kadar sneg tiho pokrije me,
kar sem prestala, pozabljeno je.

Sneg, ki nas smúčarke vse živi,
naj mi da srečne, smuške dni!
Res te je treba biló, se ve,
vedno bom srčno ljubila te.

O zima! mrzla, bela vsa domača... aja, saj tebe sem pa že: http://razmere.turni-klub-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=10002

Na Ljubelju popoldne dež, na srečo je kmalu samo še bolj ali manj rosilo, žal pa vse do vrha Begunjščice. O novem snegu nad 2000 m ni ne duha ne sluha, čeprav naj bi se po napovedi popoldne snežna meja začela spuščati z začetnih 2000 m.

Sneg na smučišču kar kompakten, na Šentancu je vse višje vse hujši gnoj, po grebenu (kjer sneg sploh je) je spet kompakten. Z vrha sva odsmučala po Osrednji grapi (snežni jezik z vrha do grape je bil v celoti ravno še zvezen, jutri na vršnem grebenu ne bo več; grapa je še lepo zalita) in po smučišču do pod zadnjo prelomnico, tu sva prečila desno po plazeh in se nekako pridričala (z enim kratkim prestopom) do parkirišča - se bolj splača smuči odnesti tistih 5 min.

Bridka žalost me prešine..., pustimo pesnitve za drugič, vremenkoti spet obetajo obilo prilik v ta namen, pa tudi končati je treba, saj bo France sicer spet jezen, da je pričujoče obvestilo premalo sporočilno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Krniška škrbina (BoštjanL, 07.04.2016)


Glede na to, da naslednje dni ne bo vremenskih ugodnosti za turno smuko, dodam še par besed in slik Andrejevemu opisu. Kot je povedano, ura hoje po kopnem sicer utrudi, ampak tako smo se elegantno izognili nevarnostim padca v potok v primeru obilnega in/ali trdega snega. Smučanje po gnilcu je rez zoprno, a tako smo brez težav in varno s psi prišli na škrbino. Za slike bi bila lepša kulisa z jasnim nebom, a oblačnost nam je v toplem dnevu olajšala naporen vzpon. Ampak naslednjič pa vseeno na severne strani... Lp vsem.

Batognica iz Lepene (Zoran_Vidrih, 06.04.2016)


Dolga, vroča in vedno lepa, tak bi bil kratek povzetek. Mulatijera je kakšno tretjino poti do koče brez snega. Koča pri Krnskih jezerih je odprta vsak dan, do tja je dokaj zgaženo, naprej je pa brez vsaj krpelj bolj muka. Prvotni cilj je bil sicer Krn, a naju je lepo snežišče kot v transu pripeljalo na Prag, od koder sva se odločila da greva raje na Batognico. Če, oz. ko se bo ohladilo bo mnogo bolje. Smučanje prvih 300 ali 400 višincev ok, potem pa že preveč razmočeno. Od koče dol se po plazu se je dalo "prismučat" na višino cca 1000-1100 metrov.

Še čisto kratek filmček za dokaj dolgo turo na linku - https://youtu.be/OcwRCzFghV8

Forca del Vallone - Krniška škrbina? (AndrejL, 07.04.2016)


Markove obljube o 20 višinskih metrih do snega so se spremenila v dobro uro hoda do snega. Skoraj do koče Brunner. Nad kočo še malo šavja in grmovja, potem pa med ruševjem mimo bivaka Gorica na Krniško škrbino (Forca del Vallone - Škrbina nad dolino). Pri spustu smo iskali trde "flanke", ki pa jih ni bilo prav veliko. Večinoma je šlo po premočenem snegu, kljub emu pa se je dalo Narediti nekaj vrhunsko dobrih zavojev. Glede na dolžino hoje do snega in glede na pogoje, se v ta konec ne splača več hoditi. Na koncu pa je kraljeval jeseniški Walter s čevapi in pivom.
Boštjan, Grega, Matjaž, Mare in Andrej

Viševnik & Sleme (Ablanca) (Domen, 07.04.2016)


Tereni na Pokljuki še vedno omogočajo lepo smuko, nepreglednih množic se pa očitno ni potrebno več bati. Do Viševnika snega še več kot dovolj do grebena, teren pa presenetljivo nerazrit. Spust po zahodni flanki na Jezerca malce bolj južen, kot bi si želel, a še vedno povsem v redu. Nadaljevanje na Studorski preval in na vrh Slemena ter spust v okviru vzhodnega grebena in po grapi na Jezerca. Zalito še vse praktično z vrha, prav tako nadaljevanje do Konjščice in nazaj do Rudnega polja.

Sedlo Vršič (Marijan_Breščak, 06.04.2016)


Zadnji čas je, da se tudi jaz spet premaknem. Cenko se je že dogovoril za Šentalca jaz sem se pa namenil na sedlo Vršič pod Kaninom. Čeha je bil tudi za - pa sva bila že dva. S prvo gondolo, ki starta ob 8:30 sva se odpeljala za pol cene. Jaz zastonj, starčevski popust za starejše od 75 let, Čeha je pa še premlad za to ugodnost.
Pri koči Gilberti je bil še precej trd sneg, kasneje mehkejši, pa spet poledenel tako, da sem nataknil serenače do sedla. Kmalu je za nama prišel še Cenko s svojo ekipo, ker so se premislili.
Klepet , priprava in v borbo z gnilcem, ki je bila za vsakogar drugačna. Nekateri so zdivjali – drugi pa bolj »premišljeno«. V Gilbertiju analiza smuke potem pa še ena pri Olgi v Mostah in domov. Lepa smuka, prijetna družba. Pa upam še kdaj. LP vsem - Marijan.

Begunjščica, Smokuški plaz (Aleš_S, 07.04.2016)


Včeraj popoldne se mi ni dalo, sem pa šel danes zjutraj. Od Tinčkove koče je treba 150 višincev peš. Naprej se da na smučeh do sedla. Begunjščica je bila danes zjutraj sramežljiva in se je ves čas skrivala v megli, samo vrh je gledal ven. Vrtača se je pa nastavljala soncu. Zaradi megle sem gor grede zgrešil sedlo in sem dobil 100 m dodatnega nagradnega spusta. Sneg je super. Zjutraj je bila čisto rahla skorjica. Navzdol se je pri smučanju ne čuti kaj dosti. Za turnoljubce bodo razmere še nekaj časa v redu. Juhuhu! Aleš

Silvretta (Mišo_Jenčič, 06.04.2016)


Od 2. do 6. aprila smo opravili prečenje Silvrette po precej enaki trasi kot je že bila opisana na nekaj poročilih na TK Gora: v soboto s pomočjo žičnic iz Ischgla do Heidelberger Hütte, v nedeljo na sedlo Kronenjoch ter na bližnji vrh Genzeckkopf (3048 m) in spust do Jamtalhütte, v ponedeljek na Hintere Jamspitze (3156 m) in nazaj v Jamtalhütte, v torek na sedlo Ochsenscharte (ter še kakih 100 m pod vrh Dreiländerspitze) in v kočo Wiesbadener Hütte, v sredo do sedla Rauhkopfscharte in po dolini Bieltal do ceste Silvretta ter po njej do avtobusa, ki nas je odpeljal nazaj v Ischgl.

Zaradi usklajevanja naših dopustov in zaradi rezervacije koč smo imeli termin bolj ali manj fiksen, zato vremena in razmer nismo mogli ravno izbirati. Bilo je precej oblačno, sneg pa se je ob močni otoplitvi spreminjal od gnilca, skorjastega, škrli, pa do prijetnega firna ali suhega zbitega snega v večjih višinah. Tipično za Silvretto je tudi, da praktično noben vrh ni dosegljiv s smučmi. Zlezli smo na dva med njimi, na Dreiländerspitze pa zaradi goste megle niti nismo poskušali. Vseeno smo bili s turo izjemno zadovoljni, saj so dnevne etape razmeroma kratke in ne preveč zahtevne, pokrajina slikovita, koče udobne in logistika enostavna.

Severni steber Skute (Simonerjavec, 06.04.2016)


Včeraj smo šli, zaradi pomanjkanja časa, po sledeh Davota in Bineta. Smer je še vedno v dobrem stanju, vendar je v njej suh in ozek prehod in je nadaljevanje do vrha smeri malo onemogočeno...

Parkira se na glavnem parkirišču in takoj nadaljuje na smučeh. Žrelo je lepo narejeno, ampak je za smučanje v slabem stanju - notri je na tone drobirja... zato smo nazaj grede šli po Lovski poti. Zaenkrat se še da normalno, s par skoki, prismučat do konca.

Če koga zanima video:
https://www.facebook.com/erjavecsimon/videos/10206008635680011/?l=3411797600270376147

Savinjsko sedlo - priprava tekmovanja (ŠpehM, 06.04.2016)


Priprave na turnosmučarsko tekmovanje na Okrešlju

Start memoriala celjskih reševalcev bo v nedeljo ob 9.00 v Logarskem kotu (896m). Tekmovalci se bodo sprva nekaj sto metrov peš, nato pa na smučeh podali pod ostenjem Planjave na Pasje sedlo (1636m). Sledi kratek položen spust brez snemanja psov in nato vzpon do Meniha (1800m), od koder se odsmučamo do zavetišča GRS na Okrešlju (1392m). Tam znova vprežemo pse in nadaljujemo vzpon po snežiščih Turske gore in Rink pod Savinjsko sedlo (2000m), kjer dekleta in mladinci obrnejo in se spustijo v cilj na Okrešlju. Ostali nadaljujemo peš v Sestopno gapo v Križu (2173m) in se po drugi strani odsmučamo preko Jezerskega sedla (2036m) na Savinjsko sedlo (2001m). Spust sledi po sledeh deklet in mladincev do Okrešlja, kjer nas v cilju čaka okrepčilo. Podelitev nagrad je kakor prijave v gostišču Na razpotju v Logarski dolini.

Tehnični podatki proge: Vzpon :1750m, Dolžina :12,5 km, Spust : 1000m

Prijave možne do petka na : https://docs.google.com/forms/d/11czYrQidKrTh6erAl4GMnEvYIydvcxY867TRXDxC7qM/viewform?c=0&w=1

Planjava (Matej, 06.04.2016)


Včerajšnji pogled skozi daljnogled me prepriča, da pa le še ni čisto konec s Planjavskimi zelenicami. Pa greva danes s Klemnom pogledat kako zgleda teren od blizu. Z Jermance sva bila po enih svojih prehodih v urci na snegu v grapi Za vrati. Grapa je mehka rahlo gnila ampak lepo zalita in presenetljivo gladka ter brez drobirja. No, izstop na Planjavske zelenice je kopen in ob smučariji zahteva par izpenjanj in vpenjanj smuč. Ob 8ih se v zahodni del južne flanke sonce že dobro upre. Podlaga vseeno ni bila pretirano gnila. Prehodi vse do vzhodnega vrha so še narejeni, vendar so jim v spodnjem delu šteti dnevi. Smučodeskarijo sva začela ob 9ih. Ta pravi čas, da (nama) je bilo v povprečju od vrha do podna ravno prav mehko.

Grossvenediger (Aleš, 03.04.2016)


Razmere v tem delu Alp so dobre, snega pa je manj, kot bi pričakovali glede na stanje v Zahodnih Julijcih. Do koče Defferegerhaus smo se povzpeli na smučeh s parkirišča na 1480 m, najprej po cesti do Johannishutte, potem pa po udobni smučini do Defferegerce na skoraj 3000 m, kjer je ob desetinah smučarjev še bilo nekaj prostora. Koča je odprta, a le napol: kuhinja dela v čisto zadovoljivem obsegu, osnovna pijača in juha, pa zajtrk, prijazno in simpatično. A za spanje morate biti dobro opremljeni, najboljša bi bila spalka. Popoldne sta Andrej in Miha zmogla še Hoher Zaun, pri spustu sta imela od vetra zbite zastruge, ves dan je kljub toplemu zraku nebo prekrivala koprena, zgoraj ni nič odjenjalo. Naslednji dan po smučini prek ledenika med številnimi navezami na vrh v dorbih dveh urah. Večina se jih je vzpenjala v navezi, nekatere vodniške tudi po 5 ali več skupaj. Vendar je ledenik lepo pokrit, razpoke pa jasno vidne in ob vidni ter jansi smučini smo šli nenavezani, a prevdno. Nevaren je predvsem nekontroliran spust, ki je v soboto na drugi flanki, proti Pragerci zahteval žrtev, nemškega smučarja, ki je zapeljal v odprto in jasno vidno razpoko. Špura po ledeniku je bila trda, potreboval sem srenače ob utrujenih psih. Na vrhu je bila okoli 11h kar gneča pri ski depotu. Popoln razgled in raztopljena koprenasta oblačnost sta poskrbela za odlilčno kuliso. Po zgornji planoti trd, zastrugan sneg, a kmalu se na prvi strmini razmere izboljšajo, pod njo, na 3200 smo se odločili za diretne spust po ledeniku in čakalo nas je najprej sto metrov klože, še znosne, potem pa slab kilometer vertikale v odličnih razmerah do doline, ki nas je že v južnem snegu pripeljala v soročnem poganjanju do spodnje koče Johannishutte. Izvleki smo še večji del spusta na dilcah do parkirišča, a že ni šlo brez nekaj snemanj smuči. Kakor koli: odlična smuka in velika tura. Gora je res visoka in velika, pravi masiv. Po današnjih standardih je tura zelo položna, brez vznemirljivih strmin, a kljub temu res pravo turnosmučarsko doživetje. Uživali Mateja, Miha, Andrej in Aleš. Popnavljalci imate verjetno še kakšna dva, največ tri tedne časa glede na napovedano ohladitev. Potem bo že bolj žavtava.

PS: kot prvi pisun na tale forum si dovoljujem še eno opombo: ob branju proočila Jureta Noča, Preber, 31.3., me je obšla najprej osuplost potem pa še sveta jeza. Naj se torej tistemu individuumu, ki je odganjal avstrijskega prijatelja tega foruma Toma: odlepijo psi v najglobjem gnilcu, poči pancer na največji strmini, zlomi vez na sredini vzpona, odtrga kanta na najostrejšem kamnu, odlepi masa, predvsem pa naj se mu veselec v hipu spremeni v najobupnejšo kložo!

Kredarica (Franci, 06.04.2016)


Plan je bil za dva dni zaradi pomoči pri delu na vetrnici.Ker zaradi vetra helikopter ni priletel,sem imel čas in odkidal vhod v kapelico.
Smučati sem začel z vrha Kredarice in nižje nadaljeval skozi Kurico.Spodaj so melišča pod Draškimi vrhovi še lepo zasnežena,čeprav sneg zelo hitro kopni.Razmere primerne datumu in temperaturam.

Cesta normalno prevozna do Kovinarske,do konca planine so kolesnice,najbolj vztrajni pa so prišli do korita.

Sedlo Uršič (Čeha, 06.04.2016)


Skoraj klasična tura.le da smo jo prilagodili letom primerno.Vožnja z gondolo do Gilbetija nato pa proti sedlu Bila peč in cilju naproti,v prelepem sončnem vremenu.Sprva je kazalo ,da bo sneg obdržal jutranjo trdoto,a je sonce naredilo svoje.Vozen gnilec je bil kljub temu zadovoljiv.Uživali Marjan ,Cenko ,Jeti in dva novo pečena turaša.

Sonnblick (Jure_N., 05.04.2016)


No včasih pa vreme totalno falimo, kot danes. Ze med vožnjo Dollachu se je oblačnost večala. Dilema kaj resnega v Grosse Zirknicktalu ali udobna koča na vrhu Sonnblicka... Itak je bilo koj jasno :) Do Alter poche 20 min peš, potem na smučah do vrha. Tam je bilo v koči precej ljudi, večina iz Molltala. Med njimi tudi se ena skupina slovencov. Smučanje kar dobro, nad 2500 sneg še ni predelan, nižje pa je bilo super.

Uživali Jure, Miro, Toni in Mare

Rob nad Zagačami (IgorZlodej, 05.04.2016)


Prisojne strani v teh dneh odpadejo, kaj bolj resnega tudi, ker je pretoplo, tako se šele v Logu odločim, da bi bilo dobro, če bi malo v Loško Koritnico pogledal.

Seveda sem imel v mislih gor nekam pod bivak Busettini, če bo seveda šlo. Pa je, sneg je bil sicer razmočen, vendar dober za vzpon. Malo me je skrbel le prehod V Koncu, pa se je potem izkazalo, da je nad letno potjo (jeklenica) kar široko snežišče. Ko sem prišel čez, mi je seveda takoj v "oči padla" tista leva grapca. Pa je tudi tam šlo skoraj do vrha na smučeh, potem pa še malo brez smuči.

Na škrbinici pa lep razgled čez, malo je sicer pihalo, ampak ne preveč moteče. Potem pa dol do smuči in po grapci do snežnih širjav, sledila je pristopna prečka, spodaj pa.... se na hitro odločim, da grem še gor pod zahodno steno V Koncu špice.

Smučanje potem do zadnjih plazov eno samo veselje, potem še nekaj labirintanja po gozdu, nad lovsko kočo pa smuči na nahrbtnik in v dolino.

Ambientalno ena najlepših tur daleč naokoli.

Begunjščica (Čeha, 05.04.2016)


Zopet pokličem zanesljive udeležence,ki najdejo čas in voljo,da tudi med tednom kakšno ušpičimo.Legenda Cene in Pavle sta hitro za Smokuški plaz v Begunjščici.Lotimo se ga ,kar iz Žirovniške strani.Pri Tinčkovi koči pustimo avto.Od tam je 15 minut do snega.Nadenemo smuči in z njimi se da do vrha plazu.Tam zmanjka malo povezave,zato smučanje z vrha ni možno.Veter na vrhu je kar močan ,zato jo kar hitro poberemo z njega.Sneg je rahlo gnil,a ne preveč.Lepe zavoje nizamo tja do izvira Završnice.Sledi še rodeo malo po gozdu,malo po cesti.Še 100 višincev pa smo pri avtu.Analiza pri Lovskem domu,kjer ugotovimo,da na južnih straneh bijejo zadnje turne smučarske ure.

Ozebnik in Kotovo sedlo (Denis_D., 05.04.2016)


Vsem dobro poznana tura, razmere temparaturam primerne v ozebniku je precej drobirja, ki sicer ne ovira preveč seveda pa tud še kej dol prleti, na začetku je vztrajala megla, zato sem po čakanju raje odsmučal ozebnik in zavil še proti Kotovem sedlu, ki me je s svojimi zlikanimi pobočji že od začetka dražil...glede na to da je sonce precej močno, zgoraj lepo smučljiv gnilc, v sredini prijetno spomladansko na koncu do koče pa še nekaj poganjanja, ker je kr fajn bremzal.Tekaška v tamarju je v dobrem stanju in posledično se pride na dilah cca 20 m od avta.

Rodica (AndrejL, 02.04.2016)


Dokler gondola na Vogel deluje, se splača izkoristiti to možnost za nabiranje višine. V megli sva nad vlečnico poiskala dolinico proti planini Suha, od tam pa proti desni na greben in po njem na vrh Rodice. Tam definitivno nisva bila sama. Srečala sva še Stanko, na katero naju je opozoril že Rok nekaj metrov pod vrhom Rodice: "Ena bjonda s Turnega kluba je gor". Smučala sva na zadnjo ravnico pred žlebom, potem pa nazaj na greben in po smeri vzpona na Suho. Sneg je že pošteno popustil, pojavljale pa so se tudi zaplate novega snega, ki je vlekel na nos. Iz Suhe peš nazaj na Vogel in po Žagarjevemu grabnu do konca snega, od koder je bilo še 20 minut do avtomobila.

Veliki Zvoh (Tomaž_Pibernik, 03.04.2016)


Z Zvoha proti Plaži so se Hrvatje borili z Južnimi Korejci, Čehi s Slovaki, Romuni »menda z vratnicami«, na koncu je klin izbil Kline B.. Vso to tekmovalnost smo zapustili s prestopom ograje na vrhu Zvoha ( približno 20m zahodno od križa) in zasmučali severno v smer Grapa. Letošnja zima je bila radodarna s snegom na teh nadmorskih višinah, sobotna jasna noč je zamrznila snežno površino in uživali smo v zavojih po lepo posrenjeni »grifig« skorji, ki se ni predirala. Področje je tako zalito, da je problem odločiti se za smer. Prečili smo vzhodno nad Dolgo njivo in ugotovili, da je tudi spodnji del Pehte smučarsko vozen; (ogledovali smo že z vrha, a spodnji, najbolj strm del, ni bil viden). Stanko se je na tem mestu »strgal s ketne«, naredil štenge, odsmučal in medtem, ko sva s Pavlom čakala, da mogoče malo odjenja, je zlezel še sosednjo smer (zelo izpostavljena vesina vzhodno oziroma levo (gledano navzgor) od stene, pod katero desno začne Pehta). Odsmučava in ugotavljava, da bi bilo bolje, da ne bi čakala, a glej ga , zopet Stanko, v spodnjem delu ga počakava in potem se skupaj spustimo na osončen del Dolge njive pozdravit Zlatoroga. Na krvavškem smučišču si za zaključek ogledamo še nekaj tekmovalcev (mater to leti, neprimerno za naš stil).

P.S.1.: Fotografijo severne stene Zvoha (oz.grebena Ježa) sem si s spleta izposodil od Marka, katero pa si jo je on od Matjaža ;). Hvala obema.

P.S.2.: Mogoče kdo ve, ali je bila omenjena smer (gledano navzgor se pod steno, kjer se desno začne Pehta, v levo vidijo vesine v prilogi) že presmučana. Težko verjamem, da ne, a snežne razmere so letos na tem področju res bogate, hkrati pa zaradi bližine Krvavca področje ni tako zanimivo.

Vitranc (Domen, 04.04.2016)


Ob 17h, po službi, v Kranjski Gori bolj poletno, kot pomladno vzdušje. Oblečen minimalno, pa še to je bilo odveč. Smučišče ravno prav odjenjano, da je bila hoja udobna, nad smučiščem pa uri primerno južno, a napredovanje ni bilo prenaporno. Smuka zgoraj solidna, bolj kot južnost je motila razritost terena od smučarjev in luknjačev. Na smučišču pa ena sama poezija, sem prepričan, da tudi v času obratovanja zajl takih razmer ni...in to vse do vrat avtomobila. Super pošihtna varianta v tem času, ko do vrat avta prismučaš še vedno s sončnimi očali na nosu...

Vrtača (Marijana_&_Marko, 04.04.2016)


Poden, Žleb, Desni Y, cepin na vrhu Vrtače. Popoldansko-večerna tura, sneg ni bil preveč namočen, nekaj je k temu prispeval veter. Smuka dobra, vse lepo zalito, nekaj plazovine v Žlebu v mehkem ni motilo, pod Žlebom speglano, prismuča se do avta.

Kako dolgo mora biti besedilo, da prestavlja zaključno in razumljivo celoto? Upam, da je sedaj dovolj dolgo ;)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mala Mojstrovka - Župančičeva, Pripravniška (Simonerjavec, 04.04.2016)


Danes na Mali po Župančičevi in Pripravniški.

Sneg je bil zjutraj trd, dober za plezat. Splazilo se je vse, kar se je imelo splaziti. Sneg hitro pobira... v zadnjem tednu ga je pobralo vsaj pol metra. Župančičevo je na koncu bolj strma kot običajno.
Nad Pripravniško grapo je ogromna opast, ki se bi znala odpeljat... previdno.

Smučanje po obeh smereh je bilo perfektno, uro sva zadela v nulo. Po plazu pa klasičen južnak.

Vabljeni na blog! :)
http://www.simonerjavec.com/2016/04/good-snow-at-last.html

Pa še video:
https://www.youtube.com/watch?v=Z82pgoT0XtE

lp, Simon :)

Velika Mojstrovka (IgorZlodej, 04.04.2016)


Sneg prične na Šupci, do tam se je pa treba znajti, je pa potem do prelaza še dobra 2 km in pol po cesti.

Pričakovano je bil sneg zmehčan, vendar udoben za hojo.

Proti Grebencu kake uporabne špure ni bilo, je pa šlo lepo na smučeh nekaj 10 m pod sedelcem. Za robom je potem nekaj kopnine, potem pa sem prečil rušje, nadel srenače, ker naprej je bilo pomrznjeno, vendar ne pretirano trdo, tako, da je bil en sam užitek na vrh Velike Mojstrovke, seveda po JZ strani.

Koprena, ki to seveda v tem času to ni bila, je poskrbela, da se sneg ni preveč omehčal, zgolj za cm ali dva, kar je omogočalo eno najboljših pomladanski smuk sploh, saj so letos pobočja neverjetno gladka.

V spodnjem delu je bilo potem tudi nekaj gnilobe, vendar se je lepo smučalo vse na Hudo ravan.

Povratek po stari Vršiški cesti do glavne ceste in potem dol do Šupce.

Izpod Grebenca s ta velikih plat se je vsul obilen plaz, verjetno že v petek ali soboto, ko je bila 3. stopnja, sicer pa so zveznemu smučanju na Hudo ravan šteti dnevi.

Sedlo Uršič in Prestreljeniško okno (Franci, 03.04.2016)


Včeraj smo spet lepo izkoristili lep dan v hribih.Na sedlu v Žlebeh smo pogledali štart turnosmučarske tekme in se nato z gondolo peljali do koče Gilberti.Po smeri tekme smo se povzpeli na sedlo Uršič in spotoma navijali za vse tekmovalce.
Z Denisom sva po smučanju s sedla nadaljevala proti oknu,ženski del ekipe pa proti koči in nato po smučišču proti Kaninu.
Vzpon na okno je bil enostaven,saj so za tekmovalce naredili lepe stope in potegnili vrv.Smučanje na našo stran po bolj južnem snegu.Malo nad Prevalo smo se srečali z Ireno in Doris in skupaj odsmučali v dolino.
Ti tereni bodo smučarsko zanimivi še nekaj časa In splača se izkoristiti lahek vzpon skozi okno brez opreme.

Begunjščica (Damjan_S., 03.04.2016)


Ko smo se vozili proti Ljubelju, se mi je kar milo storilo ob opazovanju žuborečega potoka, ki pri teh ekstremno visokih temperaturah odnaša vse te lepe zavoje nekam proti Črnemu morju … Na smuči smo stopili na prvi izravnavi. Za razliko od sobote, ko so bila poročila o gnilcu, je bilo v nedeljo zjutraj pomrznjeno, tako da smo si pri vzponu po precej razritem Šentancu nadeli srenače. Na grebenu je že manjši pas kopnine. Po Sonjinem priporočilu smo smučali po Smokuškem plazu, ki pa je že načet s plazovino in precej bolj zdelan, kot je videti na Mihovih slikah iz objave 1.4., a še vedno uživaški. Za desert smo na zelenici srečali Lidijo in skupaj uživaško odpeljali po zvoženem gnilcu proti dolini. Po desni varianti smo brez zadrege prismučali do parkirišča!

Monte Volaia (2470 m) (Marijana_&_Marko, 03.04.2016)


Izhodišče je Piano Della Guerra, 1070 m (Forni Avoltri), za markacijami 141 (najprej kratek sestop do struge, sitno prečkanje potoka po zasilnem mostičku, po markirani poti slabih 100 višincev peš do ceste, kjer se začne uporaben sneg) v krnico na 1400 m. Tu levo in nato po vse bolj strmih prehodih (ki jih počasi pobira) do višine slabih 2000 m. Zatem pa desno strmo navzgor čez zahodno steno severnega vrha Monte Volaia (2439 m).

Sneg je zjutraj pomrznil samo za hec, šele v smeri je bilo stanje bistveno boljše. Na vrhu sva počakala do 13h in odsmučala po odjenjanem snegu: 45-50°, izpostavljeno, I-, 450 m. Po cesti je nekaj kratkih kopnin, zatem pa še peš 10 min do avta.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rinke s Tursko goro (Matej, 03.04.2016)


Ob petih s Klemnom zakorakava proti Žmavčarjem. Slaba ura hoje pa sva na snegu. Dobro uro pa, da sva pri uporabni snežni podlagi, ki se začne nekaj zavojev pod ožino grabna, ki vodi gor na širša pobočja Žmavčarjev. Snežna podlaga je pričakovano mehka. Gor V peskih se začne skorja, ki je vedno debelejša. Presenečena sva, ko na prehodu iz Žmavčarjev v smeri Turskega žleba, podlaga postane kar na debelo pomrznjena. Na ravninskem delu v višini izstopa iz Turskega žleba, se pa pešcu že nič več ne udira. Ga je noč presenetljivo dobro stisnila. Mahneva jo na Kranjsko Rinko, ki ima ob 9ih še kar trdo SV stran. Se spustiva v konto in počasi odrinkava na Štajersko Rinko. Malo postojiva, da sonce opravi svoje. Močan JZ veter soncu malo ponagaja, ampak podlaga vseeno odjena. V tem času sonce začne lizat še južno stran Turske gore. Ravno prav, da so med spustom z nje, zavoji lahko sproščeni. Nadaljujeva po smeri vzpona oz. po najkrajši poti čez prehod v Žmavčarje. Zgornji del Žmavčarjev konkretno odjenan, spodnji pa že gnil, ko ob 11ih zaključiva smučodeskarijo.

Eckkopf (Jure_N., 03.04.2016)


Po 2 dneh smučanja na Molltalu z puncam sem moral še malo raztegniti Matica. Grega je imel fuhrersko turo na isti kucl, pa smo šli skupaj. Cesta lepo prevozna do razcepa do razcepa obeh dolin Zirknitztal. Od tam na smuče in po cesti do planine in dalje po krasnih poljanah na vrh. Na vrh mal poplezavanja. Smučanje zgoraj prvovrsten putrček, spodaj gnoj. Razgledi itak od Kleka preko Altecka do severnih sten nad Sadnighausom.

Uzivali v samoti Jurte, Matic, Grega in Martin.

Krn iz Lepene (IgorZlodej, 03.04.2016)


Sneg je še dokaj nizko, na smuči sem stopil pri "klopci", pa po direktni gor do žičnice, ignoriral sem kočo, z resno odločitvijo, da je za nazaj pa sigurno ne bom.

Mimo planine Duplje je šlo hitro, saj je malo navzdol, potem pa kar čez jezero po uhojeni "poti" in po sredini gor mimo lepe kočice, ter naprej na planino Polje. Krn se je kazal vse bližje, pa seveda še ni bil tako blizu. Računal sem na lepo špuro predhodnikov, pa je skoraj ni bilo. Otoplitev je bila le delno kriva, so jo pa kar dobro pohodili krpljarji.

Nič hudega, tako ali tako najraje hodim po svoje. Pod Peski so šle vse sledi gor na Prag, jaz pa sem zavil v desno proti Krnski škrbini. Neke stare sledi so bile, dejansko pa nedolžno. Proti Krnski škrbini so bile tako dobre razmere, da sem najbolj strm del opravil na smučeh in to brez srenačev. Sledilo je še prečenje in vrh je bil na dosegu s smučmi.

Ob 10.30 po sončni sem pričel smučati. Razmere pomladansko odlične, tisti pravi srenec, ki omogoča hitro in uživaško smuko. In tako seveda vse dol do Polja, tam grem le delno čez, potem pa po eni moji varianti dol do jezera, pa čez jezero, mimo planine, naravnost v kočo na pivo, pa še pojedlo se je nekaj dobrega. Osebje prijazno, tako, da res priporočam.

Potem pa kratek vzponček gor do snegomera, pa mimo žičnice, potem pa na "plaz" in po luštni mehkobi daleč dol, ter spet na pot.

Vrh Grive (IgorZlodej, 02.04.2016)


Izhodišče, pristop in še kaj je opisano v Jenčičevem Velikem turnosmučarskem vodniku pod naslovom Plaski Vršac.

Majhna zadrega je na začetku, ker je to zimo cesta plužena od prve zapornice naprej v dolžini kak km, mogoče še kak meter več, ampak naprej je pa snega še obilo tako po cesti, kot kasneje skozi Dol pod Plazmi in v Ravni dol.

Sneg je bil seveda zmehčan, kar je v teh dneh splošna ugotovitev vseh turnih smučarjev, ki so bili na turah, pa spet ne tako, da ne bi bila hoja na smučeh v čisti užitek, tako, da srenači niso imeli nobenega dela.

Najlepša pobočja so seveda nad Ravnim dolom, seveda pa sem jih samo gledal, ker sem kmalu zavil v levo na sedlo Griva, pa še malo v desno na njen vrh. Nekako se mi je zdelo, da bo smuka lepša z desne, čeprav je vabil tudi Vršac.

Mehkobno, ampak zelo voljno pod smučmi je bilo, tako, da ni očarala samo okolica, ampak tudi smučanje, seveda zgolj v prvem delu, naprej se je pač treba znajti, najbolje tako, da se spodaj pri balvanu sprosti pete na veseh in v lahkotnem koraku po ravnem.

Mangrtsko sedlo (Ksenija, 03.04.2016)


Kam bi šla, da bi bilo čim manj nošnje smuči in kam, da bodo razmere, glede na temperature, najboljše.
Pa sva šla poskusit na Mangrtsko sedlo.
S parkirišča pri Mlinču sva smuči nosila do par metrov nad odcepom za Mangrtsko planino, potem pa po s smučmi na nogah letni poti do in skozi predor. V nadaljevanju sva se ognila cesti in predorom ter po že izdelani smučini pridrsala na cesto pred odcepom zimske poti na sedlo. Prečila sva par plazovin. Na sedlu je pihalo, sneg na vzponu je bil v gozdu južen, na izpostavljenih pobočjih pa pomrznjen.
Smučati sva začela okoli 10.30. Časovnica je bila prava, saj je bila smuka po vseh pobočjih do vstopa v grapo odlična, saj je prej pomrznjen sneg ravno prav odjenjal, po grapi pa sva malo potelovadila po gnilcu. Mimo planine do zadnje krpe snega, potem pa spet smuči na nahrbtnike in do parkirišča.

podrta gora (Cvek, 03.04.2016)


Tudi primorci smo aktivni v naših koncih. Kljub temu da ni veliko objav s pobočij nad planino Razor, so pobočja kar precej porisana. Presmučana je Meja, Rušnat vrh, Vogel, Vrh nad Škrbino in Podrta gora. Razmere so suuuuper. Edino dobro je da si precej zgoden. Danes na primer z vrha Podrte enkratno ob 9,30h, medtem ko ob isti uri z vrha Škrbine (po besedah turnega smučarja, ki sem ga srečal v Tol.Ravnah) že luža in sum na nevarnost mokrega plazu.
Skratka sneg v smeri za Podrto goro se začne v grapi kjer preči pot za dolenji kal. Smučnanje z vrha izvrstno po grebenih(sem šel 2x;)), nato precej južno pri prehodu nazaj v dolino, nato pa smučljiv gnilec pod škrbinsko ploščo do konca snega.
Odlična tura, kjer startaš ob 06:30 iz hiše in prideš nazaj ob 11:00. Seveda če si s Tmina;)

Raduha (Matjaž, 02.04.2016)


v skorajda poletnih temperaturah ... a presenetljivo solidno smučljivem pomladnem gnilcu ;-)
z memorialnim vzponom ob 20letnici prvega alpinističnega spusta po njih ... z dvema tretjinama takratnih udeležencev ... kar je bilo potrebno tudi ustrezno zaliti :-)

http://blog.mg-65.com/matjaz/2016/04/03/raduha-3/
http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=330&ee_lang=slv
http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=331&ee_lang=slv

Vajnež (Zoran_Vidrih, 02.04.2016)


Vajnež iz Medvedjega dola. Visoke temperature, JV veter, mehko, gnilo ... a vendarle noro lepo.
Cesta proti Celovški koči je v zadnjih vzdihljajih. Včeraj je bila ene prekinitev, kmalu jih bo več.
Nisva šla direkt na grapo pod vrhom, ampak sva se vzpela na bolj položen pristop na grapo med Stolom in Potoškim stolom.
Od tam po grebenu v okviru peš poti proti Vajnežu. Spust prvih 300 ali 400 višinskih metrov mehak, nižje pa že gnilec ki je pošteno bremzal. V gozdu po speglani cesti je pa spet letelo :D

Na linku še kratek video spusta : https://youtu.be/vvAnmeDh_VM

Snežnik (Damjana, 03.04.2016)


Darji sva že na Komni obljubila, da gremo letos enkrat na Snežnik s Sviščakov. Kljub visokim temperaturam je šlo “od avta do avta”, vmes je treba enkrat cca 200m nesti smuči. Koča na vrhu je zaprta do maja, obiskovalcev vseh vrst pa kljub vsemu veliko. Srečali smo skupino Hrvatov in skupino mednarodnih Erasmus študentov, ki so, v globokem snegu, vrh napadali kar s supergami….. Smučanje po vršnem delu super, po cesti malo malo manj in na koncu tudi nekaj porivanja. Snega je toliko, da so borovci še precej pokriti in zapletanja ni prav veliko. Na cesti bo kmalu še kakšna kopnina več. Tura je aktualna še vsaj kak teden. Lepo smo se imeli Darja, Andrej in Damjana

Vrh strmali (Tine_Čopič, 02.04.2016)


Cesta na Pecol začenja kazati kopnine. Danes zjutraj ni nič pomrznilo, vendar ni bilo pretirano mehko, tako da se je tudi sredi dneva dalo večinoma prav lepo peljati, le na Pecolu ni nikamor šlo. Bo pa pri teh temperaturah na južnih pobočjih sneg hitro pobralo.

Kredarica (Franci, 02.04.2016)


Do Kovinarske koče je cesta brez snega,ampak z nešteto luknjami.Če si med zadnjimi je problem parkiranje,tako da tisti ki si ne izkoplejo boksa parkirajo daleč nazaj proti Radovni.
Na štartu je še slabega pol metra snega.Redko se zgodi,da je smučina speljana ob poti za pešce in še ne preluknjana.Sneg je bil že zjutraj gnil in tako je bilo do vrha.
Smučanje sploh ni bilo slabo,saj se ni pretirano prediralo.

Veliki vrh v Košuti (Marijana_&_Marko, 02.04.2016)


Včeraj zvečer predogled na Hajnževo sedlo in naprej pod vrh Ljubeljske Babe. Preko noči je na cesti zmanjkalo precej snega, zvečer se je še dalo brez prekinitev prismučati do zadnje serpentine...

Zjutraj tako kot zvečer povsod gnilo, tudi do najvišje točke Velikega vrha. S Hajnževega sedla sva se spustila slabih 100 m in na Veliki vrh pristopila v okviru Tomazinove smučarske smeri Strahovka. Nad izpostavljeno rampo v spodnjem delu je treba kar malo po rušju, višje pa so prehodi zaliti. Odsmučala sva po smeri navzdol, zaradi slabe zalitosti je bilo dvakrat potrebno tudi par metrov poštamfat navzgor; če je lepo/široko zalito, je to brez dvoma ena najlepših smučarskih smeri v Karavankah, trenutno pa ni ravno za priporočat. Naklon je večinoma 40-45°, dva odseka 45+°, spodnji prehod je zelo izpostavljen, po novih ocenah Z(+), po starih bi rekla (slaba) petica.

Za zaključek: na ARSO je zgleda zaposlen nek ’strašen’ šaljivec, ki je včeraj pri napovedani nočni temperaturi nad lediščem in pri oblačnem vremenu z vlago blizu 100% prvoaprilsko napovedal: "...V noči na soboto bo pomrznila, čez dan pa se zaradi nekoliko nižje temperature in sprva povečane oblačnosti ne bo tako zmehčala..." ;)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Peski (Ksenija, 02.04.2016)


S planine Kuhinja pod Krnom smo jo s smučmi na hrbtih mahnili proti planini Leskovca,nad katero nam je plazovina omogočila prehod na smuči. Odcikcakali smo do izravnave pred Rdečim robom, potem pa hitro pridobivali višino in ob prehodu v dolino Lužnice gledali nanjo s kar spodobne višine.
Krasna pobočja nam niso dala miru , tako da smo slekli smuči in odsmučali proti jezercu, ki smo ga le zaznali, saj je še globoko pod snegom. S sprotnim pridobivanjem višine do prečke pod Vrhom nad Peski smo kmalu dosegli sedlo Prag. Standardni proceduri s pripravo na smuko je sledilo smučanje skoraj do planine Na Polju (nad Krnskim jezerom). Sneg je bil že ojužen, kar pa ni kazilo dobre smučarije. Pse spet na smuči in ponovno na sedlo.
Odsmučali smo krasno pobočje skoraj do dna doline Lužnice, potem pa »udarili« prečenje, ki je bilo najbolj mukotrpen del današnje ture, saj nas je nad jezercem čakal ponoven vzpon. Sicer ne dolg, a za konec bi ga raje črtali.
Sledilo je še uživaško smučanje po veselcu. Po zaslugi plazovine smo smuči sneli le nekaj korakov nad planino Leskovca.
Glede na toplo noč in kar visoke temperature tudi v visokogorju, je bilo smučanje presenetljivo dobro.

Oetztal Alpe (Bogdan, 27.03.2016)


Ker Borc ni želel voditi ture in jo je Trek zaradi vremena dvakrat odpovedal, sva se z avrelija.curk@gmail.com odločila, da jo napraviva v lastni režiji. Nekaj nervoze je pred odhodom le bilo, prvič petdnevna tura samostojno in vremenska napoved, ki ni obetala nič dobrega. Avrelija se je temeljito pripravila in z neta snela opise in karte za posamezne etape, že naložen GPS pa si je tik pred odhodom pomotoma povozila. Moja naloga je bila pridobiti vodič po oetztalskih Alpah, a je na žalost Amazon zatajil...V nedeljo 27.marca sva se zgodaj zjutraj odpravila proti Ventu in po šestih urah vožnje prišla na izgodišče, kjer sva pojedla vsak kos blagoslovljene velikonočne potice. Prvi dan sva imela v planu turo Vent(1900m)-koča M.Busch(2501m), še isti dan pa vzpon na Saykogel(3360m). Ker pa naju je že na izhodišču smučina napačno zapeljala v sotesko potoka Niedertal, kar nama je vzelo nekaj moči, predvsem pa časa, je Saykogel(3360m) odpadel. Po telovadbi in skoraj plavanju v potoku, ko se je pod nama vdrl snežni most, sva po petih urah prišla do koče. Drugi dan s svitom in v nasprotju z napovedjo v sončnem vremenu pričela turo na Hintere Schwartze(3628m). Povratek do koče in vzpon v oblačnem vremenu z rahlim sneženjem do koče Similaun(3019m). Tretji dan vzpon na Similaun(3606m), povratek do koče in preko sedla Hauslabjoch(3279m) vzpon na Fineilspitze(3516m), spust na ledenik Hochjochfernerter preko sedla Hochjoch(2861) do koče Shone Aussicht(2842m) ali bolje poznano italjansko ime Bellavista z nesramno razkošno ponudbo. Četrti dan se je vremenska napoved žal uresničila, že na štartu oblačno vreme in čakala naju je najzahtevnejša tura. Preko neimenovanega sedla 3113m spust na Hintereisferner, vzpon proti Wesskugel(3739m). Prišla sva do približno 3300m. Tu nas je okrog 15 turnih smučarjev vztopilo v gosto meglo, kjer je bila vidljivost nična, gibanje nemogoče in nevarno. Tudi Avstrijca z GPS-om nista mogla dalje. Po kakšni uri čakanja sva opustila namen vzpona na Belo kroglo in se spustila do koče Hochjoch Hospic(2412m), kjer naju je čakal še vzpon preko sedla Mittlere(3128m) do koče Vernaght(2755m). Pogosto sva se ozirala nazaj in preverjala, ali sva se prav odločila, vendar se Weisskugel ta dan ni pokazal iz gostih oblakov. Grenak priokus neuspelega dneva je bil nekoliko manj trpek. Kljub temu ta dan ni bil mačji kašelj, sedem ur na turi in približno 1300 višinskih metrov! Zadnji dan sva opravila vzpon na Wildspitze(3774m) v jasnem vremenu a močnem vetru, ki pa nama Vipavcema vajenima burje ni pokvaril užitkov. Nato preko tehnično zahtevnega (snemanje smuči, plezarija, deloma ferata, deloma strmo snežišče) sedla Mitterkarjoch(3470m) spust v Vent. Nad Kočo Breslau naju je presenetil do metra globok gnilec, po katerem sva bolj orala kot smučala, ob padcu pa sva se iz snežnega betona izkopala s skrajnim naporom. Po vsem pa še dolga in naporna vožnja domov čez Sapado. Čase posameznih etap sva dosegala v okviru navedenih na netu. Tura za dobro izurjene turne smučarje, vremenske razmere, razen četrti dan zelo ugodne,orientacija ob uporabi specialke 1.25000 in dobri vidljivosti neproblematična, v pomoč so dobro obljudene in s smučino markirane ture, koče dobro oskrbovane, hrana dobra, ocena kakovost/količina: 4/4, da ne omenjam ponudbe razvpite Bellaviste.

Begenščica (Smokuški plaz) (Miha, 01.04.2016)


Danes smo se Miran, Laci, Aleš, Boštjan in jaz odpravili na Begunjščico. Z vozili smo se pripeljali do Tinčkove koče, pri jagerskih bajtah. Pot smo peš nadaljevali kakšnih 15 min po kopni cesti nato pa kože na smuči in s smučmi do vrha. Cesta je kopna do Tinčkove koče na 1070m. Na vrhu Begunjščice močan veter. Vreme zelo spremenjivo. Po kratkem počitku na vrhu smo se odsmučali v dolino. Sneg je bil gnil od podna do vrha. Zadnjo strmino Smokuškega plazu se je z lahkoto dalo prideti s psi. Sneg je bil čisto južn. Smuka navzdol po odjenanem snegu do podna. Sledila je analiza pri medvedih v Lovski koči. Mel smo se fajn.

Vitranc (Miha, 31.03.2016)


Deževno jutro, ni obetalo nič dobrega. Kljub temu me je Jure ob osmih poklical, da je v Kr. Gori sonček. Njegove informacije so bile resnične in zato se odpraviva na Vitranc. Štart iz spodnje štirisede Vitranc 1 in po smučišču do vrha Podkorena, kjer je štart veleslaloma za svetovni pokal. Nato dalje do vrha Vitranca. Smučarija na vrhu po gnilcu, po pa smučišču enkratno

Brana (Matej, 01.04.2016)


Prejšni teden je izvidniška turca na Kamniško sedlo napovedala obetavne razmere v teh koncih. Greva s Klemnom danes pogledat koliko škode je naredila odjuga. Uporaben sneg se začne ob studenceu pod Pastirci. Danes studenec že dela in tudi ostale struge v tem koncu niso več suhe tako kot prejšnji teden. Sneg je gnil tudi zgodaj zjutraj. Peš gaz kar drži pod obremenitvijo turnaša brez psov. Močno je vleklo le na Kamniškem sedlu. V zavetrju Brane je bilo na njeni severni strani presenetljivo mirno ozračje.. Sneg je iz gnilca v tistega bolj kompaktnega, prestopil šele v zadnjih švoh 100 višincih, ko smo jo ucvrli direktno v vpadnici vrha. Še celo malo skorice se je pojavilo. Gnilec nas deskarje itak ne moti,no, danes so pa razmere za spust pohvalili še smučarji:). Skratka, glede na visoke temperature, presenetljivo fajn za smučodeskat. Je pa teren lepo zglajen in nič kaj zrit od plazov vse od vrha do podna.

Špik nad Nosom (Domen, 01.04.2016)


S parkirišča V Žlebeh po cesti na planino Krajni (Krni) dol in naprej proti Škrbini v Krajni dol. V kotanji sem odvil na škrbino Riomoz in od tam po južnih visinah na sedlo Buinz in do bivaka na Špiku nad Nosom. Do Buinza sem nekako še cincal med Špikom nad Špranjo in Špikom nad Nosom, a sem na sedlu potem videl, da je ŠnŠ v danih razmerah (odjuga pač) povsem odvečno izzivanje. Od odcepa s transverzale na Škrbino v Krajni dol je bilo potrebno gaziti, večji del peš, vdira se nekje do kolen, dereze so bile mogoče malce v pomoč, dejansko bi se pa danes dalo brez problemov priti na ŠnN tudi samo s palicami in pancerji. Smuka v smeri vzpona, solidna, na južnih visinah pod vrhom je bilo še najlažje zarezat v pobočje, počakat da se odpelje vrhnja plast in potem tam odsmučat. Nad Krajnim dolom in na cesti je bila odjuga potem še nekoliko bolj potencirana, pripeljati se je dalo od vrat bivaka na vrhu do vrat avta, ampak spodaj bolj v "slow motionu"...

Trbiška škrbinica - 50 m (IgorZlodej, 01.04.2016)


V dolini Mrzle vode letos še nisem bil, pa se odločim da grem, tudi zato, ker je bilo v tem koncu najbolj modro nebo.

Že takoj za vasjo me pričaka prijetno presenečenje, cesta v dolino je namreč splužena, sprva mislim, da je samo do mostu, kjer je znak za prepoved vožnje ali pa do vodnega zajetja za HE. Pa se pripeljem do mostu in vidim, da je znak za prepoved obrnjen, cesta pa plužena, sicer je na cesti tudi nekaj snega, ampak ne ovira in se peljem naprej. Tudi od zajetja naprej je še vedno lepo pluženo. No bom pa hitro v zatrepu si mislim in res sem bil, no pri mostu, kjer je obvestilna tabla in krmilnica se je vse skupaj končalo, ampak 45 minut sem imel v dobrem. Glede ceste, ob povratku v vasici srečam domačina, kateri pove, da bodo gozdarji sekali prihodnji teden, zato je spluženo, pa tudi zapore ni, bodo pa potem med tednom občasne zaradi sečnje, zato velja izkoristiti.

No v zatrepu sem hitro, prava zima je še tam, sneg pa gnil, ampak samo do bivaka, naprej pa bisteveno bolje. Srečam dva Italijana, ki sta očitno prespala v bivaku in sta tudi že skoraj nazaj. Jaz pa naprej, držim se bolj levega dela, ki je še v senci, saj je na soncu pošteno vroče. S sten naokoli se vsake toliko malo posipa. Vzpon zaključim pod ta ozkim delom, kakih 50 m pod vrhom škrbine. Razpoka, pa tisto posipanje s sten, me nekako odvrneta od nadaljnega vzpona.

Smučanje do bivaka čisti užitek, naprej pa tudi ni bilo slabo. Seveda so me, kot vedno zavedla lepa pobočja pod Visoko polico in tako sem pristal spet skoraj v strugi Mrzle vode. Sledilo je malo hoje po ravnem, pa v zatrepu še malo po cesti in že sem bil pri avtu. Tokrat mi je bil prihranjen naporen povratek, pa tisti klančki, ki so za nazaj tudi.

Priporočam, menda bo ta noč bolj hladna in jutri dober sneg v Krnici Mrzle vode.

KML (Boris, 01.04.2016)


KML datoteko (URL: goo.gl/hS4nHE ) lahko uvoziš v Goggle Earth (pro) ali v Google maps (URL: goo.gl/pqHSMX) KML se občasno osvežuje. Geo XML datoteko (URL: goo.gl/V50WSy) lahko uvoziš v Google maps (npr.: URL: goo.gl/pqHSMX)

Lep pozdrav

Boris

Preber (Jure_N., 31.03.2016)


Zjutri dež na Gorenjskem, pa sva šla spet v Avstrijo z Urošem. Do Špitala sva čekirala spletne kamere kje je sonce in sva ga našla nad Tamswegom. Sneg se začne cca 50 m od parkplaca na Prebersee. Sankaška proga lepo utrjena, tako da se da na smučah do planine. od tam direktno na vrh. Spet laufarska špura. Jelendolski Uroš me je konkretno raztegnu. na vrhu cakala 45 min da je odjenal, potem pa putr putr in putr. za zaključek še rally po sankaški in na pivo v gasthaus.

Tam naju je obiskal Tom, ki je včasih kaj napisal o avstrijskih razmerah na naš forum. Sem pa ga kopiral velikokrat na avstrijskih forumih za razmere in ture. Debata štrudel pivo. Ko sem ga vprašal zakaj več ne napiše na TKG me je presenetilo, ko je povedal, da je dobil mail iz SLO da nima kaj pisat na TKG itd itd. Navkljub drugemu pivu mi ni hotel zaupat kdo je ta veliki car v naši Šentflorjanski deželi.

Skratka lep dan na sončku v prekrasni družbi.

Uživala Jure in Uroš

Triangel (Misko, 30.03.2016)


Start ob sedmih od avta.Dan ze skoraj do osmih.Na startu prismucata dol dva z grebena Begunjscice in porocata o hudem gnilcu.
Ok si mislim bo ze zmrznil dokler pridem do vrha.Kljub mrazu in vetru se to ni zgodilo. Ko prismucam nazaj do avta se iz megle celo dez vsuje tko, da mi potem koncno rata jasno od kod razmocen gnilec.
Lp Misko :)

Turo del Forn, 2694 m (Aleš_S, 30.03.2016)


Iz Španije sva prišla v Andoro. Tudi tu dobro kaže s turnimi smuki. Izhodišča so visoko (1700 m), hribi tudi niso ravno nizki (do 2900 m). Edini problem je količina snega. Južna pobočja so gola, pa tudi na severnih se začne sneg kar visoko. Danes je za dodatno zabavo poskrbel še hud veter. Iz parkirišča na 1700 m sva šla po zaprti a zasneženi cesti do koče Sorteny. Tako kot večina koč je tudi ta po Veliki noči zaprta. Nad njo je lepo pobočje, ki je bilo žal zeleno. A sva se odločila, da se ob pogledu na flanke nad njim vseeno splača in dobrih 100 m sva šla peš, potem pa se je odprl sanjski turnosmučarski svet. Sistem dolinic se je združil pod najinim ciljem. Vreme je bilo pol na pol, sonce in oblaki in vedno več vetra. Sneg pa najboljši firn. Kakšen meter pod vrhom sva poskušala pogledati čez sedlo, a k sreči nisva, saj naju je skoraj pometlo na drugo stran. Nekako sva zložila pse in si zapela pancarje, kar ni bilo ravno enostavno, saj je bilo treba čisto vso opremo držati v rokah. Po nekaj metrih spusta sva se v zavetrju uspela opremiti kot se spodobi. Potem pa en sam užitek po ta nartaboljšem putrčku. Pa tistih 100 m peš čez trave in smuk po cesti do avta. Juhuhu! Tudi v Andori je lepo. Mojca in Aleš

Hochgrubenkopf 2664m (Metod_Š., 28.03.2016)


V nedeljo se odpravimo za soncem (glede na napovedi za koroška smučišča), a naletimo predvsem na visoko oblačnost (a tudi z nekaj sonca). To je sicer bilo kar dobro, saj je sneg ves dan ostal primeren, ponekod pomrznjen, kjer je bilo obrnjeno bolj proti difuznemu soncu, pa tudi nekaj cm putrčka, v senčnih delih nižje po krnici oz. dolini pa celo pršič (pa še opeklo nas ni ob faktorju 10, ki smo ga edinega imeli). Sicer vse lepo zalito, cesta od zapornice na 1500 m pa ves čas zasnežena. Hochgrubenkopf se sicer skriva desno zadaj na koncu planine Obere Klenitzenalm, tako da dolgo časa ni čisto jasno, kateri vrh je pravi (tudi v vodniku se na sliki dejansko ne vidi). Najbolje se ga sicer vidi s Stanitzkopf, kamor je nazaj grede skočil Janez. Zoran in moja malenkost pa sva raje smučala kar po cesti in si na račun pridobljenega časa privoščila pijačo v manjšem gostišču ob cesti.

Krniška glavica (IgorZlodej, 30.03.2016)


Predhodni opis se seveda nanaša na Krniško glavico.

Ko kopiraš in dobro ne pogledaš se zgodi, ker pa stran ne sprejme krajših besedil, ga prilagam:

S parkirišča malo po cesti, večinoma po markirani poti. Sicer malo sivo in turbno, ampak, na prehodu zime pridejo tudi taki dnevi.

Pri koči Grego, grem za kočo, pa naprej nad "jezercem" in spet na označeno pot. Ta del je strm in je skoraj najbolje kar peš, je tudi shojeno. Da je bilo mehko ne bi bilo potrebno omenjati, ker ta teden je pač tako, da nič ne pomrzne.

Višje se je občasno zameglilo, pa spet odprlo, je pa tudi pihalo, ampak, ker sem bil večinoma na SV strani vetra kaj dosti nisem bil deležen, razen na vrhu, kjer tudi snega že primanjkuje, je pa bivak v celoti pod snegom.

Smučanje po nekakšni mehkobi, ki se je na najbolj strmih delih tudi malo posipala, sicer pa čisto luštna turca, pa še sam si daleč naokoli.

Krniška škrbina (IgorZlodej, 30.03.2016)


S parkirišča malo po cesti, večinoma po markirani poti. Sicer malo sivo in turbno, ampak, na prehodu zime pridejo tudi taki dnevi.

Pri koči Grego, grem za kočo, pa naprej nad "jezercem" in spet na označeno pot. Ta del je strm in je skoraj najbolje kar peš, je tudi shojeno. Da je bilo mehko ne bi bilo potrebno omenjati, ker ta teden je pač tako, da nič ne pomrzne.

Višje se je občasno zameglilo, pa spet odprlo, je pa tudi pihalo, ampak, ker sem bil večinoma na SV strani vetra kaj dosti nisem bil deležen, razen na vrhu, kjer tudi snega že primanjkuje, je pa bivak v celoti pod snegom.

Smučanje po nekakšni mehkobi, ki se je na najbolj strmih delih tudi malo posipala, sicer pa čisto luštna turca, pa še sam si daleč naokoli.

Seemannwand (Jure_N., 30.03.2016)


Po dolgih mescih se zbere stara dobra garda spet skupaj. Vodilo danes je bilo sonce. Tokrat šli v Pollatal. Cesta je prevozna z 4x4. Ves čas na smučeh do vrha, malo sončka malo megle malo oblakov. Na vrhu mraz, jaz sem itak na morje naštelan še toliko bolj. Smučanje pa v sončku in se nam je kar smejalo. V širni krnici Lasorkar smo izbirali južne flanke, k so bile lepo putraste. Razgledi krasni, severne stene Reiterecka, Wandspitze itd so markantne. Prismučali do avta ob kupih snega ob spluženi cesti.

Dehidracija pri avtu :) Uživali Jure, Miro, Žiga in Uroš

Vrtača (Domen, 30.03.2016)


S Podna po S grabnu na Žleb med Palcem in Zelenjakom in po V grabnu (Y) na vrh Vrtače. V meglen pokrov sem vstopil nekje na višini 1650m v grabnu pod Žlebom, potem v žlebu Vrtače v vse skupaj nič vidljivosti pomotoma vdel desni krak in pod vrhom stvari nekako postavil na svoje mesto. Smučal potem levi krak, skok je še v celoti zalit in se na Žlebu skoraj zeletel v presenečene obraze 3 Avstrijcev. Snežna podlaga v redu, odjenjano, a ne južno, če bi se še kaj videlo, bi bilo že kičasto, ravno ko sem iz megle prismučal med videče, pa je grabn in plaz postal precej južen, a z bolj super G zavoji še vedno povsem prebavljiv. V Podnu snega zaenkrat še dovolj do avta.

Bolgarija (Štehi, 26.03.2016)


9 dni (od 19.3. do 27.3.16) smo smučali po Rili in Pirinu v Bolgariji. Sicer nismo ujeli super pršičastih razmer kot naši kolegi pred tremi leti, a vseeno bili fejst navdušeni nad pravo turnosmučarsko dogodivščino.
Najprej smo bili 3 dni v Rili in smučali z Musale, Maljovice in Otoviškega vrana.
Preostale dni pa v Pirinu in smučali z Vihrena, Poležana (2x), Bezboga (3x, Gozdni celo 4x) in pa s Kutela.
Priporočamo!

Več slik na TurnaRit.si

Ebeneck in Romaten (Jure_N., 29.03.2016)


Z Urošem sva danes iskala samo sonce, sprva mislila na Ankogel, pa so nenadoma brez internetne objave delali vzdrževalna dela, ker pa Uroš v teh koncih še ni bil sva sla pogledat nad Jamnig alm. Cesta je splužena za 4x4, mitnica stane 4 eure. Nad planino je vse zalito, sonce sijalo, nama pa srce :) ker sva bila zgodnja sva šla sprva na Enbeneck k je bil že v sončku, odpeljala po devički popeglani flanki naravnost z njega, potem pa še ne Romaten, kje sva spet peljala po putrčku direktno naravnost. Pripeljala do avta na snegu.

Skratka fajn sva se imela :)

Sedlo nad Belim potokom in Sedlo Vrh Drndoliča (IgorZlodej, 29.03.2016)


Ko zapiha JZ je dobro izbrati kaj na severnih straneh. Ta sedla oz. škrbine sem imel že dolgo ogledane. Malo zadržka je bilo zaradi dolgega, skoraj ravnega dostopa po dolini Remšendol, ampak je pač treba vzeti v zakup in se odpraviti.

Od parkirišča je cesta še zasnežena, očitno so se v prvi del doline vozili oz. dostavljali krmo za divje živale z nekakšnim ratrakom, bilo je trdo pomrznjeno, zato sem bil vesel, ko sem kmalu za vodnim zajetjem lahko zapustil cesto in nadaljeval po dolgih prodih.

V zatrepu sem zavil v levo v Gamsji dol. Začetek ni težak, potem sem izbiral pobočja z drevjem poraslih glav, ponekod strmo, vendar zaradi mehkega snega večjih težav pri vzponu na smučeh ni bilo. Ko se odpre, so samo še dolga snežišča. Na začetku sem šel nekoliko previsoko, ravno prav je, če se preči pod osamelim macesnom, potem pa samo še v okljukih gor proti.

Na vrhu sem si ogledal prehod v levo, šlo bi tudi desno. Smučanje dol v zatrep mehkobno uživaško, prd kakimi tremi tedni bi bilo še zelo pršičasto. Spodaj ponovno nadenem pse in se odpravim še v žleb, ki vodi na sedlo Vrh Drndoliča. Sledim stari špuri, ki pa na razcepu zavije v desno, no enega sem vendarle sledil, čeprav je zgledalo vse skupaj nedotaknjeno. Na vrhu me je močan JZ veter takoj umaknil na severno stran v zavetje kjer sem se pripravil na smučanje.

Smuka podobna kot na vzhodni strani, odjuga je pač naredila svoje, vendar še vedno zelo solidna. Po dolini pa potem klasični tekaški korak z rahlim vetrom v hrbet.

Divje in samotno in naj tako tudi ostane.

Turski žleb (Matjaž, 27.03.2016)


sicer smo bili namenjeni na savinjsko sedlo ... a so nas predhodniki napotili v žleb ... kar se je izkazalo kot odličen nasvet :-)
v žlebu ... in tudi na splošno ... fenomenalne razmere ... 20 cm pršiča ... na ohoho podlage ;-)
z enkratnim snemanjem smuči ... čez zgornjo brv in stopnice pod njo ... sem uspel prismučati do logarskega kota :-)
pravi dan presežkov ... od neba brez oblačka .. snežnih razmer .. izbire ture ... in seveda družbe :-)

ocena razmer je seveda za nedeljo ... takšnih še ni bilo ... in dvomim da s5 kdaj bodo ;-)
bili smo pač ... pravi dan na pravem mestu :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=329&ee_lang=slv
http://blog.mg-65.com/matjaz/2016/03/29/turski/

Vajnež (Spela, 27.03.2016)


V nedeljo je bilo v Bärentalu kar živahno. Veliko jih je šlo na Stol, nekateri celo na sončni Ovčji vrh, družinice do Celovške koče in nekaj manj na Vajnež. Parkirali smo pri Stouhute. Cesta je zasnežena praktično do tam (pet minut više). Bili smo kar pozni oziroma ekstra pozni, če upoštevamo še presneti premik ure. Vseeno je bil sneg južen le na soncu, v senci pa še dokaj trd. Proti vrhu žleba smo sneli smuči. Stopinje so narejene, tako da se gre tudi peš prav lepo. Smuka je bila krasna! V žlebu precej trdo, a ne preveč, niže južno, a ne pretežko, v senci suho in peresno lahko :)

Okoli Krnskega jezera (Denis_D., 26.03.2016)


Namesto da bi šli v tuje hribe, smo raje izkoristili možnost oskrbovane koče pri Krnskem jezeru.Skratka osebje na koči je fenomelano ( zelo prijetno presenečenje zame namreč do sedaj nisem imel preveč dobrih izkušenj s kočami in sem se jih raje izogibal ) koča je bila topla, hrana odlična, v okolici pa ogromna možnost turnosmučarskih užitkov.No prvi dan smo se odpravili proti Vrhu nad Peski, ki je nudil odlične pogoje za smučarijo zgorej na sedlu so sicer ledena zaplate, ki se jim da izognit, nato pa super vse do izravnave pri lovski koči, tam ponovno nedenemo pse in s kolegom zahodiva proti grapi med obema Šmohorjema, tu ponovno odlične pomladanske razmere zelo malo drobirja notri.Zadnji dan smo se odpravili proti Veliki Babi, na začetku malo megleno nato pa smo ta vztrajni prišli na svoj račun in dočakali popolno šajbo in ponovno super smučarijo čisto do Dupeljskega jezera, nato malo peš do koče in v dolino kjer smo na dilcah prišli do višine 850m.lepi konci v katere se bomo zagotovo še vrnili

Marmolada (100jan, 28.03.2016)


Tudi mi smo se šli vnebohod, via Marmolada. Poskus se je izjalovil, ker je na 3342m (Punta Penia) hriba zmanjkalo in materialno višje pač ni šlo. Tudi smo ugotovili, da je tu čisto ok, oziroma pravi TS raj. Sonce, brezvetrje, dobre snežne razmere, lepi tereni, fajn družba, široki razgledi na dolomitske lepote in 98% * varnost- prav ničesar nismo pogrešali.
Drugi dan smo izbrali nov cilj iz istega izhodišča na Passo Fedaii, Milko je šel v izvidnico na vrh že ob 3h zjutraj**, kao fotkat sončni vzhod, potem pa še 1x z nami. Tudi ta dan je bil vzorčen, smuka je zahtevala precej angažiranosti, spodaj, po pisti pa smo se samo igrivo peljali. Popoldne smo vrteli oči po dolomitskih lepoticah med Cortino in Misurino in vzdihovali, kaj vse bi mi še...Pa nismo nič, ker smo se zbudili v posrano jutro in odovinkarili proti domu. Da ne bi šli žejni čez vodo, smo zabremzali na Selli Nevei in izvedli še en hiter pristop in spust s Prestreljeniške škrbine.
* Od cca 50 t.smučarjev, ki so lazili naokoli, je samo enega odnesel plaz, pa še ta jo je odnesel brez vidnih posledic.
** Hotel je "šele" ob 4h, pa ga je zajebala tehnologija, ki je prestavila budilko in nas je po polsestopu še 2 uri čakal.
Od Lj. preko Go. in Belluna je do P. Fedaia cca 400km in vmes za 15€ avtoceste, naprej, čez Tolmezzo in Trbiž pa prav toliko. Polpenzione cenijo cca 50€, parkirnin nikjer ne pobirajo in ob jezerih nimajo čuvajev. Tudi biciklirajo tam in letajo s padali. LpS

Refugio Restanca, 2010 m (Aleš_S, 28.03.2016)


Na koncu najinega bivanja v Val d’Aranu sva si prihranila najboljše iz vodnika: »Un punto de paso obligado«. Začela sva po kopni cesti, kjer promet ni dovoljen, kmalu se je začel sneg. Na koncu ceste pa naravnost gor skozi gozd. Nekakšen vzpon na Komno, samo malo bolj strm in s krajšimi ovinki. Vmes je malo zmanjkalo snega in so šle smuči na nahrbtnik. Ampak bilo je zabavno in je hitro minilo. Ko sva prišla iz gozda sva bila že pri koči. Odprta je le kar dobra zimska soba. Kaj dosti smučarije se ni obetalo. Morala bi vzeti kočo za izhodišče, ker je nad njo kar nekaj dobrih vzponov. Tu je izhodišče za osemdnevno turo Alta ruta Aran-Pallars-Ribagorza. Verjetno kdaj drugič. Vreme je bilo bolj sivo, mrčasto, ni pa bilo mrzlo. Odsmučala sva po dolinici in plazu ob poti. Najprej je kar šlo. Potem je bilo pa že več kamenja kot snega. Pa se nisva dala, malo po plazovini, malo čez rušje, nekaj tudi čez skale, malo abručanja, štamfanje navzdol in vmes kakšen zavoj, pa sva prišla do ceste – res je bilo samo za eksperte, ki jim ni škoda smuči. Pa še smuk po cesti do več kot zasluženega pira pri avtu, potem so pa v vasici sledili še tapasi in še…. Juhuhu! Mojca in Aleš

Nekje Nad Šitom glava (Jure_N., 28.03.2016)


Po lanskem prezgodnjem zaključku sezone in letošnjem celozimskem jadranju po sredozemlju sem po enem letu ponovno na dilah. Vse bolel, megla, vrha nismo videl, spremenil plan, ozuljen, zeblo.. Ampaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaak je pasal.

Parkiral pri 2 ovinku, do vrha na dilah, sneg krasen, druzba krasna, pivo pri Tonki krasno.

Sej so ze ostali povedal kako je po flankah, prov lep uvod v turno sezono :)

Uživali Jure, Rok, Matic in Gorazd

Storžič (Marijana_&_Marko, 28.03.2016)


Avto se splača pustiti na ravnem, preden se začne zadnji zasnežen klanec do koče, itak se prismuča do avta. Danes je štiripogonc obtičal in je bila "reševalna"...

Po Kramarci še vedno tekoče stopnice, stopinje pešakov v Petem žrelu pri smučanju ne motijo preveč (čeprav Kranjci hodijo zelo na široooko ;) - razen v zgornjem delu nad žlebom, kjer naju je morila megla in se stopinjam zaradi ničelne vidljivosti nisva mogla/upala umakniti. Brez megle bi bila tudi zgoraj solidna smuka.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Veliki vrh v Košuti (Domen, 28.03.2016)


Med procesije nad Zelenico naju nekako ni vleklo, pa sva odvila na Matizovca. Pripeljala sva se do predzadnjega levega ovinka, 5 min pod kmetijo, za katerim je postavljena provizorična zapornica, ki se jo sicer da obiti, a nekako jasno izpričuje želje domačinov. Smuči na rame in tako do Kofc, ter po utrjeni gazi naprej. Gaz je vodila le na greben proti Kofce gori in tako sva ji kar sledila do vrha ter nato po vetrovnem in popolnoma zamegljenem grebenu do Velikega vrha. Razmere za smuko sicer dobre, a zgoraj ob nični vidljivosti je bila pozornost usmerjena v glavnem v to, da ne izgubiva sledi predhodnikov, potem pa v dolinici, desno pod planino po znanih prehodih (levo) ob grabnu do markirane poti in nato zopet bolj v levo po vlakah in travniku do Matizovca, do koder se je danes z malce iznajdljivosti prišlo še brez snemanja. Nekaj dni bo vse skupaj zagotovo še aktualno (načeloma vozno do kmetije).

Nekje v bližini Špičke (IgorZlodej, 28.03.2016)


Jutro je obetalo, ampak samo obetalo, napoved, pa seveda veliko boljša od napovedane.

V Zapodnu je bilo prav lepo zimsko jutro, sneg po ravnem pomrznjen, med smrekami po skrivnem prehodu mehak, potem ga je pa za nekaj časa celo zmanjkalo in naenkrat ga je bilo za več metrov na debelo in zelo daleč po dolžini, celo tam je bil kjer se trasa postavi precej pokonci.

Lepa dolga snežna pobočja so bila lepa samo pri vzponu, pa seveda mehka in očitno bo tako vsaj v prvem delu tega tedna.
Ko sem prišel pod megleni pokrov so počasi pojemale sanje o uživaški smuki. Špičke sploh nisem videl, se pa tudi nisem kaj dosti trudil, da bi jo našel, po občutku pa sem bil vseeno nekoliko višje od te lepe kočice, ampak občutki včasih tudi varajo.

Prvi del smučam ob špuri vzpona, ko pa pridem iz megle pa je šlo tudi bolj naokoli. Nekje do odcepa za Konjski preval zelo solidno, nižje pa bolj ali manj gnilo.

S tremi snemanji smuči sem prišel na smučeh do avta.

Lepa, odmaknjena in samotna, vsekakor vredna ponovitve ob bolj jasnem vremenu.

Kredarica (Seba__De, 27.03.2016)


V nedeljo pa na Kredarico skoraj od Radovne. Ampak se je splačalo in to zloo :) tako nam je blo lepo in všeč da nam je bilo vseeno za smuko kakšna bo in se zadržimo na vrhu kar en lep čas v zloo dobri družbi :) kljub zgodnji uri se nam parkiranje avtov in pot kar zavleče in pridemo cca 12h na Kredarico. do cca 11h bi dobili za smučat odlične razmere, vse trdo in 2cm odpuščenga (smo videli smučanje ob 9h) ampak nam je bilo tko lepo da je bo vse vseeno :D imeli smo tudi 2 zeloo pridna pešaka, katera sta prišla brez problema :) res en zlooo lep dan v hribih :D

video pa pride kasneje na moj kanal ;)

Mojstrovka (Seba__De, 26.03.2016)


v soboto na Mojstrovko po nespluženi cesti do Vršiča. Ljudi bolj malo, edino ena ekipa cca 10ih čeških turašev, od katerih se je eden celo poškodoval in bila je akcija s helikopterjem. Smuka z Mojstrovke kar solidna, edino malo je nagajala megla katera se je proti popoldnevu umaknila, tako da smo prav sonček dočakali na Vršiču, kje smo se malo posončili, odpočili, najdli in spust po cesti do nekje 2ovinka vršiške ceste :)

video: https://www.youtube.com/watch?v=Zt3LzTFmEtc

Snežnik (Zoran_Vidrih, 27.03.2016)


Za velikonočne praznike se je en rdeč pirh z zeleno kapco kotalil s Snežnika. Pri temu je zelo užival in preživel trkanje s Snežnikom :)
Snega na Snežniku je še ogromno, sonca zjutraj ni bilo, zato je bilo dokaj trdo. Vršni del je odpustil par cm, tako da je bilo odlično za smuko. Spustil sem na jug do gozdne meje, od tam pa še enkrat na vrh. Malo se je pokazalo tudi sonce in v drugo je bila smuka še boljša predvsem zaradi boljše vidljivosti.
Po cesti nazaj na Sviščake, kjer je potrebno zadnjih nekaj sto metrov med vikendi dile nesti, ker je cesta posuta.

Kratek video povzetek na linku : https://youtu.be/hV8WDqLAaYs

Nabojsova škrbina (Zoran_Vidrih, 26.03.2016)


V iskanju lepega vremena smo se odpravili v Zajzero. Od Ojcingerja po tekaški progi kakšen kilometer, potem pa po cesti ki vodi do tovorne žičnice koče Pellarini. Tam po zoprni prečki skozi gozd do koče kjer se končno odpre teren v Žabniški krnici. Od tam brez problema do vrha. Pri koči je še malo naletaval sneg, eno uro kasneje na škrbini nas je pa že grel sonček. Sneg dokaj trd in suh s par cm novega snega, a odličen za bordat. Pod kočo je pa že bil ojužen, a po položnem delu ceste še dovolj pomrznjen da je fajn letelo.
Skratka ta tura nudi vse kar dobra tura potrebuje - širka pobočja, drvarske vložke, koča na polovici, speglano cesto ki te pripelje daleč v dolino ...

Na linku kratek videoposnetek - https://youtu.be/WecUNjR6LNE

Stol iz Medjega dola (Ruljo, 27.03.2016)


Zjutraj je bilo na S strani Stola še precej trdo, zato je bilo treba uporabiti srenače. Do vrha po pobočju Široke Riže na mejni greben. Ob poti sem lahko bil samo fauš Bačkotu & co, ki so 10 dni nazaj na Š. riži ujeli perfekten pršič in pustili lepe špure - morda celo tiste, ki smo jih videli mi. Od mejnega grebena do vrha Stola se še vedno pride na smučeh, čeprav je na tej prečki snežna odeja že precej tanka. Ljudje so šli gor tudi po Janeževem žlebu, večinoma peš, ene par pa jih je prišlo kar na smučeh (kljub temu, da je bilo dopoldne še precej pomrznjeno). No, mi smo šli po tem žlebu samo dol. Presenetljivo ob 12h v žlebu ni bilo trdo ampak je bila smuka odlična, nižje spodaj na soncu, kjer sem pričakoval lep srenec pa manj privlačne skorjaste razmere. Prismuča se do avta. Na Stolu se na tej Avstrijski strani razprostira prekrasen turnosmučarski amfiteater, ki bo aktualen še kar nekaj časa.

Tuc d’Aubas, 2072 m (Aleš_S, 27.03.2016)


V Sloveniji ste se sončili, naju je pa zjutraj pričakala megla skoraj do doline in rahel dež. Sva se že dala na off, pa se je začelo nekaj trgati in sva se opoldne le spravila ven. Za spremembo na mejo s Francijo. Prvi vtis je bil zelo slab. Sva že mislila, da bova imela samo kondicijsko turo s smučmi na nahrbtniku gor pa dol. Ampak je šlo takole: z avtom spet nisva prišla prav daleč po zasneženi cest, a dolge serpentine so naju pripravile do tega, da sva si smuči oprtala in šla najprej 300 m peš, pod smrekami, ki so naju bogato blagoslovile z ostanki jutranjih padavin. Ko sva prišla iz gozda je zgledalo - no saj bo šlo. Po prvi prečki pa sva zarila v strmo, deviško, belo flanko. In tako do vrha. Srečala sva le enega krplarja. Na vrhu sva uživala ravno na sredini med sončnimi Pireneji na francoski strani in oblačnimi španskimi. Za spust se nama je prikazalo sonce in potem je sledilo uživanje, najprej malo manj strmo potem pa kar po spoštljivi strmini do ceste. Sneg je bil super. In še po cesti se nama je smejalo, ko sva pridrajsala vse do avta. Za nagrado se je zjasnilo. In v dolini sva pri skoraj 20° uživala v zasluženem pivu. Juhuhu! Mojca in Aleš

Vrh Krnega dola (Marijana_&_Marko, 27.03.2016)


Cesta do Viške planine je zalita v celoti, a ne bo dolgo. Na enem mestu se je danes že predrla. Nad planino sva kmalu odvila levo/naravnost v smeri sedla Scalini, ki sva ga dosegla levo od normalke po strmem žlebu in še bolj strmem zaključku, ki naju je iz žlebu vodil na greben Scalinija. Višje sva sledila stopinjam predhodnika (Janez, hvala) na greben in par metrov višje na predvrh Krnega dola (glavni vrh je še 15 m višji in je v zelo dobri zimi smučljiv po ozkem žlebu z Z strani).

Tura le malokrat dočaka obisk, čeprav ponuja krasne in široke terene za smuko. Naklon je večinoma (blizu) 40°, prehod pod Scalinijem pa je konkretno bolj strm, vsega skupaj je nekje 600 m višine. Nadaljevanje v okviru TS do Viške planine je bilo tudi luštno, po naluknjani cesti pa tako-tako.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Olševa (Mledni, 27.03.2016)


Napovedan lep dan sem izkoristil za "obisk" Olševe. Start pri kmetu Potočniku v dolini Meže, do koder je cesta splužena. Start ob desnem bregu Meže po pomrznjenem snegu mimo bivše karavle proti opuščeni kmetiji Kos do Goovševe planine in proti Zadnjem travniku. Jutranjo samoto in tišino so prekinjali samo oddaljeni poki movžnarjev iz avstrijske strani. Z Zadnjega travnika pa sem po Dolgem žlebu po nekaj dni starih sledeh zagrizel v pobočje Olševe. Pot je višje v žlebu zavila v gozd, kjer sem se v neštetih ovinkih vzpenjal proti vrhu. Z višino se je spreminjala tudi snežna podlaga. Nekaj cm svežega pršiča na trdi podlagi, je dalo slutiti, da bo spust vsaj v zgornjem delu pravi užitek. Nad gozdno mejo so se odprli tudi lepi pogledi proti Peci in avstrijskim goram. V samoti tik pod vrhom ko sem s smeri Obel kamna prodiral proti vrhu Govce, sem na grebenu iz smeri Mrzlega dola opazil še štiri somišljenike. Vrh je v ponudil poglede na vse slovenske gore, ki so se bleščale obsijane v spomladanskem soncu. Spust po pomrznjeni podlagi z nekaj pršiča je bil v zgornjem delu pravi užitek. Nižje pa sem zaradi vejevja v žlebu zavil v gozd na koncu pa ponovno v žleb. Čez Goševo planino in nižje je sonce že opravilo svoje a kljub temu sem se po lepo zmehčanem snegu pripeljal čisto do avta, kar bo ob takem vremenu mogoče še kakšen teden.

Brda (Miha, 27.03.2016)


Danes sva se z Miranom iz planine Zajavornik odpravila na Brda. Cesta je splužena do spomenika. Kljub pozni uri je bilo do planine Lipanca po poti trdo. Dalje odjenano do vrha. Na vrhu prekrasen razgled na okoliške hribe. Ljudje vsepovsod, na Debeli peči, Mrežcah, Debelem vrhu, pogled je segal celo do velikega Draškega vrha. Smuka z vrha po lepo odjenanem srenu do Lipance. Tam zasluženo okrepčilo na sončku. Nato pa rodeo po gmajni do parkirišča pri planini Zajavornik.

Creta di Collina (2689 m) (Marijana_&_Marko, 26.03.2016)


Izhodišče Plockenpass, najprej po mulatjeri in nato po očitnih prehodih do vznožja obsežnega vzhodnega pobočja (1900 m). Letos je dovolj zalito, prehodi so (še) široki, smučarskega obiska je glede na sledi nekaj že bilo v prejšnjih dneh, v soboto jih je bilo pet visoko nad nama. Relativno izpostavljeno pobočje je vse do vrha bolj ali manj konstantno strmo nekje dobrih 40°.

Čeprav sva bila pozna, je bil vršni del odsekoma trd, osrednji in spodnji pa lepo odpušečna. Tura ni ravno lahka, čeprav Italijani pred nama so se je lotili na "bomo že kako". Ene od smučark na Viševnik ne bi peljal, trije so praktično cel zgornji del kar odštamfali navzdol, nižje pa njihovih akrobacij nisva več videla.

Ker je pobočje res široko, sva lahko skoraj povsod izbirala svojo linijo po speglanih flankah. Tudi nekoliko večjo strmino se je dalo loviti.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Hochgasser (France, 27.03.2016)


Parkirala sva pred vhodom v tunel skozi Felberske Ture in takoj na drugi strani ceste nataknila smuči. Nato je šlo navzgor pretežno po zasneženi cesti skoraj do koče (zaprte) pri Zelenem jezeru (Gruensee Huette). Sledila je prečnica nad Sivim jezerom in lepa vršna pobočja. Smuka je bila zgoraj malo skorjasta a je nato niže doli pozna ura poskrbela, da so bila pobočja ravno prav omehčana. Sledila sva smučinam predhodnikom in cesto le enkrat prečila, sicer pa smučala skoraj naravnost navzdol ter končala tik pri vhodu v tunel, le nekaj deset metrov od avta. Res prijetna tura, z lepimi razgledi na okoliške vrhove med katerimi izstopa Vedeniger. Pa še vreme se naju je usmililo - ni bilo prevroče a se je občasno vseeno le pokazalo sonce in niti pihalo ni preveč.

Astental-Sadnighaus (Matevž, 19.03.2016)


V dolini Astental sva s Slavo preživela štiri dneve (16.-19.3.2016) in dano nama je bilo narediti štiri lepe ture. Koča Sadnighaus na višini 1880m (http://www.sadnighaus.at/) je odlična za bivanje, s prijazno ekipo, z dobro hrano in tudi pijače nikoli ne zmanjka. Nad kočo je predvsem v smeri severa in severovzhoda področje, narejeno za turno smuko. Višinske razlike tur so med 600 in 1.000m. Naredila sva ture na Göritzer Törl, Stellkopf, Hilmersberg in ponovno na Göritzer Törl. Snega je bilo dovolj in vreme nama je z izjemo prvega dneva služilo več kot dobro. Področje je zelo široko, tako da kljub velikemu številu trunih smučarjev vedno najdeš neprevožene dele pobočja. Shema in pregled tud je na naslovu http://www.sadnighaus.at/berg-skitouren/im-winter/. Ovira je lahko megla, saj je celotno področje nad gozdno mejo, tako da ni kontrastov. Dostop z avtom po dolini reke Mel (Möll) do vasi Mače (Mörtschach).

Obvestilo sem napisal z namenom, da bralca navdušim za izlet v to dolino.

Tegoška -greben Košute (Jurij_Franko, 27.03.2016)


Danes kljub premiku ure (ali pa ravno zato) prepozna za kakšno uro. Čez Jelendol in proti Kofcam do koder se je dalo z avto, nato 10 min. po cesti s smučmi na nahrbtniku, potem pa dolgo prečenje po cesti do pod planimo Pungart. Tam pa kičasta svetloba, sneg idealen, sonce skozi meglice, pa še sendvič, ki ga zjutraj nisva uspela likvidirat. Kar nekaj velikih plazov se je usulo z grebena, zato sva šla hitro v gozd in navzgor proti grebenu. Pred nama ena sama smučina, pod vrhom pa bleščeča belina. Staromodne ’glečerce’ so prišle še kako prav. Na grebenu opasti nad Avstrisko stran, tako da sva raje kot na vrh, obstala kar na zadnji skali pod grebenom.
Smučarija pa ni ca bi govoril, sama sva risala vijuge po odpuščenem srenu do Pungarta, nato pa po cesti do avta.

Več na https://vimeo.com/160527011

Škrbina v Krajni dol (Mišo_Jenčič, 27.03.2016)


Ker se pojavljajo razni amaterski prevodi prevala, ki ga Italijani imenujejo Forca de la Val, naj povem, da ga je Tuma imenoval Škrbina v Krni dol. Vendar tudi to ime ni pravilno kot je razvidno iz naslednjega:
"O imenu Cregnedul in sploh o toponimih občine Kluže (it. Chiusaforte, furl. Scluse) se lahko poučimo iz knjige Legami tra una terra e la sua gente, ki je izšla leta 2007 v Klužah s pomočjo Videnske pokrajine (333 str.). Knjiga je delo številnih avtorjev, ki so preiskali arhivske vire, opravili ustne poizvedbe na terenu in slednjič podali tudi etimološke razlage. Izpostaviti je treba tri avtorje: Antonino Danelutto, Latino Fuccaro in Maurizio Puntin. Prav Puntin je tisti furlanski ljubiteljski imenoslovec, ki je pri knjigi naveden na prvem mestu glede etimoloških razlag. Poznamo ga kot zavzetega iskalca slovenske oz. slovanske prisotnosti v Furlaniji v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Preval (o tem pristnem slovenskem izrazu, ki ga je po letu 1860 spodrinilo sedlo, kar je suženjski prevod nem. Sattel, gl. več pri Rudolfu Badjuri v knjigi Ljudska geografija, Ljubljana 1953, poglavje Gorski prehodi, str. 88-109 Forca de la Val (pogorje Montaža, slov. Špika nad Policami), je v knjigi obravnavan na str. 159 pod furl. imeni Forcje di Crignidul (o Cregnidul) o dal Laval. Avtorji navajajo historične zapise iz let 1660 (Monte detto Grignidul) in 1776 (Cragnidul in Monte di Cragnidul). Prav na podlagi teh zapisov so lahko podali tudi ustrezno rekonstrukcijo izvorno slovenskega imena: Krajni dol, s katero se popolnoma strinjam. Za primerjavo lahko vzamemo toponim Krajna vas pri Dutovljah, ki je leta 1525 zapisana kot Cragnavaz. Krajni pač pomeni ’tisti, ki je na kraju, na robu’. Tudi priimek Krajnik je pomenil človeka, ki je živel na kraju, na koncu vasi.
Silvo Torkar, ZRC SAZU"
(vir https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004491.html)

S smučarskega vidika pa je bila Škrbina v Krajni dol danes odlična izbira – le vročina je bila huda. Nad gornjo izravnavo (nad 2000 m) je bil sneg malce gnojast, nižje pa krasen srenec, ki je zdržal praktično cel dan (odsmučali smo okoli 13:30). Zaključna strmina je lepo zalita s snegom. Ena boljših smučarij letos.

Veliki vrh (Miha_D., 27.03.2016)


Danes pa ena kratka o familijarnem turnem smuku. Polni potice in pirhov v vampih ter s šunko med zobmi se tri petine družine brezbožnikov zapelje do Matizovca, od tam pa ob 9,30 v turobnem oblačnem vremenu odcucka proti Velikemu vrhu. Špura je potegnjena skozi graben, zato se izognemo Kofcam. Nekje na 1500 metri n.m.v. nas zagrne megla, nad 1700 m pa pričaka sonce. Do vrha je pravljično spomladansko in temu primerne so tudi temperature, ki hitro mehčajo sneg. Pod nami se razprostira megleno morje, iz katerega kukajo zasneženi Grintovec, Storžič, Begunjščica in drugi slovenski vršaci. Ko si z jedačo in pijačo privežemo duše, uživaško odvijugamo z vrha po najlepši flanki v putrčku nazaj v graben, tam pa nas spet prekrijejo oblaki. Prav nič se jih ne branimo, celo veseli smo jih, saj soncu ne dovolijo putrčka spremeniti v gnoj. Skozi hosto menjaje med drevesi in po zasneženem kolovozu odvijugamo nazaj do Matizovca in turno potešeni zaključimo izlet. V dobrih razmerah Veliki vrh nikoli ne razočara. Za vas so vriskali Žiga, mami Živa in oči Miha

Mlinarica (Ksenija, 27.03.2016)


S Trente proti Vršiču je cesta prevozna do 1010m, do cestarske hiše na 1080m, kjer je izhodišče za turo, pa smo smuči nosili.
Na začetku smo se držali lovske steze, ki nam je na začetku "pokazala zobe" z zaraščenostjo, a smo dobili obvoz in prišli na uradno stezo,ki smo jo pri prvem podoru zapustili in s smučmi na nogah nadaljevali kar po strugi. V zgodnjem jutru je sneg dobro držal in vzpon do Grive je potekal hitro in (s srenači) brez težav. Proti Turnu pod Razorjem je bilo napredovanje lažje s smučmi na nahrbtniku.
Dolina je bila v senci, a se je to hitro dvigalo izza Razorja in obsijalo krasno smučarske terene.
Smučanje je bilo en sam užitek. Sneg na začetku kvazi pršič, krasno smučljiv, nižje pa ravno prav odjenjan srenec. Presenetljivo dobro smo lahko vijugali tudi po strugi Mlinarice. Z vmesnim gozdarjenjem smo prismučali skoraj do cestarske hiše.
In - včasih je Mlinarica slovela kot samotna dolina ... danes nas je v njej vriskalo devet.

Krniška škrbina (IgorZlodej, 27.03.2016)


Tistih nekaj parkirišč v Jezerski dolini je bilo seveda že zasedenih, le kam so vsi šli, ker srečal sem potem samo enega.

Snega po cesti je še dovolj in tudi ravno prav odpuščeno je bilo, tako, da je bila hoja v pravi užitek, čeprav je sonce kar dobro grelo. Na Viški planini se je odprl tisti znani pogled.

Na planini sem vklopil memorijo in zastavil po takratnih prehodih, ki sem jih tako dobro vdel, da sem bil na koncu še sam presenečen. No na začetku sem sicer nekje desno od mene slišal pogovor dveh, precej pozneje sem ju opazil pri koči Corsi, očitno sta izbrala neko varianto označene poti. Do Corsija nisem šel ampak kar mimo in malo pogledal proti ŠZŠ, potem pa na Krniško škrbino. Tisti trije cm včerajšnjega so bili bolj za škifo, vseeno pa do škrbine še dokaj pomrznjeno. Na vrhu pogled čez ni puščal dvomov. Odsmučal sem do bivakov Gorizia, viden le eden, nižje pa ni imelo smisla, ker je bilo megleno.

Malo posušim in ponovno nalepim kože, pa nazaj gor na škrbino oz. še malo višje po JZ steno Krniške špice. Tam vedno malo psoedim, megla se je itak že navlekla, tako, da se mi ni nikamor mudilo. Prvi del je bil še v soncu, pa plast megle, nad Corsijem spet čistina, vendar pa ne najboljša svetloba. Presmučal sem vse prehode predhodnega vzpona, pa po veselčku na Viško planino in še cesta ni bila slaba.

Pa sem že mislil, da na južno stran to zimo več ne bom hodil.

Dovška baba (Aleš, 24.03.2016)


V četrtek zvečer se je lepo zjasnilo, luna je žgala s polno močjo, pa še pihalo ni preveč. Z Maretom sva se pripeljala do kamor je pač šlo, potem pa odcuckala po cesti. Verjetno bi bilo bolje nosit, ampak ko imaš smuči enkrat na nogah, se ti jih ne ljubi spet natikat na nahrbtnik...

Smučarija z vrha super, zgornjih nekaj metrov sicer malo razbitega, potem pa se je dalo najti speglana pobočja, trda, vendar ne ledena, robniki so odlično grabili. In tako do planine... greva še enkrat gor? Ne, ura je pol treh, zjutraj je še en dan, pa še dol je treba priti, Julijci so se že basali z oblačnostjo...

Do avta naju je čakalo nekaj plužnega trpljenja po cesti, voda je naredila kar globoke jarke. Pašnik pa spet super, edino spodaj je treba paziti, da ne zaplavaš v potok...

Ko sva prišla se je poslovila tudi jasnina, luna se je vse težje prebijala skozi oblačnost. Analitično pivo sva spila pa danes, zato tudi poročila prej nisem mogel napisat :)

Matajurski vrh (Peter, 26.03.2016)


Po tolikih letih in desetletjih turne smuke prvič ena iz Baške grape! Matajurski vrh sem imel ogledan že dolgo časa, čakal pa sem razmere. Danes se je vse poklopilo: sneg (fino uležan) in tudi napoved (da bo cel dan oblačno - sonce šele pozno popoldne).

In tako je tudi bilo! Ovinkov se iz Ljubljane kar nabere. Asfalt proti Stržiščam je strm. Gozdna cesta proti lovski koči je robata za moj avto, ki ni zelo visok, a je šlo. Pripeljal sem do ca 1150 m. Sneg je na cesti zvezen od 1200 m, na pobočju pa od 1300 m.

Ovinke sem peš presekal po položnem gozdnem hrbtu desno od vpadnice. Višje sem se s smučmi držal najprej levo od vpadnice (po bukovem gozdu), nato pa prešel spet desno (med borovce in grme). Impresivna je stalna nakolonina in prostranost osrednjega pobočja! Najbolj strmi del sem prepešačil. Na širokem grebenu pa spet na smuči.

Na vrhu že precej sončno. Bohinjska veriga in osrednji Julijci pred mano.

Pela pa: i, kaj bi pravil! Popolnoma popeglana flanka, od vrha do tal, rahlo spuščen sneg. Nato še udobno po cesti (dve prestopanji) in pet minut peš do avta.

V takih razmerah prima tura, v popolni samoti (zaznal samo dve kanji in brnenje žage iz doline). V manj idealnih razmerah pa zna biti plazovito in/ali prestrmo.

Velika Mojstrovka (Darja_Zaplotnik, 26.03.2016)


Smo računali, da je zasnežena cesta do Vršiča dovolj selektivna v smislu nezvoženih terenov...in nismo se zmotili.

Do vrha Grebenca brez težav na smučeh, nekaj nošnje do prečke in potem vse do vrha po grifig podlagi s par cm pršiča. Srenači obvezni. Megle, ki so objemale vrhove so ob začetku spusta čudežno izpuhtele. Smučarija prefektna!
Smo pa v strmini pod tistim ogromnim previsom naleteli na skupinico tujcev, ki je že delno poskrbela za svojega poškodovanega tovariša. Razumljivo, da smo takoj priskočili na pomoč in uredili vse potrebno za reševanje. Fantom v zraku hvala za hitro posredovanje!

Potem, ko so fanta odpeljali, smo nadaljevali v drevesnico, gledano dol skrajno desno. Podlaga odpuščena, smučarija sicer super...vendar spričo dogodka človek res ne more kričati od sreče ane. Četudi fura najfinejši firn!

Ocena ture se nanaša zgolj in samo na smučarski del.

lp D

Curtison (Franci, 26.03.2016)


Cesta na Pecol na debelo zasnežena.Do planine nas je še spremljalo sonce,potem pa se je okoli vrhov začela poditi megla.
Najprej smo mislili iti pod Montaž,vendar nas je premamilo pobočje Curtisona,ki je že od daleč zgledalo vabljivo.Ko smo prišli do sedla in naprej proti vrhu,je spet za kratek čas posijalo sonce.
Razmere za smučanje pa so bile med najboljšimi to sezono.
Po cesti pa je potem šlo bolj počasi.Tereni nad Pecolom bodo letos nudili užitke še nekaj časa.

Era Cauva, 2225m (Aleš_S, 26.03.2016)


Velika noč je v Španiji resna zadeva. Pirhov nimajo, a se družinsko spravijo v hotele tako, da ni nikjer več proste sobe. Tu v Val d’Aranu večina smuča, veliko tudi turno, nekaj pa se jih sprehaja ali delajo luknje turnim smukačem. Zjutraj sva bila v dilemi kam bi šla, pa naju je strnjena kolona v smeri proti smučišču preusmerila na hrib, ki ga že ves čas gledava iz Vielhe. Avto ni bil navdušen nad izbiro, saj je bila cesta pogojno prevozna za neterence. Pripeljala sva se skoraj do 1500 m, kjer se v tej deželi večinoma začne sneg. Začetek je bil po cesti malo peš malo na smučeh, kmalu pa sva zavila na lepo pobočje. Hrib je opuščeno smučišče, stojijo le še stebri vlečnic. V okolici sva spet odkrivala nove cilje, ampak tudi najin je bil super, ena sama dolga flanka. Z vrha so naju nagnali črni oblaki, iz katerih pa ni bilo nič. Smuka uživaška kar se da, se kar ni dalo ustavit do konca. Potem pa še na zaslužen žegen na topli terasi v Vielhi. Juhuhu! Mojca in Aleš

Prevala - Konjske police - Možnica (IgorZlodej, 26.03.2016)


Turni smuk DGRS Bovec.

Začeli smo pri odcepu nove ceste na Kanin, potem mimo planine Krnica na Prevalo, kjer je sledil rajši postanek. Naprej na sedlo Golovec, potem dva dol pod Prevalski Kuntar, ostali nad Kuntarjem. Pa spet nekateri na Lopo, drugi Konjske police. dobili smo se spet v konti po Veliko Bavho, pa gor do bivaka Mondinutti-Savoia in končno samo še dol.

Vsega po malem, predvsem pa dobra smuka in odlična družba.

Turni smuk v Možnico je eden od presežkov v Zahodnih Julijcih. Lepo okolje, dober sneg, dolga snežna pobočja, čudovit ambient in seveda vodenje, ki mi je bilo danes zaupano je pogoj, da se ga vsak še dolgo spominja.

Rauchkofel 2640m (Ksenija, 26.03.2016)


Pred enim tednom sem s Cogliansa, bližnjega soseda Rauchkofla, pogledovaa proti cilju današnjega dne in si v mislih že zadala naslednji - današnji cilj.
Tako smo se danes po krasni doini Valentinalm povzpeli do sedla Valentintorl. Poged na že običajno "sitno" prečko je botroval odločitvi, da smo nahrbtnike obtežili s smučmi, prečili (obvezne dereze in cepin) in se nato še par 10m povzpeli po izdelanih stopinjah do izravnave. Odprl se je pogled na prostrano smučišče pod vrhom. Pod vrhom smo malo posedeli, se naužili razgledov, potem pa smuči na noge in ... Začelo se je uživanje, ki je trajalo skoraj 1400 višincev.
Imeli smo veliko srečo, saj so se v času vzpona po nebu preganjali oblaki in poskrbeli za to, da se sneg ni ojužil. V času spusta pa se je popolnoma zjasnilo, kar je pomenilo dobro vidljivost in odlično smučarijo. Sneg je trenutno vseh vrst - na vrhu še ni prav dobro predelan, a vseeno lepo smučljiv, od sedla nižje pa poprh na trdi koži in pod planino veselec.

Mrežce (Mišo_Jenčič, 26.03.2016)


Ko smo se odpeljali iz Ljubljane, je bil cilj Suho rušje; med vožnjo je nekdo predlagal Dovško Babo; na koncu smo pristali na Pokljuki. Cesta do spomenika je prevozna b.p., sneg pa je ravno prav odpustil, da sta bila vzpon in spust zelo udobna. Niti številne luknje luknjačev – so skoraj vsepovsod – niso pretirano motile. Na vrhu smo srečali še enega smučarja, sicer smo bili začuda povsem sami. Prav prijetna tura pred žegnom.

Storžič (Andrej, 26.03.2016)


Zjutraj na severno stran Storžiča. Avto pustim na ravnini, nekateri z boljšim pogonom so se pripeljali do Doma pod Storžičem. Čeprav sem bil spodaj ob 6h, je bila pred mano proti Kramarci že četica. Kramarca ima "tekoče" stopnice, tako da se da hitro priti na vrh. Preverjal sem smučarske variante in je snega premalo tudi za Kramarco s Črnim grabnom. Spust po Petem žrelu. Razmere presenetljivo dobre, precej boljše kot med tednom v torek. Sneg relativno mehak, le malo motijo stopinje navzdol. Na spodnjem plazu pa lepo smučljiv grifig sneg.

Tuc de la Cigalera (Aleš_S, 25.03.2016)


Včeraj sva uživala na smučišču Baqueira-Beret. In v idealnih razmerah na res idealnem smučišču, ugotovila zakaj tu smuča tudi španski kralj. Za danes je bila napovedan slaba. Nisva čisto verjela, da se bo vreme brez oblačka tako spremenilo. Pa se je. Zato sva šla na eno kratko. Štartala sva na 2000 m, sneg je bil trd in pomrznjen. Najprej se nisva dala, ko pa je začelo snežiti in vedno močneje pihat, sva obrnila nekaj metrov pod vrhom. Pa smučanje sploh ni bilo tako slabo. Sva pa zato zaslužila kakšen tapas več. Njam, njam. Jutri bo pa menda spet sonce. Juhuhu! Mojca in Aleš

Ojstrica (2350m) (ŠpehM, 25.03.2016)


Od Planinška, kjer je splužene ceste konec, presekamo na zgornjo cesto po planinski poti. Nadaljujemo na smučeh preko Vodol in Inkreta. Od Korošice gremo peš po JV vesini na greben in po njem na vrh. Sneg je trd in mestoma razrit od plazov. Dva sva smučala po smeri pristopa z vrha, vendar ni bil to noben užitek. Usta so se razlezla v nasmeh šele v spodnjem delu, kjer je sonce že malo omehčalo podlago. Od Korošice se vrnemo čez Prag in pravljičnega Vodotočnika na Desko, kjer je njeno strmo pobočje ravno prav odjuženo za sproščene zavoje.

Lepa in dolga tura (18km) z izjemo vrha Ojstrice (smučarski vidik).

Nad Pokljuko (Marijana_&_Marko, 25.03.2016)


Normalni/oblegani pristopi in spusti nad Pokljuko so turno in smučarsko trenutno malo manj užitni (naluknjano, razrito, razbito, trdo...). Cesta do spomenika je ledena.

V četrtek ob sončnem zahodu sva z Jakom z Viševnika odsmučala po kar ostrem JZ grebenu na Jezerca (grebenski slalom z iskanjem prehodov - strme prečnice in ozki prehodi).

Danes ob sončnem vzhodu (ki ga žal nisva videla) sva posmučala Brda, nato pa smučala še z Mrežc v smeri Lipanskega vrha do škrbine in navzdol na Lipanco (pošteno strmo, lepa in kratka smerca, solidne razmere). Skozi gozd desno od normalke je bilo (glede na normalko) prav spodobno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Veliki vrh 2088 vm (Janez, 25.03.2016)


Cel teden kaže za petek sonce zato dopust, sinoči pa Bergfex za Julijce že kaže oblake in nič sonca. Prov, poj pa v Karavanke. Pa sva šla do Matizovca na 4ih, naprej pa po 10 minutah na pasji pogon. Pri koči kontrolna točka za žolne ne deluje, no midva sva itak čekirala po svoje. Do grebena na Kofce goro na smučeh, nato peš po grebenu na Kofce goro in do vrha. Stara gaz zabrisana z napihanim suhim snegom ki se je lomil in spodnašal korak, no pa je šlo BP do vrha. Z Ljubelja so nama pričeli pošiljati z vetrom meglo, pa sva jo hitro pobrala po ravno prav uživaško odpuščeni flanki. Ja, cel dopoldne naju je božalo sramežljivo sonce skozi kopreno in nama pripravilo zelo dobre razmere. Ker je snega še ogromno nisva šla v prečko in do koče, pač pa kar dol, dol proti grabnu in nato malo levo po letni poti, pa spet dol do jase ob ograji na poti do Kofc. Še med smrekami do vlake in mimo Matizovčeve žage do zadnjega ovinka pod Matizovcem prav do ceste. Cel spust odlične razmere, brez "gnoja" in brez trdih sledi predhodnikov ker jih tukaj praktično ni. Prov fajn sva se imela 2 Janeza :)

Veliki draški vrh (izguba cepina) (Tine_, 25.03.2016)


Pozdravljni,
Danes sem nekje na poti proti velikem draškem vrhu izgubil starejši planinski cepin. Cepin ni več veliko vreden, ampak ima že neko zgodovino, ki bi jo bilo škoda izgubiti. Če ga kdo najde mu bi bil pošteno hvaležen. Če ga kdo slučajno dobi naj me kontaktira na tel: 040 823 707

Razmere niso bile ravno rožnate...zgodaj zjutraj precej megle, proti vrhu pa izredno pomrznjen sneg in napihan v majhne bule po katerih je izredno težko smučat. Nižje je bilo nekoliko bolje, ko se je sneg nekoliko omehčal.

Špik Hude police (IgorZlodej, 25.03.2016)


Malo sem v dvomih, če bi opisal, ker je bila tura že večkrat opisana. Tudi iz razloga, da se ne bi ponavljal kot se opisi iz drugih koncev. Samo še stopnišče kristalne palače ni bilo opisano, drugo skoraj vse.

Izhodišče je v Zajzeri, kjer kot smo brali, je veliko parkirišče, ki pozimi ni plačljivo. Sledi neizogibna tekaška, pa most, pri katerem je treba desno, potem po luknjah, le kaj za vraga počnejo v tem času tam razen, da delajo luknje, se vprašam.

Čeprav me močno mika zgornji prehod grem vseeno v grapo s slapovi, je luštna, da že dolgo ne tako, čez izstop smuči nesem, potem pa nekoliko višje v "žleb" in več kot pol ga opravim na smučeh, potem na derezah. Trd je bil danes, pa megla, da bi jo rezal, zato smuči odložim na neki izravnavi pod vrhom, se sprehodim dve nadstropji višje in zavijem še na sam vrh okrog katerega so poplesovale snežinke, ki jih je preganjal zmeren JZ veter.

Vrnem se do smuči in v žleb. Boljše je bilo po desni strani, menda se reče, da je bilo grifig. Kaj pa vem, se je prašilo izpod robnikov, pa malo je peklo v kolenih, ampak spdoaj je šlo gladko, čeprav ni bilo namazano, bil pa je fin od zgoraj odpuščen sneg in to vse od grape, kjer še vedno vztraja led in seveda še naprej skozi gozd do tekaške.

Če si smučar turni pravi, žleb v žep svoj čimprej pospravi.

Begunjščica expres (Domen, 25.03.2016)


V sredo v Ostržkovi in smučal Zahodno. Včeraj po Frelihovi na SZ greben in smučanje po Sestopni.
Danes navzgor po Večerni, spust po Osrednji, nazaj gor po Trolku in ponovno po Osrednji v dolino.
Vse omenjene grape so odlično narejene, razmere za vzpon zelo ugodne. Isto velja za spuste, v glavnem trdo, a ne ledeno, na plazovih tudi malo rodea. Še najslabša smuka je bila včeraj v Sestopni, najbolj trdo in precej razrito, od plazičev in pešakov, tako da je ne priporočam. Prav vse grape so bile v preteklih dneh tudi smučane, seveda pa Ostržkova, Frelihova in Večerna sodijo močno v sfero alpinističnih spustov. Na splošno razmere na severni strani Begunjščice v teh dneh zelo ugodne, snega je zaenkrat dovolj povsod.

Veliki Draški vrh (PeterUl, 24.03.2016)


Da bo sonce, so rekli. In smo šli na Draškega. Na Pokljuki nas je pričakalo kar čez meter snega, sonca pa niti za vzorec. Doma si taktično nismo nataknili kož, da smo bolj športno odsmučkali po steptani tekaški progi do poti na Konjščico. Potem pa vse naprej do vrha ledeno, po površini pa kak cm nočnega pršiča, na katerem je krasno drselo kljub serenačem. Predvsem na prečki pod Studorskim. Gaz do vrha je bila namenjena bolj južnim razmeram, za nas pa kar preveč strma. Vrh nas je sprejel z vetrom, sonce pa je posijalo samo za kakšno ne preveč dobro fotko.
Potem pa boj z globoko razrito pomrznjeno strmino, kjer smo poskakovali po pol metra kot po kamnolomu. Hvala, dragi prednamci, da ste nam pustili vsaj skrajno vzhoden rob klanca ;-)
Rado je na Konjščici predlagal še manjši ovinek tako, da sva se povzpela še na Zlate vode in dol pod Viševnikom do izhodišča. Janez je že na Konjščici pametno obupal, Bojan pa itak še doma celi rane.
Se pa na koncu ob pivu itak vedno reče, da je bila tura super...

Klek (Miha, 24.03.2016)


Po včrejšnem turobnem, vetrovnem dnevu, danes prava zimska pravljica nad mojim Jesenicam. Kljub prehladu in sprenevedanju, bi , ne bi šel?? Sem se danes z Alešem in Papijem odpravil v Plavški Rovt do mojega dobrega prijatelja, ki ima kmetijo Zakamnik. Cesta prevozna do Zakamnikove kmetije. Nato pa pot pod noge, kože na smuči in brž proti Martinčovem Rovtu. Od tam smo se odločili, da po gozdu nadaljujemo pot proti Hruščanski planini. Kmalu smo do tam prispeli in jo počasi krenili do Mokotove bajte na sedlu Rožca. Nato smo se odpravil še na Klek in od tam po fantastičnem srenu odsmučali do Jeseniške planine. Spust smo nadaljevali do Trat, spodnji del planine. Tam smo pa krenili v gozd. Če bi šli po cesti bi zopet sledil ca.800m vzpona po cesti do Martinčovega Rovta. Tako pa smo prispeli po gozdu po rodeu ravno do njega in po cesti odsmučali do Zakamnika. Nepozabna turca nad mojim domačim krajem, v prekrasni družbi. Pri Zakamniku sledila kratka analiza ob pivcu.

pod Krniško glavico (Barbara, 24.03.2016)


"Četrtkova ekipa" je predlagala turo na Krniško glavico, vremenska je bila obetajoča in z veseljem sem šla zopet z njimi. Odhod iz LJ ob 7h se je izkazal za kakšno uro prezgoden, ob vzponu je bilo večinoma oblačno in sneg temu primerno trd. Srenači obvezni, prvo strmino je bilo hitreje premagati peš na derezah. Trde plazovine in mrzel veter so nas odvrnile od vzpona na vrh. Povzpeli smo se le do sedla, pa tudi tam se nismo zelo obotavljali in po dokaj trdem, toda grifig predelanem snegu odvijugali navzdol. Medtem se je pokazalo sonce, ki je precj hitro zmehčalo sneg in smučarija je postala super. Pojavljale so se ideje, da se ponovno opremimo za vzpon in tokrat do vrha, a volje le ni bilo prave. Je pa bila smučarija po strmini do doline perfektna, prav tako vijuganje po veselcu skozi redek bukov gozd do tekaške proge v Zajzeri. Zopet en lep dan v prelepem okolju in fajn družbi.
Lp vsem, Barbara

Krn (IgorZlodej, 24.03.2016)


Po opravkih v Tolminu nad vas Krn.

Snežni plaz je najnižje snežišče, zato razumljivo do tam, kjer takoj stopim na smuči, potem pa gor po kanalu, sledi prečenje plazovine v levo in v smeri Kožljaka ter nešteti cik-caki po plošči do Gomiščkovega zavetišča na Krnu.

Nekje do polovice je bil sneg rahlo odpuščen, v zgornjem delu prav nič. Razlog, hladen severnik, ki po plošči sicer ni pihal in oblaki, ki so se podili v smeri S-J.

Smuka razmeram primerna, prvi del sicer ok, ampak brez užitka, potem pa je bilo ta pravo do zadnjega metra snega, vmes kak meter tudi po travi.

Sicer mi je 110 krat bolj všeč od K. jezera in preko Krnske škrbine, ampak enkrat je menda treba tudi na južno stran, pa čeprav je vzpon duhamoren, da bolj biti ne more.

Nad Okrešljem (Čeha, 24.03.2016)


Danes z mojim starim prjatlem odjadrava v prelepo Logarsko dolino.Sprva je bil cilj Savinjsko sedlo.Nato zaradi parkiranja v Logarskem kotu določiva Pasje sedlo z mislijo smučanja do vrat avta.Tudi to spremeniva.Sneg pod Kotliči je skorjast in nepredelan,očitno mu je vročina škodovala.Cene že obrne spodaj,jaz pa rinem še malo naprej in pod stenami Turske gore prečim v zahodno smer.Snamem pse in se spustim pod Turski žleb.Zopet kože na smuči in v kar hudem vetru vztrajam do pod Mrzlega dola.Tam mi je dovolj,sotrpinu pa že prej in odvijugam do Okrešlja.Nadaljujem proti izviru Savinje ,kjer dohitim Ceneta.Mimo slapu Rinke peš nato pa z smučmi do avta.

Zelenica - 2 Cepina (BoštjanŠ, 24.03.2016)


Danes v četrtek 24.3.2016 sta med Kočo na Zelenici(100 višje) in Ljubeljem ostala dva Grivel črna cepina.

Sicer še ni jasno kako sta skočila iz nahrbtnika a zelo bi bil hvaležen za vsako informacijo, kako ju dobiti nazaj, saj ju čez pol ure ni bilo več nikjer :-(

Poštenega najditelja(ljico) čaka nagrada.

PROSIM DELITE.
Hvala!
040/456-940

Cap de Closos (Aleš_S, 23.03.2016)


Vreme je tu v Španiji boljše kot ga napovedo in zato sva imela spet sonce. Štartala sva na največjem španskem smučišču Baqueira Beret. Smučišču sva pokazala hrbet in se vzpela na nasprotni hrib. Tura je v začetku celo označena in poteka po prijazno zaobljenih hribčkih. Je kar precej obiskana ampak je bilo več sledi od prejšnjih dni kot pa smučarjev. Na vrhu naju veter ni pustil dolgo uživati. Je pa v okolici še neskončno veliko ciljev. Spust je bil spet super. Cm ali dva pršička na trdi podlagi. Spodaj se je sneg ojužil in bilo je tako fajn, da sva še enkrat nadela pse in se vzpela še na Tuc deth Miel, od koder sva imela 400 m neprekinjene flanke. Tudi južni sneg na koncu je tako predelan, da je nudil samo še večje užitke. Ja, fajn nama je v Španiji. Juhuhu! Mojca in Aleš

Pihapper (Jurij_Franko, 14.03.2016)


Malo pozno :-) Pihapper je hrib južno od vasice Hollersbach in Pinzgau. Najprej z avtom do gostilne Berghof, potem pa na smuči in skozi gozd do planine in naprej na greben. Po dveh dneh megle samo ljubo sonce in pršič. Sicer nismo šli do vrha, ker je greben malo manj prijazen od planinskih pašnikov.

Čez Brežiče (IgorZlodej, 23.03.2016)


Do snega po štirih, naprej po dveh.

Snega v zatrepu Možnice je dobrega pol metra, bil je rahlo ojužen, naprej v breg pa trdo pomrznjen, zato takoj namestim srenače, ki odlično primejo. Na vsake toliko zavije piš vetra, ki je zgoraj v ostenjih Rombona, Ribežnov in Črnelskih špic plesal svoj divji ples, da se je kadilo izpod njegovih peruti.

V nasprotju s kakšnim izpred prejšnjih let je tokrat vse lepo zglajeno, le v ta strmi grapci je nekaj trde plazovine, ki pa mi pomaga da gor na "sedelce" pridem brez derez. Sestop nad Korita je po skoraj mehkem, seveda še vedno peš, spodaj naredim malo izravnave v strmini, da spet stopim na smuči. Kmalu sem v lepem "kanalu", ki je le ob straneh okrašen z malimi plaziči. Če je bilo do tukaj skoraj "mirno" se na sedlu Čez Brežiče pokaže moč vetra. Nekaj časa še vztrajam, potem pa si rečem, da tisto kar sem želel videti sem že videl in se "zapeljem" v neko zavetrno kotanjo, kjer se pripravim za spust.

Sneg je ostal pomrznjen, pa vendar dokaj lepo smučljiv. Nad Koriti je treba nekaj metrov gor, pa tudi na drugi strani grem peš nekaj metrov dol. Potem grapco bočno oddrsam in spodaj v dolgih zavojih v zatrep. Tisti ta pravi pomladanski sneg je bil potem že skoraj na ravnem. Med bukvami je sprva še kar letelo, od "prodov" naprej se je bilo treba pa občasno tudi malo potisniti.

Lepa, samotna in zanimiva.

Belska planina (Miha, 23.03.2016)


Prvotni cilj današnje ture je bil Veliki vrh na Struški. Z Juretom in Miranom smo se z avtom pripeljali malo nad kurirskim domom na Pristavi. Naprej je cesta neprevozna. S Smučmi smo se odpravili čez Križovec in mimo Pustega Rovta do Belske planine. Že na Pustem Rovtu nas je pričakal močan veter in snežna ploha. Po cesti do Belske planine ni več tako pihalo, le snežilo je. Pri koči na Belski planini pa sta nas veter orkanski veter in megla odvrnila od nadaljnega vzpona proti vrhu. Bo počakal za drugič, snega je še dovolj. Hitro smo se preoblekli in pripravili smuči za spust v dolino. Spustili smo se do po cesti do plazu. Nato pa po plazu direktno na Pusti Rovt in nato dalje po cesti do avta. Snežna podlaga je bila na celi turi zelo trda.

Dolniki in Mahavšček (AndrejL, 19.03.2016)


Tura, ki sem si jo že dolgo želel. Člane ekipe prejšnjih sin smo zmanjšali in zamenjali. Smuk smo začeli z vrha Mahavščka in nadaljevali po dolih proti Govnjaču. Z Maretom sva morala v dolino, preostali pa so se povzpeli še proti Planji. Pršiča sicer ni bilo več, a se je še vedno dalo lepo vijugati. Z Govnjača na Doma na Komni, tam pivo, potem pa po mulatjeri do Savice. Ta del smuka vsekakor ni uživaški, še posebej če se proti Domu vali množica planincev in izletnikov (ki so zgrešili odcep za Slap Savice). Rešitelj Paro naju je zapeljal do avta pod Voglom.

Vogel - Komna (AndrejL, 17.03.2016)


V iskanju samote sva se z Maretom odločila za romanje s Vogla na Komno. Do pod Konjskega sedla sva se zgubljala v difuzni svetlobi, potem pa se je nekaj metrov pod vrhom zjasnilo. Nadaljevanje pa fantastično. Še škratki, ki sem jih slišal celo pot so se spremenili v ljudi. Med njimi je bil tudi Miha, s katerim se nisva videla že dolgih 25 let.

Kal - Srednji vrh (AndrejL, 18.03.2016)


Ob prihodu na Komno je naju z Maretom pričakal Paro s pivom. Lep hvala, Paro. Naslednji dan se je povečana skupina (12; skoraj avtobusna tura (kombi tura) odpravila proti Kalu preko Malih vrat. Smučali smo z vrha, ker pa nam še ni bilo dovolj smo šli še na Srednji vrh in pri smučanju z njega poiskali še zadnje flike pršiča. Uživaško smučanje smo na koncu zalili s pivom v Domu na Komni.

Begunjščica (Andrej, 22.03.2016)


Razmere na severnih straneh so se precej spremenile. Očitno je v ponedeljek odjuga naredila svoje in sneg je tudi v senčnih lega delno skorjast. Gor sva šla po Večerni, ki je smučljiva, vendar razmere niso bile za vriskat (nič ni ledeno, je pa veliko skorje), zato sva dol odsmučala po grapi Y. Razmere na plazu blizu rodea. Se nama je kolcalo po razmerah,ki so bile čez vikend. Jure in Andrej

Lenuhova & Zahodna v Begunjski vrtači (Domen, 22.03.2016)


Navzgor po Lenuhovi, smuka po Zahodni. Razmere v Lenuhovi odlične, narejeno je vse, spodnji skok se prehodi, dva sta jo smučala (drugega sem posnel na en kratek filmček, če ga želi, mu ga seveda rade volje posredujem). Smuka v Zahodni grapi dobra, nekoliko motijo le sledi luknjačev, smučali so tudi levi izstop Zahodne (vstop z grebena Lenuhove). Na Šentancu pa kot na kakem smučišču...

Moncorbison (Aleš_S, 22.03.2016)


Po dveh dneh vožnje sva prispela v Vielho, v dolino Val d’Aran, na španski strani Pirenejev. Najprej sva šla bolj raziskovat kakšne so razmere, smuči sva imela s sabo bolj za vsak slučaj. No, pa sva odvila na pravo cesto, ki naju je pripeljala do začetka snega. Najprej sva šla na peš sprehod, pa sva hitro ugotovila, da so razmere idealne in se preoblekla v smučarsko opremo in šla po sledeh predhodnikov, malo pa po vodniku. Vreme, ki je bilo dopoldne še bolj deževno kot ne, se je spreobrnilo, v skoraj sončno. Sneg je bil z višino zmeraj boljši in okoli naju se je kazalo vedno več lepih ciljev. Na vrhu ni bilo ravno za sončenje, zato sva hitro odvriskala v res idealnih razmerah in res idealnem pobočju. Še moker sneg na koncu je bil že toliko predelan, da je nudil eno samo veselje. Potem pa na cervezo in vino tinto in tapas... Juhuhu, v Španiji je res fajn! Mojca in Aleš

Grdi Vršič (IgorZlodej, 22.03.2016)


Začetek pri odcepu nove Kaninske ceste, potem pa po pomrznjeni cesti do planine Krnica in gor pod dolini. Včerajšnji dež je do višine okoli 1500 m naredil trdo, mestoma ledeno podlago, tako, da brez srenačev ne bi daleč prišel. Nad okoli 1600 m je že bil kak cm snežnega poprha, višje z vetrom tudi do 10 cm, tako, da se je lepo hodilo.

Občasne meglice je preganjal mrzel in na trenutke zoprn severni veter, ki se je nekako prikradel čez grebene od Prevale do Črnelske špice. V prvem delu doline Krnice sem zavil v desno, potem, šel mimo Kotla in pod Konjskimi policami na Grdi Vršič.

Zgoraj nov sneg ni bil moteč, nižje pa je kar malo "cukalo", se je pa seveda tudi ogrelo, tako, da je bila kar solidna smuka po odpuščenem, do fajn odpuščenem. Zadnji del seveda po cesti do avta.

Palec (Domen, 21.03.2016)


Z Ljubelja čez Zelenico in Suho ruševje na vrh. Smučati se je dalo v smeri vzpona zvezno z vrha do avta, z izjemo 2m prestopa čez skale na grebenu nad Vzhodnim žlebom. Vrhnja flanka (predvsem pod sedlom) odlična, smuka v malce južnem Suhem ruševju pa tudi dobra, s tem da kake hude hitrosti v takem snegu ni bilo. Na Zelenici je pa itak vse tako zvoženo, da niti južnost ni preveč motila. Graben v Avstrijo s sedla Žleb je bil videti odličen, prav tako Vzhodni žleb (Grapa), kjer so bile sledi pristopa in smučanja. Nekaj dni zagotovo še povsem aktualna zadeva...v vse smeri...

Brana (Vital, 20.03.2016)


V nedeljo je PD Kamnik organiziral " smučko in cepin " zato smo se TSKO-jevci podali na Brano. Eni po Bosovi, drugi preko sedla na vrh po SV pobočju. Preden smo dosegli vrh iz sedla, sta Stanko in Matjaž,ki sta prišla po Bosovi grapi, že odsmučala iz vrha na SV. Primož in Jure sta potegnila za predhodnikoma na SV, jaz pa po SZ grapi, ki je res lepo zalita.
Razmere dobre, snega veliko, gaz pa so že zjutraj potegnili člani kamniškega AO. Pod vrhom je potrebno popaziti na led in skale skrite pod pršičem.
Po postanku v koči smo nadaljevali najprej po odjuženem snegu, nižje je bil pa že pravi gnilc, vse do Klina.

Planica po Planici (Igor_Dežman, 21.03.2016)


Po štiridnevnih turnosmučarskih vragolij(četrtek družinski Vogel,vmes sem skočil še na Šijo,petek Viševnik,sobota spet Vogel z Vojcem po Žagarju gor po Žagarju dol,včeraj Debela peč)sem si rekel mal relaksacije danes ne bo odveč in sem jo po službi skočil v Planico po Planici.Planica prazna,ogrevanje po cca.700 stopnicah nato pa po putrčku do 255m,kolikor je menda skočil naš mladinec.Splača se,pohitite.L.P.Igor

Tolsta Košuta (Zoran_Vidrih, 20.03.2016)


Že po petkovi Cijanerici je padla odločitev da gremo v nedeljo na Tolsto Košuto. Ko sem videl še sobotni opis pa ni bilo več debate. Tale Košutka je res prava lubica in v pravih razmerah te res boža, stiska in veselo vriska :D
Do vrha je šlo s serenači. Ob cca enajstih na vrhu je bila še ravno prava ura da se ni preveč omehčal sneg in tudi v gozdu je malenkost odpustilo. Cesta hitro kopni in bo kmalu še kaj višje prevozna, trenutno je pa kakšen kilometer potrebno prečenje kopnih zaplat.
Več pa v slikah in videu na mojem YT kanalu :

https://www.youtube.com/watch?v=Y6vvVnqStZQ

2 x Škrbina Bucher (IgorZlodej, 21.03.2016)


http://www.primorskestene.com/?mod=catalog&id=1284&action=viewRout&action_id=219&language=sl&lang=sl

Od Mlinča preko Mangrtske planine in mimo odcepa za Drn-Dolič, potem pa levo v lep bukov gozd. Očitno je bila topla noč, saj je bil sneg že zjutraj povsem razmočen in tak vse do višini okoli 1600 m. Ko sem prišel iz gozda sem nekaj časa hodil po grapi Belega potoka, potem pa desno od Škrbine Belega potoka zavil v grapo pod Škrbino Bucher. Zadnji del sem po plazovini smuči nosil. Na vrhu hitro ugotovim, da bo krasna smuka dol proti zatrepu Remšendola. To je sicer lahko rizično, saj si ponavadi razmere za smučanje ogledamo ob vzponu, ampak po nekaj zavojih sem vedel, da bo varno, čeprav je bil v žlebu tudi napihan sneg.

V prvem delu potem suha mehka kloža, druga polovica pa vlažna mehka kloža, vse skupaj pa seveda povsem deviško. Smučanje sem zaključil na nekakšnem pomolčku, ponovno nalepil pse in se vrnil na Škrbino. Če bi bilo jasno, bi smučal še enkrat, tako pa sem med redkimi snežinkami (pojavila se je plohca) odsmučal na južno stran v smeri Mangrtskega potoka oz. Mangrtske planine. V prvem delu nekaj mehke plazovine, potem pa razmočen mehak sneg. Na nekem strmem delu sem bil primoran "odrezati" vršno gnilo plast, da sem lahko varno odsmučal do grape Belega potoka, po katerem je potem šlo prav krasno, pa čeprav je bil gnilec. Sledil je še položen del proti Mangrtski planini in dol do izhodišča malo po cesti, malo pod cesto, ampak ne v jarku.

Preval Prag (Mišo_Jenčič, 20.03.2016)


Na ta vikend pred 30 leti – prav tako je bila cvetna nedelja – je šla Barbara na svoj prvi turni smuk. Na Krn, z alpsko opremo. Po tistem sva sicer še bila dvakrat na Krnu, a obakrat z juga. Za ponovitev ture s severa nekako ni bilo prilike ali razmer. Poleg tega sva se zadnja leta kar odvadila spanja v zimski sobi ali dolgih tur. Tokrat so bile razmere, še obletnica je bila in bilo je – it’s now or never.

Komna je očitno pravi raj za zimsko pešadijo. Na mulatjeri do Komne smo srečali okoli 200 pešcev, 2 kolesarja in 2 smučarja. Po okrepčilu v koči smo se vzpeli na Bogatinsko sedlo in se po prijetnem firnčku spustili do Koče pri Krnskih jezerih. Vhodna vrata v zimsko sobo so bila zametana, zato smo sprva uporabljali (predvideni) vhod skozi okno. Toda manever vstopanja in izstopanja skozi okno je bil tako nadležen, da smo lotili kidanja vhodnih vrat, kar nam je po kake pol ure tudi uspelo.

V nedeljo smo se v povsem jasnem vremenu vzpeli do točke, kjer prvič zagledaš Krnsko škrbino. Pogled nanjo nas je kar osupnil, kajti od daleč izgleda res zelo strmo. Pojavile so se vse mogoče teorije, zakaj bi se bilo nevarno ali preveč naporno vzpeti nanjo. Midva z Jocem sva vseeno sklenila pogledat pod njeno vznožje, če je res tako grozno. Seveda od blizu ni izgledala tako odbijajoče in tudi sneg (kompakten južen) ni deloval plazovito, čeprav 100% seveda nisem bil prepričan. Vendar pa se je tik preden sva dosegla njeno vznožje, od nekod prikradel en oblak in čez dve minuti je bilo že vse v megli. Zato smo obrnili in šli na sedlo Prag (med Batognico in Vrhom nad Peski), ki smo ga dosegli v taki megli, da bi jo rezal. Prvih 150 višincev od smuke nismo imeli nič, nižje se je vidljivost izboljšala, na planini Polje je celo sijalo sonce (vrhovi so bili še vedno v oblakih). Sneg je bil vsega pomalem – nekaj skorje, nekaj pršiča oziroma mehke klože, nekaj prijetno ojuženega celca. Od Krnskega jezera naš je čakal še nadležen vzpon nazaj na Bogatinsko sedlo in vsaj takrat smo bili kar zadovoljni, da je oblačno in da ni bilo pretirane vročine. Na koncu pa še prebijanje mimo številnih lukenj luknjačev do Komne in po mulatjeri v dolino. Prismuča se do višne okoli 800 m, nižje postane pot preveč kamnita.

Krn mimo jezera je vsekakor tura za zaprisežene komnoljubce: pokrajinsko zelo slikovita, a dolga in naporna. Razmerje med smučanjem in hojo pa je izrazito neugodno.

Begunjščica (Seba__De, 20.03.2016)


včeraj pa na Begunjščico čez centralno gor in po Šentancu dol. Centralna je cela shojena in je kot bojišče, smučanje bi bilo kar oteženo zato zberemo spust po Šentancu, kjer sneg ni bil tolk južen je bilo pa kar faanj presmučano ampak je šlo vseeno lepo dol - boljš kot peš :D imeli smo res tooop vremce, sonček in breez vetra, tako da smo kar en lep čas se zadržali na vrhu. Za čuda v jutranjih urah ni bilo tolk gužve (10ljudi na vrhu) kasneje pa cele kolone ... ko bi le bili vsi vikendi tako lepiii :) ))))

video: https://www.youtube.com/watch?v=awfrDMMUJNU

Debela peč-Okroglež-Brdo (Igor_Dežman, 20.03.2016)


Pozdravljeni!Se javljam na prvi pomladanski dan,po dolgem času,malo sem se polenil.Včerajšni prvi pomladanski dan sem Planico zamenjal za Debelo peč.Avtocesta s počivališči do spomenika,nato pa sama jasnina in uživancija.Z Brda odsmučal 11.30,sneg je še zdržal.Na kraju sem še ujel,drugo serijo in dan je bil popoln.L.P.Igor

Veliki Draški vrh (Seba__De, 19.03.2016)


na Draški vrh čez Srenjski preval. Smučanje s srenjca kar ok (trdo) na strehi Draškega pa že kar pošteno ojuženo, nekje do Studorskega, nižje pa kar ok do planine Konjišnica in še en kratek vzpon do plesišča in po smučišču do avta :) in tako je za nami še en super dan tam, kamor nam je najleše :) če se kdo v naslednjih dneh odpravlja, priporočam res zgooodnjo uro, če bi bli okol 7,8h na vrhu bi bla še smuka toop :)

video : https://www.youtube.com/watch?v=rCgP9FjRDb0

Mala Mojstrovka (Vanja_Starčević, 19.03.2016)


Sicer sem bil namenjen na dvodnevno turo na Kredarico, ampak ko so ostali odpovedali izkoristil sem priložnost in se priključil moštvu ki je šlo pod Vršič (Sanda, Rene in Gorazd so šli na Špik, pa še Domagoja sem dobil za družbo. Začela sva na koncu ceste (spluženo je malo nad prvi ovinek) in se po cesti (zgodaj zjutraj trdo), bližnjicah in markirani poti (tudi v gozdu odpuščen spomladanec), žal so Domagoja močno žulili čevlji in se je že pod Erjavčevo kočo odločil da bo hodil počasneje, pa dokler pride. Do Vršiča je bila potegnjena špura, naprej pa le gaz 4 pešca. Smučino sem vlekel do višine 1800 m, ker je šlo prepočasi (vrhnja plast močno ojužena, spodaj trdo in mi je precej spodrsavalo) sem na škrbino nesel smuči po shojenih stopnicah (hvala predhodnikom!). Potem spet na smučke do vrha M.Mojstrovke, porabil sam 5.30 h, 1450 m vzpona. Vzdušje je bilo neverjetno: lepo zaliti vrhovi, nebo brez oblačka in popolna samota, srečal sem le omenjena 4 pešca. Nikoli ne bi pričakoval da bi v lepem vremenu skoraj celotno turo opravil v samoti. Smučal sem ob 13.30, zgoraj ojužena le vrhnja plast na trdi podlagi, proti škrbini pa spomladanski sneg. Pod škrbino prvih 100 m po po pršiču na trdi podlagi, potem skorja ki je že nastala v senci in se ob močnejšem pritisku predre tako da sem pobegnil na osončeno pobočje bolj levo (tam spomladanski sneg). Domagoj me je počakal v Erjavčevi (šel je proti Nad Šitom glavi, obrnil je na cca 1900 m ker je iz Grebenca zgrmel plaz), potem pa cesti in ob njej do izhodišča z postankom v Koči na gozdu da bi obiskala Tanjo in Marka.

Stol čez Zabreški plaz (Peter, 20.03.2016)


Danes čez samotno Zbreško planino in po njenem plazu plazu na Stol. Parkirala sva malo pod planino. Razmere na Zabreškem plazu res neponovljive, plaz je splazen le v osrednjem delu je manjši ostanek plazu ,pod Prešernom je treba paziti na skale ki se bodo vsak čas odkrile. Na prehodu v začetni del plazu se je mal plazilo,nato pa jujujuhuhu do dna.

Zirbitzkogel (Matjaž, 20.03.2016)


zirbitzkogel mi sicer brez vetra kot kaže ni namenjen ... a vsaj sonca in snega je bilo obilo :-)
zaradi slednjega sem tudi uspel presmučati severno pobočje ... direktno od koče navzdol ;-)
sicer so ponekod skale le poprhane ... in je malo zaškrtalo ... a po večini napihan sneg ... ki se je le občasno prediral ... tako da je bila smuka odlična :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=328&ee_lang=slv

Krma-Kot-Palec (Matej, 19.03.2016)


Da se ne bom celo sezono šlepal na opise razmer in ko je ravno prilika, da napišem nekaj novega. Žal pa najbrž po poslabšanju vremena v kratkem opisano ne bo več spadalo pod aktualne razmere. Iz Krme v Kot sva jo s Klemnom mahnila včeraj, danes pa iz Zelenice čez Palca v Avstrijo. Od vrha nad Staničem dol v smeri doline Kota čez Pekel je bilo ob 12:30 pršičasto ali pa vsaj v mehko kložasto. Pod severno steno Rjavine se je vmes pomešala kakšna malenkost trša kloža. Prehodi v smeri markirane poti nad slapom v Kotu so bili lepo zaliti, sneg predelan, trdo grifig, kep plazovine pa tudi kar nekaj. Špura po cesti do Radovne potegnjena od smučarjev in utrjena od medveda. No, danes pa na vstopu v SV grapo Palca ob 8:30. Grapa je lepo zalita. Mestoma je levi del grape že obdelalo sonce vendar je bilo na desni polovici še v izobilju nezvoženega mehkega suhega. V spodnjem delu za izrazito sotesko že miruje večja plazovina, ki pa se jo tudi da lepo obvoziti po desni. V gmajni in po cesti je pa letelo po trdi podlagi.

Storžič-Žrelo (Andrej, 20.03.2016)


Danes sem bil namenjen na Storžič po Kramarjevi, pa sem si na dostopu premislil in zavil v okviru markirane poti skozi Žrelo. Smer je lepo zalita, sneg suh in se je spreminjal od pršiča, do mehke klože. Zgoraj sem za vzpon izbral grapo direktno,ki pa se je zaključila z zelo ozkim delom, zato sem za spust izbral skrajno levo gledano navzgor. Je še kaka varianta v desni strani, ki pa bo morala še počakati. Smuka je bila super.

Ps: Če je kdo lastnik modre barve, ki je verjetno po pomoti pristala na mojem avtu, se lahko javi.

Nad Zelenico (Marijana_&_Marko, 20.03.2016)


Z Vrtače sem odsmučal malo pred pol deseto (lahko bi počakal še kakšne pol ure, da bi bolj spustilo) po lepo zalitih južnih vesinah (Poševnica čez Brunk, zgornja polovica smeri slabih 45°, 400+ m, izpostavljeno). Pred mano sta Luka in Jaka odsmučala levo varianto JV grebena Vrtače. Skupaj smo zatem sledili Simonovim sledem po Večerni in nadaljevali po zgornjem delu Vzhodne grape na Begunjščico. Z Jakom sva odsmučala po smeri pristopa, Luka po Vzhodni grapi. Oboje je lepo zalito (povezava Večerna - Vzhodna bo pa kmalu fuč), Večerna še vedno z mehkim suhim snegom omogoča super smučarijo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Stol (Miha_D., 20.03.2016)


Včeraj sem vas pozabil seznaniti z velepomembno novico, da sem na vrhu Begunjščice srečal starega prijatelja Mareta. Beseda da besedo in po nekaj besedah si rečeva, da jo jutri skupaj mahneva kam na turno smuko in da zadnjo besedo o cilju po telefonu ubesediva zvečer. In kam, se boste vprašali. Seveda, kam drugam kot na Stol, ki ga je na TKG tako atraktivno predstavil Bačko. Zjutraj se nas pet doživetij željnih nabuta v avto in čez Ljubelj oddrvimo v Medvedjo dolino preverit, če to, o čemer se piše na TKG, drži. Pogled na Široko rižo, ki jo je sicer odvozilo že kakšnih 20 smučarjev, je mamljiv, zato se polni pričakovanj zagrizemo v breg. Špura je že lepo utrjena do grebena, od koder veselih obrazov odcuckamo še na Stol. Po nekaj spominskih posnetkih se začne tisto najlepše, o čemer je pisal Bačko. Z vrha po nekoliko odjenjanem slovenskem veselcu odvijugamo nazaj do roba grebena, od tu pa se po Široki riži začne orgazmatronično štepanje zavojev v avstrijskem celcu do nezavesti. Prešerno vriskajoč jo prašimo do kolovoza, po katerem odkrmarimo do parkirišča in zaključimo rajski dan. Z dvema besedama: nepozabno in fantazmagorično. Za vas smo uživali Sabina, Jana, Marko, Žiga in Miha

Mangrtsko sedlo (Ksenija, 20.03.2016)


S parkirišča na smučeh mimo Mangrtska planine, po letni poti (nekaj časa tudi kar po svoje) do začetka zimske poti na Mangrtsko sedlo. Že med potjo smo slutili, da nas čaka krasna smučarija. Izpod Mesnovke sta se že odpeljala dva plazova, prav tako po grapah proti Mangrtski planini, zato smo si že med vzponom začrtali približno smer spusta.
Sonce je kar močno grelo, a sneg je bil od začetka uživanja malo po 10.00 do Mangrtske planine krasno smučljiv. Na vrhu firn, vmes veselec, na senčnem spet firn in po grapi nekaj vmes. Krasno, 10+.

Falkert (Tadej_Pušavec, 20.03.2016)


V Nockbergih smo bili že včeraj (Malnock in Klomnock), in glede na vreme in razmere smo to ponovili še danes. Tokrat še na Falkert. Razmere idealne, vreme ... poezija. Snega je še dovolj, smuka po sankaški progi je(še možna) do avta - prav dolgo pa to ne bo več mogoče.

Zabuš (2244 m) (Marijana_&_Marko, 19.03.2016)


Nad Pecolom v dolgi prečnici do vstopa (izrazit lijak) na vršne JV vesine Zabuša. Po odjenjanem snegu sva ob pol desetih (sneg je dobro predelan, kakšno uro bi verjetno lahko bila bolj zgodna) odsmučala z vrha direktno v Lijak (naklon je 40°, višina smeri 320 m). Še enkrat po stopinjah na vrh, drugi spust sva ob 11h zastavila po široki in dolgi JZ flanki (s Pecola se ne vidi, 40-35°, 450 m), ki je bila povsem speglana - podarila nama je fantastično vijuganje. Na višini 1800 m sva odvila levo in v dooolgi prečnici prismučala nazaj na Pecol.

Zanimiv vrh, ki premore še par možnih/težjih smučarskih linij, gotovo pa pozimi samo izjemoma dočaka smučarski obisk.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Za debelim vrhom (Jure_Munda, 19.03.2016)


Pristop v petek zvečer. Smer po grebenski na Krstenico.Pot kopna. Sneg se prične V Kapeh. Od tu dalje s smučmi. do planine Grintovica.
Sobota. Dan smo lovili zjutraj še v temi. Pričeli na planini Zgornja Grintovica. Razmere za hojo s smučmi odlične. Povzpeli smo se proti grebenu predvrha Debelega vrha. Odsmučali po pršiču. Na soncu se je mestoma že prediralo, čeprav je bila šele deseta ura. Mestoma sren. Iz Lazovškega prevala proti Krstenici smuka po čudovitem pršiču. Prečenje do Krstenice je bilo udobno. Spust proti planini Grintovica sprva v pršič, nato v slabo predelanem gnilcu po gozdu do planina Grintovica.
Naslednji dan (nedelja) zgodnji spust do planine Blato. Slabo pomrznjeno in slabo smučljivo (skorja) ob 7.30. Nižje proti Blatu lepi zmrznjeni odseki po posekah. Cesta smučljiva do parkirišča za sankališče. Vmes nekaj asfaltnega predaha (50 M). Žal smo morali biti prezgodaj v dolini.

Zadnji Vogel (Tine_Čopič, 19.03.2016)


Zjutraj smo bili nekoliko presunjeni, ko smo na cesti proti pl. Blato morali parkirati povsem spodaj, pa smo si rekli, pridemo, do kamor pač pridemo. No, v šestih urah smo le dosegli cilj. Snega je za ta čas veliko, v gozdu je še precej mešan, višje gori pa je bil zjutraj pomrznjen, čez dan pa se je seveda precej omehčal. Smučanje je bilo odlično do izteka doline Za Kopico, potem pa kakor si vedel in znal. Jutranja hoja po cesti v Suhi je bila pa poplačana s prijetnim smučanjem po ravno prav mehkem srencu prav do avta.

Triglavska magistrala (100jan, 19.03.2016)


Najina varianta ni šla strogo po receptu, sicer pa ta zgolj omejuje svobodo sprotnega odločanja glede na okoliščine. Tako sva nabito parkirišče, vrsto pred gondolo na Vogel in nezanimivost trase zamenjala za hiter vzpon do Doma na Komni, privarčevan čas, energijo in izpuščeno etapo pa "not prnesla" s pristopom na Mahavšček in spustom Čez Govnjač na večerjo. Dan je bil krasen, sneg pa mešan vendar ugoden za hojo in smuko. In tako naj bi bilo še vsaj 3 dni.
Cilj naslednjega dne je bil bivak na Prehodavcih, vendar...Herman je "zalaufal" žičnico in mi "zrihtal" dostavo 3 gramske tube lepila, ki je rešila zagato z nadaljevanjem avanture. (to ga v mojih očeh postavlja na 2. mesto oskrbnikov, "tik malo" za Matejo). Krenila sva torej v vroč dan, na Kal in čez ene kuclje v Lopučnico, še po črevah na Sedmera in na Prehodavce. V bivaku sva bila sama in ga ocenila s 5 zvezdicami.
Če se po jutru dan pozna,bo tudi ta lep. Po zajtrku in kavi sva pohodila Kanjavec, razgled je bil neverjeten, balzam za oči in dušo, mehke, prelite obline in ostri vrhovi vse naokoli. Odsmučala sva v Velsko dolino in se po nevarnem, težkem gnilcu povzpela na Konjsko sedlo in naprej na Kredarico. Z nekaj malega poganjanja sva prismučala točno do avta, že prej pripeljanega h Kovinarski koči.
Ps. Tura je lepo opisana v Velikem ts vodniku, v nestabilnem vremenu pa je bolje imeti kar tazaresnega GV. Itak pa poanta ni v smučanju ampak v lepoti tega dela zimske pokrajine, zato se je je škoda lotiti v slabem ali na brzaka. Če bi šel še 1x, bi si enako vzel 3 dni, pa seveda Marči, en avto pa pustilv Vratih in se spustil Za Cmirom. LpS

Begunjska Vrtača (Andrej, 19.03.2016)


Jutranji skok na Ljubelj. Pričakovano veliko ljudi, ampak zgodnja ura je pomagala, da je bilo znosno. Po Lenuhovi gor, levi krak (gledano od spodaj) je spodaj malo pomrznjen, zato sem prečil v desnega, da sem preveril razmere za smučanje. Sneg v grapi še vedno suh, malo zbit pršič. Na vrhu super razgledi in sonce. Zgornji del spusta še nekaj zavojev po pršiču, v grapi lepo smučljivo, a večinoma ni več mehkega pršiča. Lepa tura, ni kaj.

Stol (Bačko, 19.03.2016)


Smo jo danes mahnili na Stol iz Medvedjega dola. Ker čez Široko rižo še ni bilo gazi (je bilo pa vse črno v Janeževem žlebu), smo jo po liniji najmanjšega odpora mahnili najprej na sedlo Belščica (trda pomrznjena smučina).Potem pa naokoli po vroči prečki nad Kožnami in na vrh Stola, od koder smo smučali, ko je najhujša gneča obiskovalcev iz smeri Tinčkove koče in Podnarja že popustila. Vzhodno Stolovo pobočje je bilo videti odlično, ampak mi smo imeli drugačne cilje. Po firnu so se spustili do sedla med Stolom in Potoškim stolom (vmes je nekdo na sedlo potegnil smučino) in po Široki riži vriskajoč nazaj v Medvedji dol. Sami sebe smo obrajtali, ko smo ugotovili, da bomo v soboto ob dveh popoldne uživali v nedotaknjenem pobočju in deviškem pršiču. Takega izleta se bom še udeležil.

Špik nad Špranjo (2554) (IgorZlodej, 19.03.2016)


Na Žlebeh parkirišče že skoraj polno, le kam so vsi šli.

Do Planine Krni dol sem prehitel tri, potem pa nisem več štel. Špura je sicer bila, pa sem večinoma hodil po svoje, sneg je rahlo odpustil in vzpon je bil en sam užitek, sonce je sicer prijetno grelo, pa tudi kakšna sapica je bila, še posebej potem ko sem zavil na gredino v levo in se nekje na polovici preopremil, smuči pa so romale na nahrbtnik. Pred mano je bil eden, ki je naredil lepe stopinje, vendar je potem na "škrbinci" obrnil. Naprej so bile sledi enega, ki je verjetno včeraj smučal z vrha.

ker imam raje bolj mehko snežno podlago so bile ob 11.45 optimalne snežne razmere, ki sem jih seveda izkoristil. Pod "škrbinico" nekaj štanfanja, potem pa so stekli zavoji, ki so sicer imeli nekaj presledkov, se je bilo pač treba nadihati, pa še ta lepa pobočja sem iskal, našel sem jih bolj v osrednji Dolini na levi strani.

Smuka se je zaključila na planini Krni dol, ker tisto naprej je samo še vožnja v dolino.

Glede ocene: prvi del je za vse, priporočam pa seveda le redkim.

Monte Coglians (Ksenija, 19.03.2016)


Danes se je prvak Karnijcev pokazal v vsej svoji lepoti in nudil vrhunske smučarske užitke.
Od koče Tolazzi do planine Moraret po dobro zasneženi cesti in delno po gozdni "letni bližnjici", potem pa po zimski smeri pod ostenje gore, kjer običajno smuči počakajo na lastnikovo vrnitev z vrha ali pa romajo na nahrbtnike in na vrh.
Vzpon je potekal več ali manji po še trdem snegu, v zadnji konti po plazovini, ki je bile lahko prehodna in tudi smučanje po njej je bilo dokaj dobro.
Na vrhu toplo, brez vetra, razgledi daleč na vse strani neba.
Smuka z vrha do prve prelomnice po ne povsem predelanem snegu, naprej pa sva poiskala s plazovi počiščene terene, ki so ponujali izvrstno smuko. Nižje, kjer plazovine ni bilo, pa juhuhu po veselcu.
Obiskovalcev malo, dan pa tak, kot si ga lahko le želiš.

Zelenica in Begunjščica (Katja_Juhart, 19.03.2016)


Super razmere danes na Zelenici. Sneg je bil sicer ’južen’ in precej zdela zaradi številnih smučarjev in pohodnikov vendar je bila smuka odlična. Na Begunjščici je bila pot precej shojena in zluknjana vendar se je vseeno dalo odsmučati.Vreme pa naravnost čudovito.

Tolsta Košuta (Aleš_S, 19.03.2016)


Navdušenje iz Grintavca je bilo treba nadaljevati. Dobre razmere na južnih pobočjih so me zvabile na Košuto. Cesta je iz Medvodja še vedno prevozna samo do mosta na ostrem desnem ovinku. Je pa višje gori že pošteno kopna in je treba malo pešačiti. Ob devetih je bilo do Dolge njive še vse pomrznjeno. Šele na Zgornji Dolgi njivi in na pobočju Tolste Košute se je zmehčalo. Srednja grapa je splazena. Vzhoden rob pobočja pa je še nedotaknjen - tudi smučal še ni nihče iz Tolste Košute. Zmehčano je bilo samo nekja centimetrov, spodaj pa tdo. Pod vrhom sem nataknil še srenače. Na vrhu kičasto... Po enajsti uri so bile razmere idealne od vrha do koče na Dolgi njivi. Potem pa po še vedno pomrznjenem snegu skozi gozd pa spust po cesti z nekaj peš vložki. Bilo je več kot dobro. Juhuhu! Aleš

Škrbina nad Cijanerico (Zoran_Vidrih, 18.03.2016)


Rana ura je mogoče Slovenskih fantov grob, definitivno pa to ne drži za turno smuko. Ob 12.00 na škrbini je bilo vsaj dve uri prepozno. Sneg je bil že preveč mehak in drobni plaziči so leteli s vseh strni. Nebo je bilo brez oblačka, ne bi pa se nič pritoževal, če bi zapihala kakšna sapica. Čez Pecol sva na mehkem snegu prilezla do ceste,od tam pa smuk do avta.

En kratek povzetek v filmčku:

https://youtu.be/xN_yinTXEcQ

Begunjščica (Miha_D., 19.03.2016)


Po včerajšnji turni nirvani na VDV in današnjem jutranjem uporu dece, da ona pa že ne gre na dilce in zajlo, besno pomečeva alpsko opremo iz avta, vanj namečeva turno in odbrziva na Ljubelj. Pogled na sončno in zasneženo Zelenico je fascinanten. Kot bi rojile mravlje. Mlado, staro, žensko, moško, slovensko, avstrijsko, lepo, manj lepo in kar je še razlikovalnih kriterijev, vse gomazi navkreber in se driča po bregu navzdol. Kamor seže oko, je videti sanke, deske, smuči, dereze, cepine, krplje, akije, v katerih odvažajo polomljene, vrvi, čelade in drugo rekreativno opremo. Koliko različnih ljudi na kupu, pa vsi veselih obrazov in prijaznih pogledov. Tu si človek mora priznati, da zre v pravi zimski raj, ki ga preveva ena sama zimska sreča. V takem vzdušju jo mahneva po bivšem smučišču in Šentanskem plazu na Begunjščico. Špuri bi skoraj lahko rekli avtocesta. Na vrhu se tre planincev in turnih smučarjev, zato kanček previdnosti ne škodi, da bi kdo žalostno ne omahnil v globel. Na grebenu so zaradi sonca in vetra iz snega na nekaj mestih že pokukale prve skale, vendar je še možno zvezno odsmučati. Po plazu je sneg že precej zvožen in razrit, vendar še dovolj mehek, da z nekoliko ofenzivnejšim turnosmučarskim slogom zašarmiraš ostarelo avstrijsko turno smučarko ali nedeljskega pohodnika globoko spodaj na smučišču. Po smučišču gre kot namazano in pravljica se konča na parkirišču. Vesela, da sva sprašila še en vrh, si pri avtu privoščiva osvežilen radler in odbrziva domov. Trudila sva se Živa in Miha.

Kamniško sedlo (Čeha, 19.03.2016)


Pred jutrišnjim množičnim obiskom sedla,izkoristim dokaj nedolžne snežne vesine.Za "Smučko in cepinom" ,bo vse drugače.Ob osmih zjutraj sem že gor,rana ura pač.Sonce pričakam pri Slovenski zastavi na robu.Po počitku ,odpeljem do koče,katero so čez vikend odprli.Enga za odvadit,da ne bo zamere.Ker sem nameraval drugo serijo poletov v Planici pogledati pri Marjanu(Piknik center pri Jurju),sem ob 10.uri odpeljal v dolino.Pod Planjavo je bil sneg še trd,v območju poti že puterček.Užitno je do vode,naprej v gozdu,pa boj za preživetje(gnoj).Da se pripeljat v Klin.

Ovčji vrh (Kozjak) (Matjaž, 18.03.2016)


na ovčji vrh je pač potrebno v 5ek ... saj so sicer med vikendi kot je ta ... lahko velike težave s parkiranjem ...
to se je lepo pokazalo včeraj ... ko je že v 5ek bilo zgornje parkirišče polno ;-)
sicer pa krasen dan in odlična družba ... z dokaj dobro smuko ... kjer se je vsaj v zgornjem delu dalo izbirati med tršo zvoženo podlago ali nezvoženim južnim ... a ne preveč težkim snegom :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=327&ee_lang=slv

Veliki Draški vrh in Studorski preval (Marijan_Breščak, 18.03.2016)


Miha ne laže. Res je bilo enkratno, kičasto bi rekel. Vsi sio bili v Planici mi pa uživali v rajskem okolju. Cenko je rinil na Veliki Draški vrh meni pa je bil Studorski preval prijeten cilj za uživanje. Smuka kot je opisal Miha pravo nadomestilo za izgubljeno tekočino pa šele na Rudnem polju. Joj kako se je prileglo. Uživala sva Cenko in Marijan

Veliki vrh (2110m) (ŠpehM, 18.03.2016)


Od Planinška na smučeh preko planine Vodole, Inkreta na Veliki vrh. Ob 8. uri so južna pobočja že rahlo omehčana. Smučanje do Sedelca je najlepše po senčnih pobočjih kjer leži še pršič, drugje je sneg že dobro predelan. Nato na Dleskovec in preko dobro zalitega Grdega Vodola na planino Ravne. Po cesti oz. gozdnih bližnicah se lahko pripelješ do vozila.

Begunjščica - Večerna, Ostržkova (Simonerjavec, 18.03.2016)


Že cel mesec sem si ogledoval Večerno na Begunjščici in danes sem se je lotil. Začetek zelo obetaven - predelan sneg, ki se ni udiral več kot 20cm. Prvi skok sem obvozil po levem žlebu, vendar tam naletel smotane razmere: nepredelan sneg na borovcih...

Naprej je šlo bolje - spet predelan sneg, strmina pa narašča... nasmeh

Ko prideš na greben, kjer se uradno smer tudi konča, se začne težji sneg. Vendar je do vrha samo slabih 10min tako, da se da.

Smučanje čista poezija, kljub temu, da tako visoko ocenjene smeri še nisem smučal. Lahko rečem, da sem užival.

Prav nasprotno pa velja za Ostržkovo grapo v Begunjski Vrtači, katere sem se lotil naslednje... Sicer predelan sneg, vendar poledenel. Sicer izredno zanimiva grapa, vendar za smučanje že preozka. Zgornji del je bil še užiten, vendar v ožini je bolj kot ne mučenje.

Po mojem mneju je bil današnji dan idealen za smučanje, pa tudi za plezanje tam, kjer je sneg predelan.

zgodbica na blogu:
http://www.simonerjavec.com/2016/03/skiing-gnarliest-lines-on-begunjscica.html

Video iz Večerne:
https://www.youtube.com/watch?v=Oa7gPwxQdxk&feature=youtu.be

Grintavec (Aleš_S, 18.03.2016)


Z Borisom sva kolebala med Kepo in Grintavcem in je zmagala sončna flanka. Sneg se začne 100 dolžinskih metrov nad Suhadolnikom. Šla sva po stari poti čez Taško. Snega je veliko in s smučmi ni šlo samo na odseku od žleba do gozda. Prečka nad prepadnimi sklami je enostavno prehodna, poskrbi pa za nekaj adrenalina. Nisva bila prav zgodnja. Zato je šlo lepo po že odjuženem snegu. Dva predhodnika sta navzgor grizla s srenači, midva pa do vrha samo na psih. Kot vedno je ključni problem rampa na Grrintavčevo streho. Zaradi pozne ure, rampe sva se lotila po dvanjasti, je bila ta že pošteno zmehčana. Eden od predhodnikov jo je pred nama že odsmučal in jo že malo počistil. Pa vseeno je še priletel plaz, ki ga je sprožil odjužen led nad rampo. Mal sva zajela sapo in oddirjala čez rampo. Šlo je brez problemov. Po moje ob malo bolj zgodnji uri ne bi smela več povzročati problemov. Potem pa še cik cak čez streho do vrha. V spodnjem delu je bil sneg že mehak, vendar samo zgornjih 10 cm spodaj je pa trdo. Na vrhu se je pa ravno prav odjužilo. Odsmučala sva ob dveh. Zgoraj super. V spodnjem delu strehe na bolj strmih pobočji bolj pazljivo, ker se je malo plazilo. Previdno čez rampo, ki pa ni povzročala problemov. Uživaško čez Suhi dol. Brez problemov po prečki nad Taško. Peš v žleb. In za nagrado juhuhu do ceste, smuk po cesti in z nekaj metri po travi je šlo lučaj do avta. Skratka, zgleda do so prisojne flanke že predelane, le pravi čas jih je treba odsmučati. Juhuhu! Boris in Aleš

Begunjščica - južno pobočje (Marijana_&_Marko, 18.03.2016)


Še ena upokojenska z Jakom. Z vrha sva na jug odsmučala po vesinah (tik) levo od vpadnice. Krasen smuški svet, možnih variant je precej, strmina je v povprečju nekje 35+° (P+, 600 m), snežna podlaga predelana, "poglihana" in za smuko odličena, zaključila sva tik nad cesto. Bila sva zgodnja, tako da sva imela še pomrznjeno - prav krasno se je "iskrilo in prašilo". Vzpon nazaj na vrh pa je bil pod žgočim soncem muka, za senčni dodatek sva se še malo poigrala direktno nad Šentancem, kjer pa je sneg na več mestih žal samo poprhan čez skale...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vogel (Marijana_&_Marko, 17.03.2016)


Z Jakom sva smučala z Vogla po široookih JV vesinah: predelano in odjenjano, prehod mimo pečin sva poiskala na levi strani (T-, 450 m). Nato sva posmučala še Severno grapo (T+, 150 m): zalito v celoti, sneg je suh/prhek, razen na obeh ključnih mestih (prestop preko robu v grapo in ožina v izteku), kjer je bil sneg pomrznjen. Po Žagarju se je še prismučalo do parkplaca.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kamnica (1739m) (Andrej, 18.03.2016)


poročilo za jutrišnje Karavanške zagnanke in zagnance. Smuči obuješ na 785m, slediš smeri ceste do Bertahuete in potem po razritem pobočju do vrha, ki nudi prekrasne razglede od Pece na V, Kepe na J do Karnijskih na Z. Koča odprta. V stalni senci je sneg suh, kjer ga oblizne sonce je osrenjena skorja, kjer ga nažge pa je moker. Čim dlje ga nažiga, tem večje kepe se valijo. Spust po senčnih SSZ vesinah ima v celoti suh sneg in te pripelje čisto v dolino do avta.

Stol iz Završnice (Podhrib, 18.03.2016)


Cesta je kopna skoraj do Tinčkove koče..parkiraš in takoj na smuči. Pri koči se zavije levo v strmo dolino Zagon in nato naravnost proti krnici v Kožnah, kjer se odprejo bela prostranstva v vsej svoji lepoti. Špura je lepo narejena do vrha, tako da nismo potrebovali derez in capina, večina je šla gor tudi brez srenačev. Pred zadnjo strmino so se nam pridružili tudi avstrijski turaši iz Podna. Na sedlu je vleklo, na vrhu pa lepo toplo z malo vetra. Prejšnje dni je zapadlo 15 cm pršiča, ki je na severnih straneh naredil rahlo skorjico, ki ni moteča za smučanje. Zelo moteč pa je ta sneg na sončnih straneh, ker zelo plazi, ter bremza smuči in je potrebna velika mera previdnosti pri smučanju. Eden izmed prvih smučarjev, ki smo jih srečali gor grede si je tako poškodoval koleno, da so ga morali priti reševati z helikopterjem....v krnico v Kožnah je priletelo kar nekaj plazov svežega snega, ki jih gor grede še ni bilo...skratka treba je biti zgoden..pomlad trka na vrata tudi v hribih..

Veliki Draški vrh (Miha_D., 18.03.2016)


O Velikem Draškem vrhu je bilo že veliko napisanega, pa naj kljub temu dodava še midva skromen prispevek. Bolj za zbujanje zavisti kot za kaj drugega. Po megleni turnosmučarski kalvariji, ki smo jo prejšnji teden doživeli na Dobraču, je bil današnji zakonski turni izlet na VDV zadetek v polno. Zakonski turni izlet pomeni, da moraš zjutraj najprej naroditi, zbuditi, podojiti, previti, nahraniti, … troje dece, jih nato poslati v OŠ in SŠ in končno si otrokfree. Sprva sva sicer nameravala naskočiti Rodico, pa sva med vožnjo spremenila itinerarij, in ni nama bilo žal. Na Rudnem polju, ki se je kopalo v soncu, je snega za izvoz. Špura se udobno vleče v sončno in idilčno zasneženo Konjščico, na Jezerce in do vrha. Za par, ki skupaj šteje 104 leta, je slabe tri ure hoje odličen rezultat. Vzdušje na vrhu v toplem pomladanskem soncu je bilo spokojno, predvsem pa bistveno drugačno od norišnice v Planici, kamor so drle trume navdušencev nad slovenskimi orli. Vrhnja flanka je bila prilično dobro smučabilna, čeprav je sneg zaradi vetra in množice predhodnikov precej razrit, vendar še vedno mehek. Turnosmučarska poezija se začne pod Studorskim prevalom, kjer je sonce bolj redek gost, in traja do Jezerc. Tam je sneg še najbolj deviški, za enkrat skoraj nekložast, in prekaljenemu turnemu smukaču nudi bajno satisfakcijo. Muke v gnilcu se začnejo od Jezerc do Konjščice. Vsem repetentom zato priporočava, da z Rudnega polja odrinejo v ranih jutranjih urah. Midva sva šele ob pol desetih. Za vas sva uživala Živa in Miha

Mangrt (IgorZlodej, 18.03.2016)


Od Mlinča mimo Mangrtske planine, potem po grapci gor, pa v desno in levo od Mesnovke do ceste, prečenje "velike grape" in končno na dolgih pobočjih pred ruševinami. Pomrznjeno, zato srenači obvezni.

Od "ruševin" je na prečki že malo odpuščalo, sledila je lepa dolinca do sedla, od tam prečenje v desno pod MRM, spet zelo trdo in gor pod prve jeklenice italijanske poti. Tam sledi zamenjava opreme in po mestoma mehki, mestoma trdo kloži. Ogledujem si "zimsko smer" pa mi nekako ne diši, je preveč napihanega snega pod stenami, zato grem v okviru italijasnke poti na severno prečnice, tudi tukaj se držim čim višje pod steno. Ko pridem naokoli me spet pozdravi sonce, zavijem gor na vzhodni greben in po njem do vrha.

Sestopim po smeri vzpona. Spet zamenjam opremo in smučam. Odlično kako pa bi sploh lahko bilo. Le od "ruševin" do "velike grape" bi moral biti kako uro dve prej, ampak tudi solidno. Dva plaziča mokrega snega sta se splazila kar sem hodil na vrh, zato za vikend, ko bo še topleje previdno na prisojnih južnih pobočjih.

Nadaljevanje en sam užitek po pomladanskem veselcu.

Kot bi napisala M&M podana ocena ne odraža dejanskega stanja, dejansko je še boljša, kar pa ne pomeni, da je tura za vsakega, prvi pogoj je oprema, izkušnje, zanje, ustrezne psihofizične lastnosti in poznavanje terena.

Matajur (Ksenija, 18.03.2016)


Matajur še vedno ponuja krasno smuko.
S parkirišča v vasi Matajur je do snega 20 minut hoje, potem pa ob in po cesti brez problemov s smučmi na nogah do vrha. Zahvaljujoč se nizkim nočnim temepraturam je bilo malo po 8.00 še trdo, a ne ledeno. Smuka zelo dobra, zato sem pri koči Pelizzo brez pomislekov ponovno nalepila pse in "ponovila vajo".
Pri drugem spustu se je sneg nekoliko omehčal in ponudil res odlično smuko. Po cesti in nekaj časa ob njej je možno odsmučati še okoli 2km, potem pa smuči na rame in do parkirišča.

Begunjščica (Denis_D., 17.03.2016)


Ker razmere niso dopuščale drugače še kar pozen štart iz parkirišča na Ljubelju šele ob treh, vendar ker so razmere dobre sem krenil po Šentancu gor na Begunjščico in odsmučal po Centralno dol ( v grapi vriskanje pršič in fajn lepo zalito ter široko, sicer shojena pa kaka štenga se tud najde not ampak vseeno super zadevca )in ker je bilo še zadosti časa in ker je pač blizu sem šel še malo na Triangel in na Plot do križa...razmere so super smučišče je malo razrit sicer pa fajn turca.

LP
Denis

Snežnik (BoštjanL, 17.03.2016)


Po sili razmer oz. službenih obveznosti šele po 10. uri s Sviščakov, a to je bila danes dobra odločitev. Nočni mraz in jutranje sonce sta sneg in pokrajino naredila kičasto kot že dolgo ne. Po lepi špuri udobno do vrha, snega je čez glavo. Blag severovzhodnik je vrh ovil v rahlo meglico, ki se je razkadila ravno ob našem prihodu. Po navodilih oskrbnika na Sviščakih smo očistili sončne panele na koči na vrhu in poskrbeli za ponovno delovanje spletne kamere, nato pa juhuhu po južni flanki v Grčovec. Sneg na vrhu malo odpuščen, v jarku spomladanski veselec. Na psih nazaj na vrh nad obračališčem in po gozdu v dolino. Tu so se še našla področja čisto pravega pršiča, ki ga je bilo treba povoziti nato pa na zasluženo pivo na Sviščake. Za takšne dneve se živi... LP vsem Rok, Grega in Boštjan

Prestreljeniško okno (IgorZlodej, 17.03.2016)


Začetek v ovinku pri ratraku, potem pa malo po cesti, malo po gozdu, pa spet po ratrakirani cesti, pa po smučišču.

Najprej je delovalo trdo, potem pa je sonce dobilo na moči, sneg pa je izgubljal svojo trdoto. No v senci se je našlo še kaj suhega, samo sence je bilo bore malo, zato pa več kapljic na čelu in še kje.

Z "banata" je bila špura do Okna, vendar ni smučal nihče, ker so jo vsi kot kaže pobrisali kar skozi okno na senčno stran.

Mi smo ostali na soncu, sneg seveda ni bil pršič, bil pa je lepo smučljiv in bo čez kak dan še boljši.

p.s.
Mišotovo pobuda je dobra, saj nekateri take zmazke gor dajejo, da niso za nikamor, pa tudi levi, pa desni, pa levi, pa spet desni zavoj ne povedo kaj dosti, pa še kaj mi ni všeč. Glede mojih, jih ni potrebno ocenjevati in se jih lahko mirno spregleda.

Šentanjski plaz v Begunjščici (Čeha, 17.03.2016)


Pred otoplitvijo v pršič Begujščice.Meglen pokrov tja do 1755m nato belina.Na robu Šentanca ni bilo več smiselno nadaljevati,sem imel druge popoldanske plane.Pavle in Matjaž sta dosegla vrh po Centralni grapi a smo se zmenili po tele konferenci,da se dobimo pri avtu.Smuka ugodna lepa,varna.Jutri otoplitev ?.

Izbor najboljše fotografije sezone (Mišo_Jenčič, 17.03.2016)


Letošnji piknik, ki bo predvidoma konec maja, bomo popestrili z razglasitvijo najboljših fotografij, ki so bile objavljene na Trenutnih razmerah v letošnji sezoni (od novembra 2015 do predvidoma 15. maja 2016). Ker se nismo spomnili načina, kako zagotoviti učinkovit in demokratičen "glas ljudstva", bo fotografije ocenjevala komisija v sestavi: Matej Ažman, Tine Čopič, Marko Kern, Jaka Ortar, Darja Zaplotnik in jaz. Upam, da bomo vsaj za prvonagrajeno fotografijo lahko zagotovili tudi kakšno praktično nagrado.

Sicer pa je izbor predvsem namenjen nadaljnji izboljšavi objav na spletišču TK Gora, zato ste s svojimi objavami vabljeni tudi tisti, ki ste doslej bolj brali, in seveda, da svoja poročila opremite s čim bolj kvalitetnimi fotografijami.

Dovška baba (Miha, 16.03.2016)


Danes smo se Aleš, Tadej, Laci in jaz odpravili na Babo. Z vozilom smo se pripeljali malo nad Erjavčevo kmetijo, cca 1 km makedamske ceste od elektrarne v Mlinci. Sam sem pričakoval, da se da z vozilom priti višje.:))ampak je bilo na cesti preveč snega. Nato smo se po cesti s smučmi odpravili mimo Raven do koče na planini Dovška rožca. Snega je še ogromno. Po kratkem počitku smo se v rahlem vetru in megli odpravili na vrh. Smučarija iz vrha enkratna. Trda skorja na kateri je bilo 5 cm pršiča. Po cesti smo nadaljevali spust do ovinka pri prvi zapornici. Tam smo iz ceste nadaljevali spust do ovinka na Ravnah, ker je odcep za Plavški Rovt in planino Dovška Rožca. Smučarija enkratna tudi spodaj po rovtih. Potem pa smo se po zasneženi cesti do avta pod Blažčevo skalo pri Erjavčevi kmetiji.
Blo je super:))

Zahodna grapa Nabojsa (IgorZlodej, 16.03.2016)


Ker so nad Zajzero odlične razmere, sem nameraval še na ŠZP, bil sem že precej visoko, ker pa sem šel po "obvozu" klasičnega prehoda mi potem prečka na stiku poti Carlo Chersi - neoznačena pot v Mojzesov žleb ni delovala ravno varna, zato sem obrnil.

Do vstopa v "zahodno grapo" sem vseeno imel lep del smučanja, spodaj pa spet na pse in po grapi gor, po kateri sta tega dne smučala dva Italijana. Začetni "slap" je lepo zasnežen, sicer je bilo trdo, ampak gre čez tudi na smučeh, če se potrudiš. V nadaljevanju je bilo v snegu nekaj ledenih projektilov, višje pa samo še sneg, ki je bil zelo dober za vzpon. V vršnem delu je bilo megleno, kar pa me potem ni motilo, saj je bil sneg zelo dober tudi za dol, za smuko. Nekaj previdnosti je bilo potem potrebno v zadnjem delu grape, potem pa samo še po klasiki v Zajezero, kjer pa je danes ostalo pomrznjeno tudi v dolini.

In ravno tak hladen dan je potreben, da sploh vstopiš v to grapo, kajti ob otoplitvi se lahko poleg ledenih projektilov v grapo vsuje še kaj mnogo večjega.

ŠPŠ (IgorZlodej, 15.03.2016)


Parkirišče v Zajzeri je bilo skoraj prazno, no bil je dejansko le en avto.

Potem grem po tekaški, pa malo čez "prode", pri mostu pa gor v breg. Utrjena špura, po gozdu pa je vse presmučano. Jih je pa moralo smučati preko vikenda si mislim in grem naprej oz. kmalu prečim v levo po optimalni varinati, pa spet gor in pri vhodu v "prehod" obstanem odprtih ust. Tako lepo zasneženega prehoda nisem videl že več let. Hitro sem skozi. Če je bilo do sem malo mokrega snega, ki je bil bolj zgodaj zjutraj še puhec, je bilo nad prehodom vse suho, špure nobene več, pobočja Špranje pa dejansko povsem nedolžna. Višje opazim štiri, ki so prišli iz smeri bivaka, pristopali so skozi "grapo pod slapovi". Njihovo špuro "ujamem" šele visoko zgoraj, ko so prečili proti zaključni grapi.

Srečamo se nekje na sredini grape, zahvalim se za tisti del špure, ki sem jo koristil, to gor do vrha Škrbine so pa itak spet zasuli, tako, da sem večinoma spet gazil. Zadnji 100 m sem šel peš, ker se mi res ni dalo več na vsakih 5 metrov obračati.

O smučanju do vstopa v "prehod" ne bom nič napisal, je treba gor, pa smučati. Spodnji del pa tisti veselko na katerem lahko počneš kar se ti zljubi. Tekaška pa za razmigat kolke.

Škrbine nad Zajzero pa res nikoli ne razočarajo, še več, tam se najdejo pravi presežki v teh naših miniaturah.

Porezen (Čeha, 15.03.2016)


Od Jureža pričnem vzpon,seveda takoj na pse.Sneg je trd,saj je ponoči kar stisnilo.Predvidevam ,da so včeraj v popoldanskem soncu dodobra preorali strmine pod Pohoškim kupom.Za danes je ostale le malo nezvoženega,vsaj v zgornjem delu.No lepi špuri sledim tja do grebena in po njem do vrha .Brez srenačev bi drselo.Malokrat sem doživel na Poreznu popolno brezvetrje.Danes sem kljub oblačnemu pokrovu,kar nekaj časa užival na tem razgledniku.Malo sem pregledal razmere proti Baški grapi in ugotovil,da je tam sneg suha ,zbita kloža,ki drži.Seveda sem peljal le malo pod severni greben.Že pri vzponu sem ugotovil,da čim prideš v gozd ,je sneg nepredelan,kašast z skorjo.Zato je bilo logično,da sem peljal po čistini izpod Pohškega kupa.Sneg je bil trd a ne leden in kante so grabili.Paziti je bilo treba le na globoke ,trde smučine predhodnikov.Tako je škripalo do avta.

Špik (Bor_Šumrada, 14.03.2016)


Dolgoletna želja smučanja po pršiču z vrha Špika ob sončnem zahodu, se je naposled uresničila! Po kar nekaj poskusih, ki so se končali s precej slabšimi razmerami kot bi si jih želeli, smo včeraj končno zadeli terno.
Najbolj zaslužna za uspešen izkupiček dne sta gotovo ratraka iz našega ljubega turistovskega društva, Duško in Neimenovani. Nepojemljiva kondicija in še bolj dodelan slog sta botrovala eni najlepše speljanih turnosmučarski gazi, kar sem kdajkoli hodil po njej, pa čeprav je terjalo 7 ur gaženja. Razmere so zelo pisane.
V eni fazi smo si rekli: “OK, ko prileti naslednji, obrnemo”. Prerez je bil sicer zadovoljiv, težava so bili plazovi, ki so jih sprožili projektili z okoliških sten in vesin, ki so se razvili v plazove mokrega snega. V dolini se je začelo zelo mokro in težko, potem pa vse bolje, nad 1500 m se je nekako pričel še svež sneg, ki ga je bilo nad 1700 m od 10-20 cm! Čeprav so vsi razen mene dvomili, da bo smuka ob sončnem zahodu fina, se je izkazalo, da smo imeli velikansko srečo. Prihod lepega vremena in bolj suhega zraka je najbrž botroval temu, da je sneg ostal rahel in pršičast in da je ob vsem vijuganju (razen vršnih 50 m) do nekje 1500 m n.m. pršelo kot januarja! Nepozabna avantura v čudovitem ambientu! Par foto utrinkov na spodnji povezavi, več sledi v prihodnjih dneh:

http://www.freeapproved.com/objave/2016/03/15/z-vrha-spika-v-prsicu-ob-soncnem-zahodu.html

Vogel & Vrh Planje (Domen, 14.03.2016)


Začela sva nekoliko na šverc, z gondolo do Ski hotela, a sva se zaobljubila, da bova odpustke iskala med turo. Po precej prisilnem spustu na planino Zadnji Vogel...se je tura lahko začela. Terena nobeden od naju ni poznal v detajle, pa sva šla za nosom, proti Voglu. Šlo nama je presenetljivo dobro, vse do Vratic, ko sva v detaljni difuzi (vremenoslovci so že drugi dan zapored izkazali ves njihov smisel za humor ;)), ugotovila, da napredovanje v teh razmerah nekako ni mogoče. Preklopila sva v "ski mode" in se spustila najprej v smeri vzpona in potem iskala prehode proti spodnji markirani poti. V visoki oblačnosti in res nori difuzi sva tipaje nizala zavoje in opozarjala drug drugega, da ne naredi "enega preveč", V naravi terena enostavno ni bilo mogoče oceniti, pa sva se zanesla na gps in naložene mape na gsm...poiskala najbolj razmaknjene plastnice in na ta način nekako ujela nit...nato "sfajtala" še eno čudno flanko in prišla do smerokaza, ki je kazal proti grebenu Vogla...s katerega so se bohotile vehte, takšnih in drugačnih oblik. Na koncu sva našla 10m razmak, kjer sva v bistvu presenetljivo ugodno prišla (peš) na greben in po njem še tistih nekaj metrov do vrha Vogla. Čeprav med vzponom na Planino Razor nihče od naju ni več pomišljal, naju na vrhu spust v smeri vzpona tudi ni več mikal, pa sva si rekla....greva pogledat na Primorsko... Spust na Planino Razor sicer v slabi vidljivosti, ampak nama se je zdelo kr fajn...trdo, a ne ledeno in ko sva prišla do planine...sva iz principa in čistega užitka šla še do koče....sva računala na vsaj eno očiščeno klop, a je nisva našla. Po edinem pravem počitku nazaj proti sedlu Globoko, vreme se je popoldan le nekako usmililo vremenoslovcev in vzpon je v lepem pomladnem dnevu minil v čistem užitku. Brez razpravljanja sva potegnila do Vrha Planje, kjer se je naredil res lep dan, čakala naju je pa enostavno nora smuka proti Žagarju. Nekje v vpadnici vrha, potem sva pa samo plavala po nakazani liniji, vse do trase Komna - Vogel, kjer se je v "gozdarjenju" nad Žagarjem naredila kloža, po kateri sva se nekako prebila do Žagarja. Ta je že zaprt, a sva se brez problemov pripeljala do avta na parkingu pod nihalko. Za enega prva, za drugega pa druga (po Košutici) prava turno smuka v sezoni. Preprosto fajn...:D

Škrbina pod Prestreljenikom (IgorZlodej, 14.03.2016)


Pri Rajbelskem jezeru ugotovim, da sem pozabil pse. Pa ne vem ali so kriva leta ali kaj drugega. Če je tisto prvo, menda pomaga Bilobil Forte.

Pa je bilo treba malo spremeniti načrte in se zapeljem Na Žlebe, pa z žičnico do koče Gilberti, bi se seveda višje, pa Funifor Prevala ni obratovala. Ker pa je bilo steptano, je šlo tudi peš prav lepo. Na Prevali sem upal, da bo vsaj sedežnica delala, pa tudi ni bilo nič, oz. so šele kolesa nastavljali, tako, da ni šlo drugače kot peš naprej, vsaj steptano je bilo, tako, da se ni prav nič prediralo, ker bi imel strašno slabo vest, če bi luknjal po snegu.

Na vrhu se kljub megli in vetru odločim, da bom malo smučal na slovenski strani, pozneje mi je bilo sicer malo žal, ker smuke, kakršna je bila mesec dni nazaj žal ni bilo, ampak sem pa preizkusil smuči in vezi. Hvala Elanu (Jaš) in Iglu športu (Matej). Pri spodnji postaji nekdanje trosede Skripi sem si oprtal nahrbtnik s smučmi vred in se odpravil nazaj gor. Vmes se je pričelo jasniti, zato je bilo prav lepo še malo posedeti v zavetju pod Prestreljenikom.

Kako sem smučal sem dokumentiral in je razvidno iz priloženih slik.

Za kratek čas sem se ustavil v koči Gilberti, štrudel je bil dober, poplaknil pa sem ga tudi.

Ojstrnik (Marijana_&_Marko, 13.03.2016)


V soboto je bilo severno (severozahodno) pobočje Ojstrnika smučarsko super ("star" pršič) in sva ga z užitkom ponovila, po in ob cesti na južni strani pa nemarno globok gnoj. Dodatno moti, ker je cesta "skoraj" splužena in odsekoma zaradi tega kopna (za silo so sanirali požganega Deffarja).

V nedeljo sva bila ob pol sedmih na Neveji, a so italijanski vremenkoti očitno popolnoma vse pomešali. Tako sva odstopila od višjih ciljev in šla še enkrat pršičarit na Ojstrnik. Vršno pobočje je bilo enako super in sva ga spet dvakrat posmučala, cesta do izhodišča pa je tokrat tudi čez dan ostala pomrznjena, ob robu pa zoprna skorja - se nama je kar kolcalo po sobotnem gnoju.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Plešivec (Aleš_S, 13.03.2016)


Plešivec nikoli ne razočara. Tudi tokrat ni. Po blatni cesti do Medvodja in navzgor proti Košutniku. Cesta je prevozna do zadnjega mosta na ostrem desnem ovinku. Naprej je šel samo traktor. Gor sva šla kar po grebenu že pred planino. In temu primerno gazila saj je ni bilo nobene sledi. Skozi gozd je nad planino pršič. Nad gozdom pa vsega po malem, na vrhu pa zastrugi in napihan sneg. Na Plešivcu je tako kot sredi najhujše zime. Zgoraj se pri spustu ni videlo kaj dosti, med drevesi je bilo pa že dobro in skozi gozd prav uživaško. Po cesti pa po kolesnicah traktorja do avta. Ves čas je snežilo in bilo je fajn. Juhuhu! Mojca in Aleš

Krniška glavica (Andrej25, 13.03.2016)


Zjutraj nas je vseskozi spremljala nizka oblačnost, v Kranjski gori so nas pozdravile dežne kapljice, v Ratečah drobne snežinke in v Zajzeri rahlo sneženje. Najprej do koče Grega, ki je očitno čez vikende odprta, potem pa v smeri markirane poti proti vrhu Krniške glavice. Oblačno in megleno, kot povsod v bližnji okolici in vse je šlo dobro, do vznožja vrha. Tam pa smo se ob pogledu navzgor v gosto meglo in strmino z nepredelanim snegom nad nami, odločili, da bo tokrat vrh počakal. Smuka čez redek bukev gozd do koče je bila uživaška, pod kočo skorja, malce nižje pa že težji južen sneg ampak dober za smučati, do avtomobila. Srečali smo le dva turna smuačarja, ostali krplarji in pohodniki, ki jih ni bilo malo, pa so imeli za cilj kočo.

Tolminski Kuk (Ksenija, 13.03.2016)


Pogled na vrhove nad Soško dolino je kazal, da bi bilo, kamorkoli bi šli, vremensko stanje podobno – predvidevali smo difuzno svetlobo. In zato smo se odločili za turno smučarski raj pod Bohinjsko Tolminskimi gorami, kjer zaradi konfiguracije terena in več ali manj smučanja po lepih kontah, difuzna svetloba ne bi preveč motila.
Začeli smo v Tolminskih Ravnah in s tovorom na hrbtu štorkljali do prvega snega v zgornji tretjini grape, ki pripelje pod Škrbinsko ploščo. Vzpon smo nadaljevali po dveh krasnih dolinicah na greben pod Tolminskim Kukom. Zaradi vse slabše vidljivosti in močnega vetra smo vzpon zaključili na 1919m – zanimiva številka  in se prikrajšali za dobrih 100 višincev.
Sneg tak, da si boljšega težko želiš, a kaj, ko je oceno 10 pokvarila slabša vidljivost. Ta pa ni bistveno kazila odlične smuke, saj je teren popolnoma gladek in sneg prvovrsten - pae cm napihanca na trdo podlago.
Odsmučali smo še del bukovega gozda v pristopni grapi, potem pa spet smuči na nahrbtnike in proti izhodišču.

Debeli vrh (Mišo_Jenčič, 13.03.2016)


Iz Ljubljane smo se odpeljali na Nevejo, a nekje pri Naklem smo se spomnili včerajšnje Domnove ture na Debeli vrh in smo sklenili, da gremo pogledat, če je tura res vredna take hvale. Nad Rudnim poljem smo brez večjih težav našli njihovo včerajšnjo špuro in smo ji kot avtocesti sledili vse do vrha. Srečali smo še štiri, ki so verjetno tudi brali včerajšnji Domnov zapis, sicer smo bili sami. Domnovi oceni lahko samo pritrdim, saj je pokrajina res slikovita, tura ponuja kar nekaj lepih smučarskih terenov in v spodnjem delu sploh ni veliko ravnin ali protivzponov. Danes smo sicer imeli povsem oblačno (snežinke, ki so se vrtinčile, so kvečjemu polepšale vzdušje), a to nas ni motilo; ampak skorjast sneg pa res ni ponujal posebnih užitkov. Resnici na ljubo smo ponekod naleteli na trdo podlago (čez pa cm ali dva puhca) ali na zaplate napihanca, a žal se je kvaliteta snega precej hitro in nepredvidljivo spreminjala. Vseeno smo si na koncu porekli, da bomo sem zanesljivo še šli.

Breginjski Stol (IgorZlodej, 13.03.2016)


Ko pogledam naokoli vidim, da je največ jasnine nad Žago in odločim se za Breginjski Stol, kjer to zimo še nisem bil.

Pripeljem sem še kak km v smeri planine Božca, potem pa takoj na smuči in po ojuženi stari špuri po cesti naprej. Seveda pa cesto kmalu zapustim, poženem se v breg, pridem spet na cesto, pa kak km po njej in potem spet gor v breg. Južen sneg je postajal vse trši in višje vse bolj suh. Ko pridem na planjave pa spihano in tudi vetrovno, še najbolj po vršnem delu, tako, da je bilo zavetje za bajto na vrhu prav dobrodošlo.

Prvi del po spihanem slemenu nič posebnega, potem mehka kloža, pa v strmem delu gozda suh sneg skoraj vse do ceste. Po cesti je fajn letelo, potem pa spet čez gozd po veselčku do ceste in po njen do avta.

Prav luštna turca pred nedeljskim kosilom, ki me je seveda že čakalo.

Bistriška špica (Matjaž, 12.03.2016)


suunto z gps-om se je znova izkazal … saj naju je v gosti megli varno vodil po zametenih sledeh predhodnikov tik pod vrh bistriške špice :-)
zaradi skrbi kolegice glede povratka sva na njeno željo sicer zaključila na sedelcu med špico in veško kopo … a ob povratku zaradi vnešenih referenčnih toč vzpona težav z orientacijo ni bilo ;-)
le smučanje v difuzni svetlobi in megli … ko ne vidiš več kot nekaj m pred sabo … je bila prav posebna izkušnja … in omogočena le zaradi uporabe tehnologije :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=326&ee_lang=slv

Soriška pl.,Ratitovec,Prtovč (Franci, 12.03.2016)


V organizaciji PD Železniki,je bil včeraj tradicionalni turni pohod s Soriške pl. na Ratitovec in spust na Prtovč.
Razmere so bile odlične z nekaj vetra na grebenu.Od koče smo se povzpeli na Gladki vrh in odsmučali na s.stran,nato pa pod robov v Razor.Nižje pa klasično skozi gozd do ceste in po njej do lovske koče,kjer je sledila analiza pohoda.

Hvala PD za organizacijo.

Savnik (Lidija, 13.03.2016)


Vceraj je bilo na Savniku prav lepo, danes pa takole. Namen je bil dober, vendar duh ni voljan in telo je sibko 😴 Bom pa z veseljem prebrala vse vase objave in se pocutila kot, da sem bila tam 🎿

Škrbina V. Nabojsa (Andrej, 12.03.2016)


Dolgo smo tuhtali kje poiskati kvaliteten sneg, brez boja za svojo smučino in brez plazovine. Ugotovili smo, da lahko gremo kamorkoli, saj razmer ne poznamo dobro, ker so se zaradi vsakodnevnih padavin dnevno spreminjale. Določili smo severne vesine zaradi prašine in čim višje. In izbrali smo Zajzero, da hkrati preverimo okoliške ture, saj se tja radi vračamo. Na koncu smo spoznali, da smo bili za puhca prepozni, saj je veter sneg utrdil, današnja otoplitev pa ga ojužila do 1500m. Posebno v gozdu je bilo že gnilo, višje pa mehka kloža, mestoma vejavica. A se je prašilo, ne preko glave, a vsaj do kolen. Višje od škrbine nismo poskusili, ker se je zadrževala baza oblakov, ki nam je ohranjala prijetno delovno temperaturo. Vzpon je bil v območju letne poti, spust pa v vpadnici direktno pod žičnico. Snega je veliko, preko dveh metrov, zato čez globok jarek kjer teče voda, težje najdeš prehod. Zaključek na odlično pripravljeni tekaški progi.

Lepi kraji, a temperature se morajo znižati, saj ponoči sneg ne zmrzne in skorje še ni.

Strasskopf (France, 12.03.2016)


Razmišljala sva, kje bo ta konec tedna sorazmerno lepo vreme, pa ne preveč, niti ne premalo snega. In tako sva se odločila za Vzhodno Tirolsko. Današnjo turo sem pričel malo nad Iselsbergom, pri gostilni Schone Ausich, kje se prične sankaška proga. To sem takoj zapustil ter šel po dobri gazi mimo Winkleren Huette na vrh Strasskopfa. Ta je znan kot vrh z zelo lepim razgledom in dobrimi smučarskimi tereni. To sicer lahko potrdim iz preteklih izkušenj, a danes se na vrhu nisem kaj dosti razgledoval, saj ga je tik pred mojim prihodom pričela ovijati megla. Z nasprotne doline sem le poslušal ropot smučišča, kjer je Darja trenirala svoje koleno. Na zgornjem delu pobočja se je naredila skorja in zato ob smučanju nisem nič vriskal. Na kratko sem se ustavil na štrudel v koči in nato delno po cesti, večinoma pa po gozdu in travnikih smučal proti Winklernu. To je bilo prav prijetno, le spodnjem delu, pod cerkvico sv. Benedikta, sem sledil smučinam predhodnikov, ki so mi omogočile večje število prehodov preko ograj travnikov - če prav pomislim, bi jih najbrž brez teh smučin bilo še več. Turo sem končal na pokopališču v Winklernu, od koder je bilo do najbližjega piva le nekaj korakov.

Skoraj bi pozabil na svojo novoletno uganko: vrh, kjer so bili vsi časi povsem relativni se seveda imenuje Einstein. In to je v nekaj minutah pravilno ugotovil Rok zato mu bom ob prvi naslednji priložnosti plačal pivo.

Forcella Rinbianco (IgorZlodej, 12.03.2016)


Izhodišče nekaj km iz Auronza v smeri Misurine z glavne ceste v desno v dolino Val Marzon, kak km in pol do planine Bombassei.

Od tam naprej je lepo ratrakirana cesta, ki pa je trenutno še nihče ne uporablja me je pripeljala do razpotja dolin Lavaredo (Valon Lavaredo pod Tre Cime) in dolino Val de le Cianpedele. Hitro se odločim za levo dolino, saj sem predvideval, da se bo višje našlo še veliko pršiča in res se je. Seveda sem se nagazil, ker ni še nihče hodil, ampak hoja mi je bila vedno v užitek.

Že skoraj pod vrhom škrbine srečam tri smučarje, ki so smučali dol od koče Fonda - Savio, nekoliko nižje so se ustavili in šli nazaj gor, jaz pa grem medtem na samo Škrbino, potem pa za njimi do začetek grape.

Smučanje več kot pol doline po pršiču, nižje nekoliko ojužen sneg, po cesti pa drsalni korak.

Forc. de la Neve (IgorZlodej, 11.03.2016)


Izhodišče nekoliko nižje od hotela Antorno, cilj je bil izbran že dan prej, špura je bila narejena, zato sem hitro prišel na škrbino.

Smučanje super, vse do razcepa poletnih poti, potem spet nalepim pse in grem gor proti koči Fonda - Savio, kamor so tudi že potegnili špuro. Seveda se pri koči nisem ustavil, čeprav sem imel sprva namen, ampak sem nadaljeval do konca.

Ker skupina, ki je bila pred mano še ni bila pripravljena za spust, sem tako imel možnost smučati kot prvi do koče, od koče sta že dva pred mano, ampak so pobočja tako široka, da je bilo vse moje. Smuka odlična kot že dolgo ne, še posebej na račun prašine, ki je kar ni bilo konca.

Pod Kriško steno (Podhrib, 12.03.2016)


Malo opcij je še ostalo, kje še najti kaj pršiča...včeraj nismo v Koči v Krnici dobili informacij, ali je bil že kakšen turaš gor..kakšne so razmere...vedeli smo edino, da cesta proti Mihovem domu ni splužena...malo po sedmi zjutraj parkiramo pred mostom čez Pišnico (tam nobene žive duše)...in pot pod noge v neznane razmere...ponoči je bilo oblačno in temperature niso padle, zato je bilo že zjutraj vse razmočeno..po uri prispemo do Koče v Krnici..pot je bila sveže zratragirana in zato dobra za hojo...vprašamo oskrbnika ali je šel že kdo gor..pravi da smo prvi..od koče naprej vidimo že narejeno špuro,,vendar po smučinah sodeč, so bili pred nami največ trije turaši..verjetno dan prej. Bolj smo se dvigali, bolj je sneg postajal manj južen..ko pridemo iz gozda, pa je že začelo "dišati" po pršiču..da o pogledu po nedotaknjenih prostranstvih raje ne govorim....ko je začela strmina naraščati, smo naredili test stabilnosti snežne oddeje, ki je pokazal na dobro sprijetost...proti vrhu je bil sneg vedno boljši..na vrhu čisti pršič in to v abnormnih količinah..snega je res veliko, sploh pod stenami...špura se je po prvi izravnavi končala in smo jo potegnili do vrha...smučali smo po desni strani gledano dol grede...smuka nad pričakovanji, zato pse na smuče in še enkrat..tokrat so se začele valiti kolone smučarjev za in pred nami, tako da je bilo v uri-dveh vse že precej zvoženo..ni kaj, splača se malo bolj zgodaj vstati...

Krn (Ksenija, 12.03.2016)


.. ko se užitki ne merijo v času ampak v metrih - višinskih :) .... jih je naneslo 1100.

Krnova plošča je vabila že ves teden. Ne zaman...
V letošnji zimi je na našem koncu že dogodek leta, da lahko smučaš (po z 10+ ocenjenimi razmerami) od 2244nm do nekaj nad 1020nm, kolikor je višina planine Kuhinja.
Razmeram primeren je bil tudi obisk .. a še zdaleč ne tako kot drugje, kjer si turni smučarji hodijo po smučeh :). Sem pa v času našega vzpona in smučarije naštela 4 Avstrijce, 10 Italijanov in nas 4 "domorodce".

Sneg predelan, smuka odlično pomladanska, veter se ni držal napovedi in je popoldne ponehal, mraza nobenega, užitki pa top :)
Razmere se bodo gotovo kmalu spremenile in terjale hojo do snega kaj več kot danes.

Debeli vrh (Domen, 12.03.2016)


Sva mislila s sinetom pred kosilom le na Viševnik skočit, pa sva na parkirišču naletela na pravo druščino in brez pregovarjanja smo se hitro uskladili za Debeli vrh. Od Krucmanovih kont naprej ni po zadnjem sneženju hodil še nihče, a tokrat nas je bilo za gaženje dovolj in vsak je prevzel svoj delež, vključno z najmlajšim, tako da smo se v dobrih 2 urah brez pretiranega naprezanja sprehodili do vrha. Smuka zelo dobra, sneg sicer že nekoliko moker, a še vedno povsem lepo smučljiv, predvsem pa brez skorje. Meni osebno je bilo še najbolj smešno, da je le streljaj od Viševnika cela flanka nad Blejsko konto in pobočje pod njo čakalo le na nas. In ja...še vedno moj najljubši pokljuški vrh... ;)

Šavnik (Mišo_Jenčič, 12.03.2016)


Smučišče Kobla je kar presmučano, se pa najde še veliko celega. Ko pa smo na zgornji postaji Koble 2 zavili proti Planini za Malim vrhom, smo imeli gaz enega samega predhodnika, a nam je vseeno precej olajšala vzpon. Malo pod vrhom Šavnika smo se priključili na precej bolj uhojeno gaz s Soriške planine. Smuka po zahodnem pobočju je bila precej zahtevnejša kot smo pričakovali, saj je bil kompakten južen sneg zelo težek. Če bi bila drevesa bolj na redko, bi še šlo, tako pa so zavoji zahtevali veliko koncentracije in še več moči. Še najbolje je šlo med cesto in Planino pod malim vrhom, ker je bila tam debelina celca malo manjša. Potem pa samo še porivanje do smučišča in po njem trivialno do avta.

Begunjska Vrtača - Lenuhova (Simonerjavec, 11.03.2016)


Danes sva bila z Janom na Begunjski Vrtači.

Plan je bil gor in dol po Lenuhovi, vendar je Lenuhova tako nepredelana in v spodnjem delu tako nasuta s pršičem, da se s tem raje nisva ubadala in zato odšla naokoli, in sicer v smeri Sestopne oziroma Zahodne grape in nato zavila v skrajno levo smer, kjer sva izstopila na grebenu. Sneg v Sestopni je bolj predelan in je omogočal hiter vzpon, predvsem po zaslugi Janovega tempa... nasmeh

V zgornjem delu se smer postavi povsem pokonci, prav pri vrhu pa na levi strani čaka dokaj velika kloža, da se odpelje.

Sneg v Lenuhovi je globok, nepredelan, zato sva jo po mojem menenju pošteno ’spucala’... Eden od pršnih plazov, ki sem ga kopičil pri ’zavojih’me je tudi zbil po tleh, vendar sem se kmalu zasidral.

Razmere na Šentanskem plazu so dobre, sneg je stabilen, na nekaterih delih je sneg že trši, predvsem od vetra, ki je danes kar pošteno pihal na trenutke. Na skrajno desnem delu se najde še kak meter zbitega pršiča, v spodnjem delu proti smučišču pa je sneg neprijeten za smučanje, vendar se da.

Danes so z ratrakom potegnili špuro po smučišču in cesti tako, da je za pešče zdaj ok.

http://www.simonerjavec.com/2016/03/eating-sluff-in-lenuhova-grapa.html

https://www.youtube.com/watch?v=cCTOte3oxVY

Lep pozdrav,
Simon

Blejska koča (1630m) (Jože_Šter, 11.03.2016)


Danes so končno uredili parkirišče pri spomeniku in na planini Zajavornik. Tudi izogibališča so urejena. Do Blejske koče je gaz tudi za pešce. Mrežce so presmučane podolgem in počez, Brda komaj kaj, Debela peč pa je še deviška. Pršič je samo še v senčnih legah, smučanje pa povsod dobro . Srečno !

Košutica (Domen, 11.03.2016)


Medtem ko s(m)o se proti Zelenici v preteklih dneh valili milijoni, so le pol streljaja oddaljena pobočja do danes samevala. Pred mano sta 2 turna smučarja popravljala gaz krpljarjev in pod Korošico, ko sem ju ravno dohitel, po pričakovanjih odvila proti Hajnževemu sedlu. Mene so bolj mikala pobočja nad Korošico, vrh sem v kloži na planini nekako že prečrtal, greben mi je pa še vedno ostajal realen cilj. Nad planino sem se oprijel edine logične, relativno varne linije...in tako napredoval...še do te smreke... in do tega macesna...in do te izravnave....in tako vse do grebena...kjer sem naletel še na najbolj nekontrolirane razmere...ampak tisti že rahlo zakrneli nagon po napredovanju je bil tam že v svojem elementu. Z vrha navzdol približno v smeri vzpona, z nekaj modifikacijami....na Korošici presenetim skupino cca 30 lokalcev...dejansko so se mi zasmilili v tisti kloži...jest sem bil namenjen v dolino na pir, kaj pa oni?? Pod planino rahla skorja na čistinah, pa en težek moker sneg v gozdu...nižje pa vse mokro... Na koncu razgibana tura....kjer je bilo smučanje mogoče celo v drugem planu..,predvsem je bila to tura...tista...za dušo... :)

Sella Nevea (Mare, 11.03.2016)


V nacrtu sva imela smucanje po svezem prsicu in morda se turo na Lopo v primeru da bi blo vse zvozeno, vendar je narava zopet pokazala svojo moc.Zaradi hudega prsnega plazu je unicena spodnja strojnica povezovalne sedeznice med gondolaoma,ceprav je od stene do strojnice po moji oceni skoraj pol kilometra :( Preizkusila sva ze zvozena pobocja pod spodnjo gondolo. Razmera izjemno neugodna.Veliko kloze na zelo trdi ledeni podlagi Po najini oceni precej nevarne razmere zato plan o turi na Lopo in zgornja pobocja opustiva... Do nadalnjega tam nekje do nedelje zgornji del ne dela, pa tudi za turo na Prevalo in ostale konce bi zanalo bit se nekaj casa prenevarno zaradi velike moznosti prsnih plazov oz kloz. LP M

Brda,Mrežce (Franci, 10.03.2016)


Po začetnih cestnih avanturah smo šele ob pol enajstih zakorakali v hrib.Do Lipance shojeno,na Brda pa smo zagazili na polno.Na zadnjih metrih pod vrhom se je zadrževala megla.Za smučanje smo še ujeli dobre razmere.
Po okrepčilu v koči pa po avtocesti še na Mrežce.Tudi tu so bile razmere krasne,saj smo imeli ves teren v gozdu proti spomeniku zase.Na sončnih predelih pa je bil sneg že južen,zato bo nastala skorja.

Mrežce (BoštjanL, 10.03.2016)


Preko Zajavornikov po pravljični pokrajini do Lipance in na vrh, pohvale za lepo špuro. Dvig meglic iz Krme nas je hitro napodil v dolino, nekateri so ob 11h odsmučali že drugič. Rahlo ojužen pršič je dopuščal zavoje po prosti izbiri, super je bilo iskati najbolj strma pobočja. Nekateri so našli tudi takšna preko skalnih skokov. Pod kočo navzdol in v desno, kjer je bil v senci še pršič, nato pa po izravnavi v grapo in takoj desno, kjer smo prišli na poseko, ki se konča na križišču poti za Zajavornike in Pod spomenikom - to varianto smo si ogledovali že leta... Snega ogromno, splača se biti zgoden. Pri spomeniku prostora za 4 avte, pri Zajavornikih (zaenkrat) za 4-5, cesta lepo splužena, od Kranjske planine ni možnosti srečevanja. LP vsem, Paro, Mare, Andrej, Darjo, Boštjan.

Goli vrh (Domen, 10.03.2016)


Cesta je splužena do Ancelja, parkirišče za nekaj vozil je urejeno 250m nižje. Do Jenkove planine sem sledil špuri lokalcev, ki je bila speljana zelo atraktivno, nič po oz. v bližini markirane poti. S planine do vrha pa po Slovenski poti, v zgornjem delu pa nekoliko bolj desno, kjer je več čistine. Smuka do planine odlična, sem našel še povsem nedotaknjen predel, dovolj redko posejan z drevjem, da se je dalo vijugati. Čez planino rahla skorjica, v gozdu pod planino pa zgoraj še pršič, nižje pa že precej razmočeno. Tudi pri spustu pod planino sem sledil vijugam lokalcev, ki so se ponovno markirane poti v celoti ognile (a povsem drugje, kot pri vzponu) in v okviru katerih sem na koncu pristal seveda točno pri Karničarjevem GC... Lepa pošihtna varianta.

Mala Kepa (Aleš_S, 10.03.2016)


Glede na dobre razmere in pogozdena pobočja na severni strani Karavank sva se z Borisom odpeljala v Altfinkenstein. Tokrat najin cilj ni bil Kresišče, za sprememebo sva poskusila priti čez Annahütte na Malo Kepo. Izhodišče je slab km vzhodno od Baumgartnerja. Imela sva srečo in nama je dve tretjine špure naredila domača punca. Ko sva zagazila v cel sneg sva jo še bolj hvalila. Tura gre najprej po cesti in planinskih poteh, šele pod Kepo se postavi bolj pokonci. Nadaljevala sva še malo od koče po grebenu pa je postalo prestrmo in prenevarno za plaz. In sva raje odvriskla po globokem pršiču in potem še smuk po cesti do avta. Zanimiva tura, ko bodo pa razmere pa še na Kepo - izgleda zelo vabljivo. Juhuhu! Boris in Aleš

Snežnik (1796) (Branko, 10.03.2016)


Do Sviščakov pot lepo urejena. Na parkirišču takoj na pse, ker je novozapadlega pršiča cca 40cm na cca 60 podlage. Na novo sem povlekel špuro do obračališča v lepih razmerah. Tu sem tudi odnehal, kajti megleno in vetrovno vreme za užitke ni bilo primerno. Branko

Dovška Baba (Boštjan_Trobiš, 10.03.2016)


V dnevu, polnem svežega snega, se ne spodobi sedeti v službi. Z Matejem sva se odločila za Dovško Babo. Z avtom se da pripeljati cca 1,5 km iz vasi, vendar kaže, da se bo kmalu dalo višje, saj se spodaj že čuti pomlad. Na vrhu zapihan pršič, v gozdu na sredi suh, spodaj pa moker pršič in pri avtu gnilec.

Viševnik (Čeha, 10.03.2016)


Končno lep dan ,snega dovolj,razmere pa so dokaj varne,čeprav previdnost(prerez) ni odveč.Z Pavletom že malo čez sedmo odrineva iz Pokljuke,ko prvi že pripelje z najinega cilja-služba je služba.Temperature malo pod lediščem zagotavljajo dobro smuko.Snega je res dovolj,tuda špura je dobra in počasi napredujeva.Na grebenu se zopet oblečem,saj vzhodnik kar dobro brije.Proti vrhu se vse skoraj čisto umiri,le megla vztraja na njem.Zato se hitro razgledava po belini bližnjih opasti.Priprava na spust in že orjeva po celcu.Tako vztrajno riševa globoke zavoje,tja do smučišča.Lagodno po njem in do prve brunarice.Željko Kozinc bi napisal:Lep dan kliče!

Vogel, Viševnik, Viševnik, Viševnik, Ablanca... (Simonerjavec, 08.03.2016)


Kopiram iz hribi.net:

Končno frej dan, da lahko objavim blog in tale zapis.

Zadnje dni smo se več ali manj potikali okoli Viševnika - večinoma po strmih gozdovih in varnejših flankah.

No včeraj pa smo končno dočakali primerne (beri količinsko) razmere, za smučanje iz Slemena - grebena Ablance. Na to smo čakali 3 leta. Teren postane podoben tistim na Japonskem, Aljaski... končno!

Snega je seveda ogromno, JUHEJ!, čisti pršič kot že dolgo ne, temperature so bile prave, tudi vidljivost je bil te dni dobra... skratka, nepozabni dnevi!

še link do bloga:
http://www.simonerjavec.com/2016/03/tons-of-fresh-powder.html

in pa video! (Priporočam ogled :D)
https://www.youtube.com/watch?v=jc3VwVBb81k

Lp,
Simon

Mesnovka in Stožje (IgorZlodej, 09.03.2016)


Za te razmere odlično, pa še blizu je in tudi parkirišča so sfrezana. Je bilo pa treba z ločpato narediti prehod s parkirišča na sneg, ker je bila kar visoka snežna stena, ampak mi ni vzelo več kot 3 minute.

Stara krpljarska gaz je bila delno zamedena, sem jo pa tudi kar hitro zapustil in povlekel svojo. Sicer sem imel namen po varianti mimo tunelov, ampak bi bilo preveč izpostavljeno, zato sem skozi drugega šel.
Za tunelom pa v desno in gor na ovinek pred ta kratkim tunelom, pa po slemenu, kjer je povsem varno pred plazovi. Pred "veliko grapo" sem zavil še gor pod Skalo in nekje na polovici pobočja zaključil vzpon.

Smuka odlična, na enem mestu me je malo zavedlo, vendar sem hitro prišel na ustaljeno traso, proti planini je bolj položno in je šlo le po pristopni špuri.

Ker bi bilo škoda zamudit dobre razmere sem na planini spet nalepil pse in zavil še gor na Stožje. Vršni del pa je bila taka megla, da sem "zašel" proti Vršiču, pa tudi kakega smisla v takem ni imelo več, zato sem vzpon zaključil in izkoristil še suh sneg in uživaško odvijugal dol do planine in naprej čez "plaz" do Mlinča.

Priporočam tudi začetnikom turne smuke. Špura ponavadi je že po sneženju možnosti, pa tudi kar nekaj možnosti, vsaj tri pred plazovi varne.

Lepi Vršič (Cima Bella) (Andrej, 09.03.2016)


Lepi Vršič (Cima Bella)
Lepi Vršič je bil danes lep v vseh ozirih. Okrog 9.30 je traktor splužil cesto, trije smo vozili za njim, na parkirišču je že bilo nekaj avtomobilov. Naprej levo po cesti še ni bilo spluženo. Lopata pride zelo prav. Na izhodišču je bilo vsaj 20 cm svežega pršiča, z višino pa je debelina snega hitro naraščala. Tik pred sedlom, kjer se poti razcepita, levo na Kovk (Monte Cocco), desno na Lepi Vršič, je bila ob 12.00 tako gosta megla, da se je videlo le nekaj metrov. Svežega pršiča je tu vsaj 70 cm, na vrhu spihano in trdo, tako da se tudi sledi od smuči niso poznale. Andrej

Viševnik (Franci, 09.03.2016)


Ker pršič ni večen,ga je treba izkoristiti.Na Pokljuki ga je do ušes,če padeš pa še precej čez.
Gaz je bila pred mano že potegnjena,v zadnjo strmino pa sem zagazil v pol metra pršiča.Predhodnika sta malo preveč zarezala v pobočje,zato se je v zg.delu pametno držati v smeri skale in nad njo do grebena.Prav tako tudi za nazaj.Zgoraj je bila vidljivost slaba,nižje pa je bilo bolje.Preko Plesišča sem odsmučal skozi gozd do spodnje vlečnice.Se je prašilo.

Blegoš (Vital, 08.03.2016)


V dnevih, ko visokogorje opazujemo samo od daleč, nam je Blegoš nudil odlično smuko. Čeprav v dolinah okoli Škofje loke že nabirajo regrat, se sneg začne na dobrih 800 metrov nadmorske višine, nato pa ga je čedalje več. Proti vrhu je rahlo snežilo, koča je zaprta. Na vrhu je bila prava zimska idila. V dolino smo se spustili po naši znani smeri »bukev-bukev-hrast«, kjer je bilo pršiča v izobilju, do pasu in naprej. Belino smo orali kamniški TSKO-jevci – Franc, Bogdan, Vital, Matjaž, Nejc, Jure.

Vošca (Domen, 08.03.2016)


Še ena pošihtna. Na Jureževem travniku snega dovolj, ni ga pa v izobilju. V gozdu potem z višino snežna odeja naraste, višje ga je pa tok dovolj. Sneg je bil precej bolj moker, kot včeraj na Pokljuki, tako da je bil pod vrhom komajda smučljiv, a je šlo...v gozdu/travniku nad in pod cesto so bili ukradeni trenutki, v gozdu je pa tudi šlo lepo do Jureževega travnika, kjer je bilo pa že precej razmočeno. Glavna nevarnost te ture ni lavinska, ampak še vedno žica....katero ni dobro spregledat... ;)

Dovška baba (Franci, 08.03.2016)


S smučmi začnem pri zadnji kmetiji,kjer je kakšnih 20cm snega,ki pa z višino hitro narašča.
Sledil sem sledi predhodnika,ki pa sem ga na sp.planini prehitel in gaz potegnil do vrha.Od gozda naprej je bila stara gaz zamedena vse do vrha.
Na vrhu se je nekoliko odprlo,kar je pripomoglo k boljši vidljivosti pri smučanju.Najboljše je bilo v zg.polovici,nižje pa je bil sneg že ojužen a še vedno lepo smučljiv.Zaključil sem pri avtu,kjer pa je bilo že bistveno manj snega kot na zjutraj.

Vrh nad Jezerom (Jof del Lago) (IgorZlodej, 08.03.2016)


Sem bil že nekaj krat tik pod vrhom, pa tudi že na vrhu, ampak nikoli s smučmi. Glede na ugodne snežne razmere, sem vedel, da bo tokrat šlo brez težav, pa še dobra smuka se je obetala, predvsem pa varno pred plazovi, ki v teh dneh grozijo povsod.

Parkiram pri trdnjavi ob jezeru, kjer je tudi začetek neoznačene poti na Vette Scabre. Prvi del je bolj strm in tudi bolj gozdnat, potem pa se teren položi, gozd je bolj redek, snega pa seveda obilo. Kmalu sem na označeni poti, ki vodi na Škrbino Visoke police, tu in tam kaka vejea poskrbi, da pade kaj za vrat, ampak to ni nič hudega.

Najprej zavijem v Malo Krnico, kjer pa hitro ugotovim, da na Škrbino ne bo šlo, kljub temu odsmučam lep del, potem ponovno nalepim pse in grem na vrh. Že gor proti se mi je smejalo, čeprav sem ga krepko gazil, ampak širina smuči in ustrezno močan dvonožni pogon sta z vršnimi pobočji prav nalahko opravila. Razgleda tokrat nobenega, zato pa enormne količine pršiča, eni mu pravijo tudi suh sneg.

Med macesni in smrekami, pa nižje med bukvami, ma naj bo dovolj, je treba gor pa poskusiti.

Pod označeno potjo je bil sneg že bolj moker, pa vseeno kar dobro vse do avta.

Bistriška špica (Vanja_Starčević, 06.03.2016)


Iskaje plazovno varen teren smo se odločili za Bistriško špico od gostišča Riepl, na izhodišču nas je bilo 7 avtomobilov. Snega je veliko (brez smuči se vdira nad kolena) špuro smo imeli od predhodnikov in smo se udobno povzpeli na vrh. Pihalo je strupeno s slabo vidljivostjo zaradi smo se odpovedali iskanju žleba, ki so nam ga domačini pokazali pred tremi leti in območju katerega je smuka še boljša kot po navadni smeri.
V vršnem delu od vetra napihana rebra, potem potem uživaška smuka po globokem, le nekoliko ojuženem snegu v gozdu do Zg. Luže, do Sp. Luže pa spust po južnem, ampak lepo smučljivem snegu, za konec še vzpon do avta.
Vreme smo imeli ves čas spreminjajoče: sonce, oblačno, sneženje, megla, na vrhu močen veter.
Najboljša smuka v tej sezoni, uživali smo Lovorka, Željko, Žarko in Vanja.

Mrežce (Domen, 07.03.2016)


Štart ob 15h, tokrat od odcepa za Šport hotel. Cesta mimo Zajavornikov do spomenika je bila sicer lepo splužena, problem so pa parkirni prostori (pri Zajavornikih je bilo spluženo točno za 1 avto)in predvsem možnost srečevanja (od Kranjske doline naprej je praktično ni). Če sem od izhodišča naprej utiral gaz, sem v križišču, kjer se priključi pot od spomenika, nekoliko presenečen naletel na dopoldansko špuro predhodnikov in se je hvaležno oprijel....praktično vse do vrha. Smuko je povsem na vrhu ovirala gosta megla in difuzna svetloba, od prvih macesnov dalje je bilo pa le še plavanje in utapljanje v pršiču, za zaključek pa še stretching v mraku od Zajavornikov do ceste. Med vožnjo domov je sneg do Zatrnika še vedno pridno naletaval...

Pl. Krstenica (Damjan_S., 06.03.2016)


Iz Voj smo se preko Pl. Grintovice ves čas na smučeh povzpeli na Pl. Krstenico ter v soboto smučali (Sonja, Bojan, Jure, Luka in Damjan) skrajno levo v območju letne poti, nato pa po gozdu levo od grape nazaj na Grintovico. Glede na veliko stopnjo nevernosti snežnih plazov, ki se je v nedeljo še povečala, smo se tudi pri ponovnem vzponu izognili običajni letni poti in iz Grintovice izbrali mnogo bolj varno varianto po gozdu v smeri Na Vrhu. To se je izkazalo za smiselno, saj smo lahko z roba Krstenice opazovali meter debel odlom klože, ki se je speljal v nedeljo dopoldne. Nižje je bil sneg moker, višje suh, ga je pa res veliko. Na Krstenici je močno pihalo, veter pa je delal opasti. V nedeljo smo smučali v območju letne poti do Pl. Blato in po mokrem snegu prismučali povsem v dolino (Jure, Luka, Srečko, Edo in Damjan). Sledi predhodnikov nam niso bile v pomoč, saj so bile na novo zasnežene.

Zirbitzkogel (Mišo_Jenčič, 06.03.2016)


Vremenska napoved je obetala lepše vreme na vzhodu. Ko smo se pripeljali do Sabathyhütte, se je res začelo čedalje bolj odpirati in sveže pobeljena pobočja so delovala zelo vabljivo. Žal se oblačna kapa okoli Zirbitzkogla nikoli ni razkadila, ampak se je kmalu začelo ponovno zapirati. V koči na vrhu smo se pogreli s čajem, potem pa v meglo navzdol. Smuka po 5-10 cm novega na trdi podlagi je bila kljub slabi vidljivosti prav solidna. Ugotovili smo, da je Zirbitzkogel vseeno tako lep vrh, da bi se spodobilo priti nanj enkrat v lepem vremenu, ne pa, da ga jemljemo kot izhod v sili.

Kozjak (Marijana_&_Marko, 06.03.2016)


Izhodišče parkplac pri Stouhutte, cesta do sem splužena že zjutraj. Vse skupaj je že nad 1400m izgledalo prav klavrno, kajti veter je naredil ta svoje.

...ker smo Slovenci, na vrhu nismo preveč jamrali (hja, veliko je k naglici pripomogel neprijazen veter), ampak smo iskali rešitev... ;-)

In razen vršnih 50 višincev se nam je posrečila tako krasna pršičasta linija, da smo na stiku s pristopnimi sledmi (na 1350 m) vpregli pse in se še enkrat potrudili do vrha. V drugo smo v srednjem delu našli celo še boljše pršičasto plavanje.

Ob povratku je bil sneg na cesti v spodnjem delu že hudo namočen.


Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kresišče (Aleš_S, 06.03.2016)


Najprej sem šel pogledat, če je v Podrožci kaj snega. Pa ga skoraj ni. Zato sem se prepustil vabljivemu opisu M&M. Na izhodišču pri Bukovniku (Baumgartner) je veliko mokrega snega. Špura je bila že spet narejena. In ker je snega z višino vedno več je špura lepo gladka in je šlo gor kar samo. Vreme kot so napovedali - pokazalo se je celo sonce pa malo snega in megle. Nad 1200 m je bil pršič. Špura nad Mici Mojcl kočo so lepo speljali po grebenu nad grapo, tako da ni bilo izzivanja plazov v grapi. Smučarjev je bilo kar veliko, vendar so vsi odsmučali pred mano tako, da sem sam užival na vrhu. Navzdol sem v gozd na sever zavil iz prvega sedla, z vrha se mi je vseeno zdelo preveč izzivanja, saj je v zadnjih dneh zapadlo meter svežega. Bilo je ah in oh s pršičem do pasu. Potem pa še telovadba po južnem snegu in preizkušanje plazičev mokrega snega v gozdu. Travnik na koncu je šel pa samo še na gliho - je bilo že preveč mokro. Juhuhu! Aleš

Rifugio Zacchi (Matevž, 06.03.2016)


Skladno z razmerami in izgledi sva šla s Slavo na malico na Rifugio Zacchi. Od zgornjega Klanškega jezera je po malem snežilo, vmes se je pa tu in tam razkadilo in se je videlo tudi v mogočne višave Ponc, Vevnice in Mangarta. Ponoči je zapadlo približno 25 cm snega, v višavah še več, vse na podlago, ki meri cca. 70 cm. Začela sva v celo, a je nasproti od koče navzdol po cesti prišel "mali tankec" in uredil cesto, tako da je bila hoja več kot udobna. Smo pa bili smučarji v manjšini, prevladovali so krpljarji. V koči so izjemno prijazni, tako da turo v sorodnih razmerah zelo priporočam. Navzdol sva smučala po cesti, ker po celem ne gre, je naklon premajhen.

stari vrh (Natasa, 06.03.2016)


Ko je vreme bolj tako - tako, ena turca na ziher. Gor ob levi strani smučišča, spodaj dež, zgoraj sneg. Na smučišču je komaj še kaj snega, nad kočo pa malo več. Pod zgornjo brunarico težek, a še dobro smučljiv gnilec, spodaj pa je edina opcija le še smučišče, ki je bilo danes dodobra razmočeno.

Ženiklovec (Aleš_S, 05.03.2016)


Ena popoldanska. Snega na parkirišču je več kot prejšnji teden. Do vrha je bila že lepa gaz. Nad planino je pihal orkanski veter, tako, da se bilo treba boriti za stoječi položaj. Na vrhu so mi za nagrado razpadla očala, rezervnih nisem imel. Zato je bilo smučanje še bolj zabavno. Do Gaberčevega rovta super. Naprej je pa šlo bolje po cesti, skozi gozd je bil sneg preveč moker in ni šlo nikamor. Juhuhu! Aleš

Murnovec in Kresišče (Marijana_&_Marko, 05.03.2016)


S severa (izhodišče Altfinkenstein, novega snega je kakih 30 cm, spodaj manj - zgoraj več, na osojnih straneh povsod še brez skorje) po včerajšnji gazi domačinov, prečenje v Grajščico in na Murnovec. Z Murnovca je bila super smuka po nedotaknjenem pršiču, tako da smo dvakrat odsmučali v Grajščico - sneg je bil na strmini direktno v Grajščico stabilen.

Tudi s Kresišča je bila smuka v zgornjem delu (do lovske koče) super, nižje dobra, smotana prečka je bila kot običajno samo za preživet, po travniku do avta pa spet lepa smuka.

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik in greben Ablance (Bor_Šumrada, 05.03.2016)


Včerajšnji sočni dan bi bilo greh zamuditi. Z Benijem sva startala s Pokljuke ne prav zgodaj, vendar sva začuda prva zagrizla v strmino nad smučiščem. Sneg več ali manj spihan zaradi vetra, ki je bil zjutraj še kar močen, preko dneva pa pojenjal. Vzpon sva zaključila pod vršno flanko, kjer nama prerez snežne odeje ter kompresijski test, nista povedala vzpodbudnih besed. Seveda je bil Viševnik nato preko dneva zelo obljuden in prevožen po dolgem in počez, ampak vsak po svoje. Odsmučala sva direktno na planino Konjščica po super pršiču, le prav zgoraj na vršnih pobočjih Viševnika, je sonce že predelovalo sneg. S planine strmo gaženje po redkem gozdu na greben Ablance ter nato zopet pršičarjenje ter povratek po klasiki na Pokljuko. Sicer sem pričakoval še malce boljše razmere, saj je sonce že tako močno, da sneg ne ostane prav dolgo svež, pa tudi veter je kar dodobra spihal izpostavljena območja. Tako, da bodo verjetno najboljše razmere tudi po današnjem sneženju v redkih gozdovih, kamor ne posije sonce.

Fotogalerija: http://www.freeapproved.com/objave/2016/03/05/visevnik-in-greben-ablance.html

Gmeineck (Podhrib, 04.03.2016)


Ponavadi smo hodili čez mejo zaradi pomanjkanja snega na sončni strani Alp....danes je bilo pa ravno obratno..ker ga je pri nas nasulo preveč, smo se odpravili na Gmeineck..kolikor smo rejšnji dan uspeli dobiti informacij, naj bi ga pri koči Kolmwirt nad Lendorfom zapadlo 10 cm..sklepali smo. da ga je na vrhu 20-30 cm..vsa predvidevanja so bila pravilna..tura je bila kar naporna 1500 višincev vzpona..ko pa zagledaš vršnji del se ti lahko samo zasmeje...daljše in širše, enakomerno razpotegnjene nedotaknjene flanke z ravno pravšnjim naklonom težko najdeš daleč naokoli.. 800 višincev čiste poezije...v spodnjem delu je bil sneg še ojužen.da se pripeljati skoraj do avta.. nesti je bilo potrebno par sto metrov

Kovk, Lepi vršič, Konjščica (Barbara, 04.03.2016)


Nov sneg in lepo vreme sta nas prepričala, da vzamemo dopust. Cesta nad Ukvami vzorno splužena. Parkirišče pri Camosciu je bilo že okrog pol devetih polno in smo morali parkirati nižje. Po dobri gazi smo bili zelo hitro na vrhu Kovka. Čeprav je bilo že precej zvoženo, je bila smuka do sedla odlična. Z Lepega vršiča nam je pogled uhajal na Konjščico, ki je imela pobočja še zelo nedotaknjena. Po pršiču smo se zaprašili do ceste, ki vodi proti Konjščici. Na njej gazi ni bilo, a hvalabogu smo imeli s sabo penzionista, polnega energije, ki je zgazil večji del do vrha. Še pogled nazaj na oba presmučana vrhova ter prihajajoče oblake z zahoda in spet po pršiču do ceste. Žal pobočja niso bila več povsem deviška, saj je Konjščica medtem dobila par obiskovalcev s severa in vzhoda. Po cesti smo morali kar po lastni gazi, da je sploh kam šlo, potem pa smo naleteli na skoraj povsem zvoženo smučišče in po njem trivialno do avta. Še en čudovit dan v hribih. Lp vsem, Barbara.

Matajur (Ksenija, 04.03.2016)


Pomlad neizprosno trka na vrata Matajurja. Verjetno je bila današnja smuka z njegovega vrha zadnja letošnja... Vsaj toliko višincev kot danes.
Klasično - do vasi Matajur z avtomobilom, naprej - po cesti (s par prekinitvami) s smučmi. Sploh je od vasi do koče Pelizzo hoja s smučmi na nogah možna le po cesti, od koče gor pa le po desni strani pobočja, kjer je tudi za smučanje še dovolj snega.Ta je zbit, smuka prava pomladanska, zaenkrat še zelo dobra.
Na srečo se je tudi vreme spremenilo iz jutranjega sončnega do popoldanskega delno oblačnega, kar je prispevalo k boljši kvaliteti snežne podlage.

Šavnik s Koblo (Janez, 04.03.2016)


Smo se odločili in od smučali Slatnik, Šavnik in Koblo, Smo imeli zjutraj srečo da so na cesti za Ravne nakladali les in smo avto na blef pustili kar na parkirišču ob stari blagajni za Koblo. Bomo že dol prišli, kar bo pa bo.
Z drugim avtom smo se prepeljali na Soriško in vpregli pse. Najprej na sedlo desno od Lajnarja, nato po spihanem in trdem grebenu na Slatnik. Potem pa ohoho v konto pot Šavnikom. Lepljenje kož pa na vrh Šavnika. Na drugo stran v bukov gozd kjer je bilo kot je danes bilo, jutri ne bo več, smo zrili najlepše linije. Pršiča do kolen in čez, ker pa je naklonina "huda" smo vriskali do pod stare družinske proge s Koble. Ja itak, spet kože in po 30-40 cm pršiča do vrha Koble. Pričakovali smo skorjo in moker sneg, nagrajeni pa smo bili s pršičem do višine Ravn. Je pa iz Ravn šlo kar precej turnih smučarjev na Koblo in temu primerno je sedaj vse zvoženo. Nato še po enki po mokrem snegu do začetka sedežnice v Bistrici. Še čez kucl do avta in dva na ... dva pa po drugi avto na Soriško.
Analiza fajn ture pa skupaj v Štrudlu.

Sedlo Vrh Strmali (IgorZlodej, 04.03.2016)


Nisva bila med prvimi, pa tudi med zadnjimi ne, je pa bila že špura od financarske postaje Nas Žlebeh v smeri Visoke Montaževe planote.

Tam, kjer jo je enkrat ena otresala pod smreko sem zavil v desno, sedaj tam že od jeseni stoji timberček, predhodnika sta šla naprej po cesti. Okoli pol metra je nasulo novega in še dobro, da je čez planoto malo spihalo, ker sicer bi se ga nagazil. Potegnil sem optimalno špuro po bolj ravninskem delu potem pa tudi ne preveč strmo v breg, pa tudi bolj levo sem se držal, ker je bilo bolj varno. Čez stene se je sicer nekaj kraj posulo, vendar nič nevarnega.

Smuka odlična, s tem, da sem pomislil kako bi šele bilo s kakšnimi ripstick v pol meterskem snegu. kakorkoli sem zglisiral do ravnega dela, potem pa še malo gor nad kočo Brazza, ker se mi je pač še dalo malo hoditi. Do ceste in po cesti pa.....tudi tokrat je šlo prav lepo.

Na tem območju sicer splošna 3, ampak ne do sedla Vrh Strmali, ampak višje.

Lep sončen vikend vsem.

Lipanca - Mrežce (Franci, 04.03.2016)


Začel sem pri odcepu za Šport hotel preko planine Zajavornik.Cesta od Mrzlega studenca do spomenika je splužena,je pa zelo malo možnosti srečavanja.Od Zajavornika do Lipance in naprej na Mrežce je bila gaz že potegnjena,kar je omogočalo lepo napredovanje v globokem pršiču.
Smučanje nazaj pa direktno skozi gozd proti spomeniku.V senci še pršič,na soncu pa že zelo težak sneg.

Viševnik (Miha_D., 04.03.2016)


Dragi moji, ko so včeraj vremenoslovci oznanili sončni alarm za Julijce, smo se morali takojci odzvati turni smučarji v stalni pripravljenosti (seveda brez dodatkov, da ne bo pomote). In res. Pokljuka se koplje v jutranjem soncu, smrekovi gozdovi se dičijo s sveži snežni belini. Pogled je bajen, fantazmagoričen, čaren in kar je še adekvatnih izrazov, ki naj ubesedijo vzhičenost ljubitelja zimskih gora. Raj za turnega smukača. Seveda mi ob 9 uri ne uspe prevzeti primata prvopristopnika, kajti sledi kažejo, da bom le repetent. No pa le ni tako. Prvopristopniki nekje 200 m pod vrhom ocenijo, da bi utegnila biti zadeva lavinsko tvegana, zato je zadnja in najlepša flanka pod grebenom še virgo intacta in zato toliko bolj privlačna. Malček pomislim, kaj storiti, pa si rečem, korajža velja, sreča je na strani pogumnih, vstal sem že ob sedmih, pokuril ca. 10 l bencina in se odločim zakopati v sneg in zagristi v breg. Okrog ponosno stoječega junaka na vrhu se vije veriga zasneženih vršacev od očaka Triglava, VDV-ja, MDV-ja, Mesnove glave, Rodice in drugih lepotcev, da vas ne utrujam preveč s poznavanjem narave in družbe. Kljub sveži odeji pela ni idealna, kajti mehkoba se prepleta s kložo, ta snežni mix pa za razliko od kranjskogorskih veleslalomistov, ki so jim progo pripravljali že od druge nočne ure, zahteva pretanjen občutek za menjavo smukaške tehnike skoraj pri vsakem zavoju. Ponekod gre navdušujoče, drugje pa nekoliko manj veselo. V grapi nad smučiščem o turno smučarski eleganci seveda ni ne duha ne sluha, kajti v tem delu na razdrapani podlagi se turni smukač le še bori za preživetje. Po smučišču med množico osnovnošolcev na športnem dnevu naredim še nekaj ekshibicijsko dovršenih krivuljastih zavojev in zadovoljen končam pri štirikolesni pločevini. Za vas se je trudil in užival Miha

Tromeja (Peč) (Domen, 03.03.2016)


Ujet trenutek na mejni poseki pod Tromejo. Ponoči in danes dopoldan je v Ratečah zapadlo ogromno snega, blizu 40 cm, na poseki pod Tromejo pa ga je bilo zagotovo več kot pol metra, v gozdu nekoliko manj. Skorajda dvourno gaženje od Šurca se je na poseki zagotovo obrestovalo, plavanje po pršiču, strmina pa ravno pravšnja, za te današnje razmere. Cesta je bila danes bolj za krepitev ramenskega obroča, a je šlo vseeno nazaj grede bolj tekoče, kot sem si ob vzponu mislil. Kakorkoli, smuko nad cesto mirne duše lahko uvrstim med top3 letošnje sezone, tako da o smiselnosti ni vredno razpravljati. ;)

Klek (Boris, 02.03.2016)


Aleševemu opisu prilagam nekaj fotografij pozimi bolj redko obiskanag Kleka. Boris & Aleš
Nekaj fotografij predhodnih tur je na sledečih povezavah: goo.gl/Y4q0ZV goo.gl/uDcNTa goo.gl/2S38sl goo.gl/clyP01

Klek (Aleš_s, 02.03.2016)


Po dolgem raziskovanju zelene avstrijske Koroške od Železne Kaple do Podrožce, sva se vrnila v domače loge. Na severni strani Karavank se je sneg začel zelo visoko. Danes je verjetno boljše. Pa tudi pobočja okrog Planine pod Golico so že kazala travnata rebra. Z malo iznajdljivosti se je dalo priti zvezno po snegu. Spodaj je bilo pomladansko toplo, zgoraj na grebenu in na vrhu pa sibirsko mraz. Spodaj je sneg zmehčan, v senci skorjast, zgoraj pa je napihan, na pobočjih nad Jeseniško planino se je že začela delati skorja. Se je pa čez dan že sprožil kakšen plaz mokrega snega, ki ga je sprožil sneg iz smreke. Danes je pa itak že vse drugače. Juhuhu! Boris in Aleš

Konjščica, Lepi Vršič in Kovk (IgorZlodej, 02.03.2016)


Parkirišč dovolj, če parkiraš vse gor do gostišča Rosič, spodnja so ostala prazna.

Špura je že bila, tako, da je bilo prav lahkotno. Na Konjščici so bili sicer pred mano že štirje, zato pa še dovolj pršičastega dol do mejnega sedla. Tam ponovno nalepim pse in gor na Lepi Vršič, od tukaj se ponavadi kar na pseh spustim dol pod Kovk in tudi tokrat sem se, saj sem se povzpel še na Kovk.

Smuka po desni strani je bila čisto ok, večinoma še povsem suh sneg, sicer pa so bila pobočja bolj ali manj presmučana, ampak jutri so že nove padavine in spet bo vse od začetka.

Na koncu še pivce pri Rosiču, gospa po rodu iz Podbrezij še vedno govori lepo gorenjšično. Priporočam.

Krvavka (Čeha, 02.03.2016)


Tale pripravniška pred penzijo pa ni slaba.Na Javorniški rovt ,pa še slab km naprej in smuči na noge.Cesta je lepo zratrakirana z motornimi sanmi in kaj kmalu sem na planini Pusti rovt.Tam še nisem bil siguren ,kaj bo moj današnji cilj.Ko pa malo potipam vesine nad planino,vidim da je sneg precej zbit in kložast-poka pod nogami.Zato se držim motoriziranih sledi ,ki peljejo proti sedlu Suha(peljejo tudi proti Belski planini).Vedno sem pa tako ali tako težil za novimi cilji.Zato me je Krvavka kar potegnila v svoje strmine.Na sedlu je začel pihati dokaj neprijeten zahodnik,ki pa se je z višino še krepil.Imel sem namen narediti kakšen snežni prerez,a je izgleda sonce na tej JV flanki naredil svoje.Višje sem šel,bolj je bila trda podlaga,površina pa je bila osrenjena.Hodil sem sicer bolj po grebenu in če si šel malo bolj v osojo ,se je odpeljala kakšna majhna kloža,čisto v senci-beri sever, pa je pršič..Pri smučanju se je pri zavoju kdaj sprožila kepa,ki je z valjenjem dobila ogromne razsežnosti,take za postavitev velikega snežaka.Od sedla Suha,pa do Javorniškega rovta pa smuk po cesti,da ti solze pridejo v oči.Vmes smo poizkusili rešiti avto,ki je obtičal km pred sedlom Križevci,a ni šlo.Za pol ure hoje si je možakar nakopal mnogo dela in skrbi.To je davek na lenobo,to ga bo gotovo izučilo.Skratka lep dan,pred jutrišnjim poslabšanjem.

Sv.Višarje (Čeha, 01.03.2016)


Nenadejano me pokliče prjatu Matjaž,da se v takem vremenu ne da delat.Vzame dopust in že se peljeva proti Trbižu.Malo po tretji začneva romanje po Višarskem grabnu.Prva ,druga,tretja...in tako do zadnje postaje križevega pota.Ob petih,ko sonce že hiti proti obzorju sva pri beraškemu križu.Barve večernega neba so nepopisne.Že zato se včasih splača na popoldansko turo.Hiter skok do Mešnika in Jureta,ki odsvetuje vožnjo po smučišču,ker so kazni kar hude,saj je proga zaprta.V polmraku po speglanem smučišču proti Florjanki ,nato pa po globokem pršiču proti izhodišču.Vmes nadeneva čelne svetilke,da ne povoziva koga izmed množice vspenjajočih.

Pod Lastovicam (IgorZlodej, 01.03.2016)


Izhodišče gostišče Ojcinger, tekaška proga, travnik, gozdin cesta, pa spet nazaj v gozd, malo rahle skorje, sicer pa je padalo in kapljajo z dreves.

Nad cesto je bilo potem bolje, sneg večinoma suh v enormnih količinah, špure ni bilo, pa tudi sicer je v vseh letih doslej še ni bilo, ker je to tura za čas, ko bi znalo biti drugje bolj nevarno.

Klasična gozdarska tura, ki nudi posebne užitke za turnosmučarske navdušence.

Viševnik (Franci, 01.03.2016)


Po sneženju vedno posije sonce.To se je nad Pokljuko zgodilo že zjutraj.Kljub temu sem šel šele ob 12h.
Špura je bila seveda že narejena.Na soncu je bil spodaj sneg že ojužen,z višino pa vedno bolj suh.Z vrha je bilo še veliko prostora,tako da je vsak lahko dodal svoj podpis.
V zgornjem delu žleba nad smučiščem se je ob povratku v senci že začela delati skorja,na splošno pa so bile razmere super.

Savinjsko Sedlo (ŠpehM, 01.03.2016)


Z namenom preveriti količino novega snega in trenutne razmere nad Okrešljem za izvedbo turnosmučarskega tekmovanja, smo se podali nad izvir Savinje. Prvotni namen samo do zavetišča, smo zaradi precej dobrih razmer podaljšali vse do Savinjskega Sedla.
Cesta je splužena do Logarskega Kota, kjer že leži nekaj novega južnega snega na kakšnih 20cm mokre podlage. Nekje na Okrešlju (1360m) postane ta suh in naraste na 10cm na kakšnih 50cm podlage. Višje je količino novega težko določit, ker je snežilo z močnim vetrom in so narejeni zameti. Prav tako so grape , tudi Turski Žleb, polni nove klože in zato po mojem mnenju in izkušnji, zelo nevarni za plaz!
Smučanje je bilo odlično, večina po pršiču, nekaj pa tudi že po rahli skorji.

Triangel (Robter, 01.03.2016)


Na Ljubelju je bilo nekaj cm novega snega. Z višino se je višala tudi količina novega snega.
Sledi predhodnikov, ki jih ni bilo prav veliko, je uspešno zakril veter, tako da sem vlekel svojo špuro.
Za podpise pa je bilo več kot dovolj prostora. S Triangla je bilo smučanje odlično, na plazu je veter že delal rahlo skorjo.

Debeli vrh (Domen, 29.02.2016)


Mejo sneženja sem danes lahko lovil le na Pokljuki in ravno na Rudnem polju sem jo ujel za mišji rep. Na Viševnik me tokrat ni vleklo, zaželel sem si nedolžnih pobočij, odvil na Krucmanove konte...in jih tudi dobil. Dobra stran solo gaženja je, da se ti ni potrebno obremenjevati s kalkulacijami. ;) Čeprav mi je teren okoli Blejske konte kar dobro poznan, sem si malo pod kotanjo v megli pomagal z GPS-om, da sem naravnal koordinate. Novega snega je v zadnjih dveh dneh zapadlo kar precej, tako sem se na vrhnji flanki držal ob grebenu, navzgor in malce manj, a vseeno tudi navzdol. Razmere za smučanje super, povsem suh pršič in dovolj dreves, da tudi slabša vidljivost v zgornjem delu ni motila. Ravninski odsek v spodnjem delu je v takšnih razmerah malce odveč povsem ob povratku, a sodi poleg...meni še vedno najbolj simpatičnega cilja nad Pokljuko.

Velika Tičarica (IgorZlodej, 29.02.2016)


Danes veliko boljše vreme kot včeraj, zato se odpravim na eno popoldansko in doživim pravo zimo.

Plužena cesta mi omogoči, da se pripeljem do konkretne snežne odeje, potem pa skozi Krbulnik, pa čez Dol pod Plazmi, seveda tudi s plazovi, še posebej v Lopah jih je bilo največ.

Do planine nisem šel, ker sem zavil z ovinka kar direktno gor in "padel" na 1,5 snežne podlage ter v snežni metež. Tako je bilo potem vse do vrha. S Travnika, Vogla, Labrja in Špičja je grmelo, tam sigurno 4. nižje pa sedaj tam okoli 3. stopnje, pač odvisno od lokalnih razmer. No na Tičarci je bilo varno.

Smuka bi bila bistveno boljša ob manj sneženja, ampak vseeno solidno in to direktno do prtljažnika avtomobila.

Se pa prava turna smuka dejansko to zimo šele pričenja.

Košutnik (Matjaž, 28.02.2016)


Tole bo bolj poročilo o razmerah na cesti -). Podnaslov: deževno popoldne pod Košuto. Gozdarji ob nedeljah počivajo, zato sem se lahko od Medvodja zapeljal še poldrugi kilometer naprej, do prostornega izogibališča, 300 m pred ovinkom čez potok. Višina 930 m. Za nadaljevanje bi moral imeti višji avto, kajti sneg je narasel na 30+ cm. S terencem je bilo sicer dobro zvoženo do Košutnika, pri katerem pa pride prav parkirna (včasih se je reklo plazna) lopata. Nad Košutnikom je snega še malo več, zgleda prav lepo. Samo še mraz ga malo stisne ... Pohod sem zaključil na parkirišču pod Dolgo njivo, ko se je (še drugič) ulilo. Prismučal sem do avta. Skratka, luštno popoldne.

Viševnik (Mišo_Jenčič, 28.02.2016)


Najprej smo mislili na Koblo, pa smo ugotovili, da je verjetno prenizka, in smo se odločili za Mrežce. Ker ni bilo na gozdni cesti z Mrzlega studenca nobenih sledov pluženja, smo nadaljevali na Rudno polje. Še dobro, kajti na izhodišču sem ugotovil, da sem doma pozabil pse in na Viševnik sem si vendarle lahko obetal tudi kakšno peš gaz. Ker sem pričakoval, da se bom v nadaljevanju še kar namučil, sem žičničarja prosil, če se lahko enkrat potegnem z žico. odgovor je bil odločen NE (kje so časi, ko se vojaki JNA čutili silno počaščene, če so lahko podali sidro pravemu "planinaru"). No, nad žičnico sem res imel nekaj gazi in sem razmeroma dobro sledil ostalim, ki so šli s psi. Izpod vrha smo se hitro pobrali, saj je bilo vreme res neprijetno. Smuka po vršni piramidi je bila kljub slabi vidljivosti presenetljivo dobra – kakih 20-30 novega na trdi podlagi. Nižje je postajal čedalje bolj južen in zvožen, tako da smuka ni bila ravno perfektna, je bila pa vseeno užitna. Pravi cukrček je bilo gornje smučišče (kjer žičnica ni obratovala) – 15 cm celca na zratrakirani podlagi. Turo smo končali kar premočeni, a vseeno zadovoljni, da smo uspeli "ukrasti" tak dan.

Sem pa med vzponom modroval naslednje: nekoč v takem vremenu tudi pod razno ne bi šli nikamor v hribe – že zaradi vremena, pa tudi zaradi spoštovanja do plazov, pravila "3 dni po sneženju" ipd. Danes smo (samo na Viševniku) srečali kakih 30 smučarjev kar tako, skupino ~25 udeležencev alpinistične šole, skupino ~desetih 14-letnih otrok, nekaj peščev… Očitno smo vsi skupaj postali tako odvisni od gibanja in hkrati tako pogumni, kar se nevarnosti v gorah tiče, da nas takorekoč nič več ne ustavi. Nočem nič moralizirati, to je samo opažanje, ker sam ravnam povsem enako kot vsi prej našteti…

Ženiklovec (Aleš_S, 28.02.2016)


Ženiklovec je težko videti v lepem vremenu. Je pač cilj za deževne, snežene ali plazovite razmere. Danes je bil na vrsti dež. Nekaj časa sva še čakala v avtu, da bi nehalo deževati. Pa ni bilo nič iz tega. Ima pa vzpon v dežju to prednost, da ti ni treba gledat naokrog in si hitro na cilju. Nad planino se je dež spremenil v sneg. Malo je bilo megle in malo vetra. Zato se na vrhu nisva obirala. Navzdol pa juhuhu - pred nama so bili samo trije smučarji in en pes. Novega snega pa 30 cm. In na vršni flanki je bil skoraj pršič. Na koncu še spust po cesti, ki sva ga popestrila s sekanjem ovinka. Juhuhu! Mojca in Aleš

Višarje (Matevž, 28.02.2016)


Zjutraj smo precej cincali, kam bi šli smučat. Na koncu je obveljala Slavina: Višarje. Pa smo šli na križev pot. Križ ni bil enako težak za vse, a vsak je svojega prinesel do vrha. Razmere so bile prave zimske: 10-15 cm novega snega (ni bil čisto suh) na dovolj podlage, naletaval je sneg (deževalo ni). Po okrepčilu v prijetni koči pa po progi do izhodišča. Smuka do srednje postaje solidna, sneg zvožen, polsuh. Od srednje postaje je sneg moker in počasen. Vseeno smo se Albina, Slava, Jure in Matevž imeli dobro in sklenili, da še kdaj pridemo.

Storžič , Peto žrelo (Slavc_, 27.02.2016)


Razmere so bile zanimive in spremenljive. V grapi nekaj novega, suhega snega na poledeneli podlagi, mestoma pa ledene plošče. Plaz, ki je počistil grapo, je za sabo pustil ledene kepe,ki terjajo kar nekaj telovadbe pri prehodu. Pod vstopom v Peto žrelo pa smuka postane prijetna , 10cm suhega snega (mehka kloža) na trdi podlagi. Smučati se da vse do rampe na začetku sankaške proge (850m). Vidljivost pa taka kot povsod ta dan - difuzna svetloba in megla.

Savinjsko sedlo (_Janez_L, 27.02.2016)


Danes sva se podala na Savinjsko sedlo. Cesta je zorana do Logarskega kota. Na Okrešlju je približno 10cm pršiča, višje malo več. Podlaga je zelo trda, tako da ob prihodnjih večjih padavinah previdnost ne bo odveč. Sama smuka je bila odlična, pripeljala sva se do izvira. Za 10/10 je manjkala le boljša vidljivost.
Lp,Janez.

Gumma, 2316 m (Mišo_Jenčič, 27.02.2016)


Vremenska napoved je obetala boljše vreme na severu. Lungau se nam je zdel primerna destinacija in ob nasvetu lokalca (thank you, Tom) smo prvotni cilj Zechnekarspitze (zaradi pomanjkanja snega v spodnjem delu) spremenili v Gummo. Sprva po sankaški progi, ki je bila sicer na tanko, a v celoti zasnežena, nad kočo Wildbachhütte pa po redkem macesnovem gozdu in nato odprtem slemenu do vrha. Čez dan se je vreme kar naredilo in smo imeli prav lep razgled. Kar dobro smo si zapomnili lansko Francetovo poročilo z Gumme, natančneje s koče Wildbachhütte, zato smo si na vrhu porekli "sedaj pa na šmorn" ter odsmučali. Sneg je bil pomrznjen, mestoma je bilo na njem par cm napihanca in smuka je bila odlična. Koča je res prijetna, imajo odlično ponudbo in smo si kar privoščili. Potem pa samo še šus po ravno prav nagnjeni cesti (sankaški progi) do avta.

Struška - Veliki vrh (Aleš_S, 27.02.2016)


Nisem bil edini, ki sem glede na razmere izbral Struško. Na Javorniškem Rovtu je bilo samo poprhano. Z višino pa je bilo pršička vedno več. Cesta je zratrakirana. Na Pusti rovt je bila že narejena špura po planinski poti. Tudi nad Belsko planino še ni bilo spihano. Na vrhu se je bilo treba spraviti v zavetje zabojnika. Smučanje do planine je bilo bolj iskanje ravnotežja v difuzni svetlobi. Je pa zato bila prva grapa (pred glavno, ki se izteče na Pusti rovt) fantastična - pršič na trdi podlagi. In na koncu še lep spust po cesti in juhuhu do avta. Aleš

Kredarica (Podhrib, 27.02.2016)


Danes nas je bilo cca. 10 turnih smučarjev na Kredarici..celo ena družina..svaka jim čast Vesta je lepo splužena do Garaž..v Krmi 5 cm pršiča, ki se z višino povečuje..v zgornji Krmi pri Pastirski koči ga je že 20 cm....proti Kalvariji in do vrha precej spihano..vmes ledene plošče..srenači zelo priporočljivi...vmes celo za kratek čas posijalo sonce..smuka v zgornjem delu ne preveč dobra - mešanica napihanca in ledenih plošč..difuzna svetloba...od vstoa v Kurico pa navzdol pa prava poezija..Kurica napolnjena z snegom, tako da je postala pravo smučišče - širša in položnejša. Iz Malega polja sva se povzpela pod ostenje Tošča in odsmučala po plazu proti Vrtači..nato še en vzpon pod ostenje Draških vrhov in spust po plazu proti Krmi...res nepozabni spusti po 20 cm prvovrstnega pršiča..skupaj se je nabralo preko 2000 m višincev...
..meterologi so dejali da zna okoli Kredarice v naslednjih dneh pasti preko metra snega, zato bo potrebno počakati kar nekaj časa za podobno turo ..

Begunjščica - Trolko, Y (Simonerjavec, 27.02.2016)


Razmere v Trolkotu so dobre, na vrh smeri, kjer se po navadi obrne v desno, smo zaradi spihane skale prečili direktno na greben. Smučali smo samo po Y grapi... plan je bil Y, Trolko + po želji, vendar je bil zaradi ljudi v Trolkotu nato spremenjen.

Več pa na blogu:
http://www.simonerjavec.com/2016/02/trolko-was-trolling-us.html

Samo video:
https://www.youtube.com/watch?v=rYko_zr9iXw

Če ima kdo željo pogledati si prejšnje ture, spuste in dogodivščine, so na blogu (za nazaj prispevkov ne bom objavljal) :)

Lp,
Simon

Bistriška špica (Zoran_Vidrih, 24.02.2016)


Sredina lepa vremenska napoved je znova ukradla en dan dopusta. Dan poln sonca in praktično brez vetra, par sm svežega puhca na trdi smučljivi podlagi ... še bi ...
Avto je čakal v Pod Peci od koder smo se preko planine Luža po markirani poti vzpeli na vrh.
Spust je potekal več ali manj po smeri vzpona.

Par utrinkov spusta pa v kratkem filmčku - https://www.youtube.com/watch?v=g-LsDEGqY9E

Rauchkopfscharte 2991m (Ksenija, 24.02.2016)


Ob pogledu na modrino nad nami in nedolžno belino pod nami ... ni besed. Ponoči je snežilo in nam podarilo krasen dan s smučarijo, ki si jo lahko samo želiš.
Jaka je gazil do cilja, mi pa za njim. Ni imel lahkega dela. Med drsanjem navkreber smo pasli oči na vršacih, Piz Buin se je pokazal v vsej svoji lepoti .. Na cilju je tako kot ponavadi te dni, brilo, navzdol do doline pa se je prašilo,ko smo jemali nedolžnost obsežnim belim poljem.
Analiza tur vseh dni - Zvonetova : glede na vse vremenske napovedi se je izšlo 200%. Super je bilo.

Sedlo Ochenscharte (Ksenija, 23.02.2016)


Vremenska napoved se je delno uresničila. Namenila nam je meglo, difuzno svetlobo, a zelo lepo smučljiv sneg.Zaradi razmer smo izpustili načrtovani vrh in se povzpeli le na vmesno sedlo, odsmučali do izravnave in se preko sedla Ochenscharte, kjer nas je dodobra prepihalo, spustili do naslednje koče Wiesbadener Hute na 2443m. Smuka zelo dobra, motila je le difuzna svetloba.

Gemspitze - 3114m in Kronenjoch (Ksenija, 22.02.2016)


Rodilo se je krasno jutro, ki se je nadaljevalo v sončen dan. Glede na zelo dobro vremensko napoved smo dodobra izkoristili dan - najprej na Gemspitze, na vrh katerega smo se po zračnem grebenu povzpeli peš, odsmučali nekaj 100 višincev in preko Falschkronenjoch dosegli Kronenjosch. Smuka po snegu vseh vrst je bila dobra. Spustili smo se do koče Jamtall Hute na 2165m, ki nas je gostila še eno noč.

Breite Krone 3079m (Ksenija, 21.02.2016)


Iz Heilderbergerhute, ki leži na 2264m, smo v ne preveč prijaznem jutru sledili smučinam proti omenjeneumu vrhu. Snega je v pogorju Silvrette, če izvzamem spihane vrhove, dovolj. Preteklo noč je snežilo, a s pršičenjem ni bilo nič. Toplota pač naredi svoje in morali smo se sprijzniti z vsem vrstami snega, ki pa so bile dokaj dobro smučljive.

Begunjščica (Domen, 25.02.2016)


Danes zgazil Osrednjo na Begunjščico in jo v vidljivosti približno nič v zgornjem delu tipaje odsmučal. Nekaj, a ne preveč napihančka v grapi in na plazu pod njim je razmero naredilo le prijetnejšo. V spodnjem delu plazu, kjer je bila vidljivost dobra, je šlo pa po tem napihančku sploh super. Na koncu je vse skupaj izpadlo precej bolje, kot je vmes že izgledalo.

Debela peč - popravek (Silvo1952, 24.02.2016)


Start s ceste v Rudni dolini po ratraktirani gozdni cesti s pomrznjenim snegom na planino Zajavornik in naprej na Lipanco po utrjeni gazi. Nadaljevanje po nekaj centimetrskem mehkem snegu na trdi, deloma pomrzjeni podlagi. Pri strmem vzponu na Spodnja Brda sva uporabila srenače, a bi šlo tudi brez. Prečila sva pobočje Okrogleža ter se povzpela na Debelo peč. Odsmučala sva po odličnem snegu v vrtačo pod goro, se povzpela iz nje in po levem pobočju prišla na vrh Okrogleža ter odsmučala na Spodnja Brda in na Lipanco, kjer je sneg vseh vrst. V gozdu precej kložastega snega in temu primerna smuka. Več na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/124938/

Debela peč (Silvo1952, 24.02.2016)


Start s ceste v Rudni planini po ratraktirani gozdni cesti z pomrzjenim snegom na planino Zajavornik in nadaljevanje proti na Lipanco po utrjeni gazi. Nadaljevanje po nekaj centimetrskem mehkem snegu na trdi, deloma pomrzjeni podlagi.
Pri strmem vzponu na Spodnja Brda sva uporabila srenače, a bi šlo tudi brez. Povzpela in prečila sva pobočje Okrogleža ter se povzpela na Debelo peč. Odsmučala sva po odličnem snegu v vrtačo pod goro, se povzpela iz nje in po levem pobočju prišla na nrh Okrogleža ter odsmučala na Spodnja Brda in na Lipanco, kjer je sneg vseh vrst. V gozdu precej kložastega snega in temu primerna smuka. Več na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/124938/

Malo Kladivo (Aleš_S, 24.02.2016)


Napoved je bila boljša za popoldne, zato sva štartala opoldne iz Ljubljane. Nameravala sva pogledat Tolsto Košuto, pa naju je v Jelendolu zaustavila zaprta cesta zaradi sečnje. Zato sva obrnila in zavila proti Kofcam. Cesta ni splužena, prišla sva do odcepa poti pod Planino Dolžanko. Najprej malo peš potem pa na smuči, mimo planine Šije in na vrh Malega Kladiva. Okrog planine je sneg skorjast, navzgor na pobočju je skorja popustila, vmes pa so območja trdega napihanega snega, ki se ne predira. Proti vrhu je marsikje sneg spihan. Zadnjih 100 m sva šla z drezami. Odsmučala sva okrog petih, skorja je pomrznila nazaj in je po njej pošteno ropotalo, zato sva raje iskala napihanca. Skozi gozd je tudi pomrznjeno in je smučanje temu primeren rodeo. Na koncu pa še spust po cesti do avta. Juhuhu. Boris in Aleš

Nad Dolino in Riomoz (IgorZlodej, 24.02.2016)


Snega smo pričakovali vsaj 20 cm, padlo pa ga je bistveno manj.

Do planine Krni dol je snega sicer dovolj, tako naokoli po cesti, kot po markirani stezi. Višje je "dolina" solidno zasnežena, bilo je pomrznjeno, nov sneg je bil spihan v mehke klože, v osrednjem delu je bilo precej trdo, brez srenačev ne bi šlo.

Turo sva zaključila "pod skalo".

V zgornjem delu je malo ropatolo, če si iskal napihanec je še šlo biastveno bolje, v osrednjem delu še bolje, nižje pa sploh, saj je bilo že malo odpuščeno. Ravno to naju je prepričalo, da se odpraviva še na Škrbino Riomoz. S Smučanjem sva pričela nekaj 10 m pod vrhom, malo so motile ledene kepe v zgornjem delu, nižje pa šž prava pomladanska smuka.

Zgornji Plot (Barbara, 24.02.2016)


V planu je bil ženski izlet po službi, a sem ostala sama. Veliko smučarjev vsepovsod. Oblegali so tudi Begunjščico po Šentanskem plazu in Osrednji grapi. Za spremembo kar hladno in temu primerno suh sneg, ki pa ga je bilo le par cm, pod njim pa precej trda, mestoma ledena podlaga. Na vrhu Triangla sem ujela še zadnje žarke. Smučanje v zgornjem delu boljše kot v spodnjem, ampak brez presežkov. Lp vsem, Barbara.

Krniška glavica (Domen, 24.02.2016)


Cesta splužena do zadnjega parkirišča v Zajezeri. Novega snega je bilo morda le cm ali 2, do koče Grego je šlo še najlažje po sledi krpljarjev, po markirani poti. Dilemo med Poldanšnjo špico in Krniško glavico smo pri koči razrešili v prid slednje. V gozdu nad jezercem Laghetto je bilo nekaj plazovine, sicer pa razmere ugodne za hojo, do zadnje strmine pod grebenom, kjer je šlo nekaj metrov še najlažje po kolenih. Smuka se je začela nekaj metrov pod vrhom in je trajala seveda vse do vrat avtomobila. V zgornjem delu skorja, za katero nikoli nisi vedel povsem točno, ali bo držala ali ne (večinoma sicer nekako je), nad Laghettom potem že nekoliko bolj odjenjano, še bolj pa v gozdu pod kočo Grego, kjer je šlo pa prav super in se razen nekaj zadnjih metrov za spremembo ceste tokrat nismo posluževali. Smučali smo v preteklih dneh tudi že bolje, kar se pa tiče samega ambienta in gorniških užitkov, je pa v teh koncih vedno dovolj atraktivno, da je fajn.

veliki golak (Andrej, 18.02.2016)


Prejšnji četrtek se je Golak izkazal za dobor izbiro. Snega dovolj že na izhodošču, je bil pa ojužen oz. moker do vrha. Smuka na strmih deli zadovoljiva, v položnih pa je bilo potrebno uporabljati špuro vzpona. Glede na nevarnost plazov tistega dne, kar v redu izbira.

snežnik (Seba__De, 21.02.2016)


v nedeljo iz Sviščakov presmučan Snežnik v Smrekovo Drago, zelo vetrovno ampak tudi zeloo sončno :) meni so bile razmere za smučat supeeer, trdo ampak ne ledeno, v Smrekovi smo pričakovali kaj pršiča ampak je mooočna burja žal vse odpihnila, ampak kljub temu leepa smuka in prečudovit dan na domačem hribu :) takšne dni je greh zamudit :P

video:

https://www.youtube.com/watch?v=1rv-ZncX3mU

Patagonija in opravičilo (France, 22.02.2016)


Težave nastanejo najraje takrat, ko si jih najmanj želimo. In tako se je napajalni sistem našega spletnega strežnika odločil, da neha delati prav v času, ko sem hodil po Patagoniji (ja, tam je res lepo - o tem napišem kaj več v naslednjih dneh). Hvala vsem, ki ste me na mrk strežnika opozorili in tudi pri obujanju strežnika pomagali. Žal tudi s skupnimi močmi kljub vsem naporom strežnika v tem času nismo uspeli obuditi v življenje. To je povzročilo enotedenske turnosmučarske informacijske počitnice za katere se vsem bralcem in pisalcem teh spletnih strani opravičujem.

Pod Lopo (Darja_Zaplotnik, 20.02.2016)


Do Gilbertija smo si pot skrajšali z gondolo (nujno "zlo" za tapozne), dalje do Golovca seveda na smučeh. Vmes opazujemo pisane freerajderje, ki nad nami rišejo kadeče se linije. :-)

Z Golovca odsmučamo pod Kuntarjem do vstopa v Livinal lung, tam nataknemo psičke in se povzpnemo na začetek Konjskih polic, torej na sedelce pod Lopo. V iskanju najbolj optimalnih linij nanizamo nešteto pršičastih zavojev globoko dol pod Pobiča. Psičke še zadnjič nalepimo na smučke in oddrsamo na sedlo med Lopo in Golovcem (Forca sopra Medon). Sprva nekaj strmih zavojev, potem pa neskončne verižice do vstopa v Livinal lung. Ta je bil že precej zvožen, vendar popolnoma nemoteče. Je pa odlično založen s snegom tudi v spodnjem, strmejšem delu. Za iztek do avta potem preostane le še nekaj metrov ledenega in zdrsanega smučišča.

Tura prelepa, lotili pa smo se je izjemno previdno in preudarno izbirali prehode. Vmes smo nekajkrat opravili stop/go varianto napredovanja in se predvsem pri vzponih izogibali kratkim, strmim predelom. Vozili smo večinoma po relativno globokem pršiču, ki je semintja prehajal v rahlo skorjico.

Fajn je bilo!

Viševnik & VDV (Domen, 22.02.2016)


Od sobote (Vanjin opis) se je vse skupaj v teh junijskih temperaturah precej ojužilo. Najprej smo jo mahnili na Viševnik in odsmučali po zahodni flanki proti Jezercam, kjer smo ujeli še najboljše razmere. Vmes smo sprožili kako gigantsko kepo, a je bilo vse skupaj povsem pod kontrolo. Nadaljevali smo proti VDV, kjer je Streha ponudila dobro smuko, nižje je bilo pa potem že kar nekoliko preveč južno za naš okus. Vrnili smo se preko Konjščice.
Včeraj z Debelega vrha (Pokljuka) je bilo precej manj južno kakor danes, tako da temperature v tem času pospešeno opravljajo svoje.

Sedlo pod Nabojsem (IgorZlodej, 22.02.2016)


Pisati o teden dni starih turah je seveda nesmiselno, se jih je pa vseeno vredno spominjati seveda za čas, ko spletna stran ni bila dostopna. Tako sem bil v tem času Pod Skalo, na Ojstrniku po SZ strani, Škrbini Prednje Špranje preko Viške planine, Škrbini nad Cijanerico in Škrbini pod Prestreljenikom po Gorenji Krnici. Same lepe ture, polne deviških poljan. Nekaj fotk za sline cedit, pa vendarle priložim.

Aktualna pa je seveda današnja iz Zajzere mimo koče Pellarini na sedlo po Nabojsem. V Zajzeri je slabega pol metra snega, sprva sva šla po lepo urejeni tekaški progi, potem čez travnike in do ceste, ter po utrjeni špuri do tovorke na Pellarini. Od tovorke sva šla kar po markirani poti, ki je bila še nedolžna, potem višje pa sva tudi večinoma vlekla svojo špuro, saj je bila stara, bodisi presmučana ali pa trda. Snega v Žabniški krnici je povsem dovolj za brezskrbno hojo in smučanje. Podlaga kompaktna, čez pa tja do 40 mehkega snega, ki se je na površini rahlo ojužil.

Smuka zelo solidna, le v spodnjem delu krnice je bilo nekaj megle. Spodnji del pač po gozdu, potem pa cesta. Tako je bilo, z vsakim cm novega snega pa bo še bolje.

Veliki Draški vrh (Vanja_Starčević, 20.02.2016)


Na podlagi napovedi da bo v nedeljo odjuga sva z Žarkotom sklenila da v soboto greva na VDV. Štartala sva z Rudnega polja, po letni poti sva šla do nad Konjščico, potem spust na planino. Smučino sva vlekla sama do nekoliko pred Jezerce, kje se je od desne priključila smučina štirh, ki smo prismučali z Viševnika. Naprej sva udobno napredovala po špuri predhodnikov na VDV-a. Na vrhu je močno pihalo in sva se takoj pobrala, vršnih 100 m spusta je bil pršič. Nadaljevala se je rahla napihana skorja do Studorskega prevala, potem rahlo ojužen sneg z tanko skorjo do Jezerc. Spust na Konjščico je potekal po močno ojuženem snegu, ki še ni zmrzoval ob 14 h. Po kosilu sva turo še popestrila z vzponom Plesišče (zadnjih 150 m sva spet vlekla špuro) in odsmučala še do smučišča in po njem nazaj na Rudno polje. lep dan v hribih, nabralo se je 1350 m vzpona.

Snežnik (Zoran_Vidrih, 21.02.2016)


Do Sviščakov je cesta BP. Bila sva malo bolj pozna tako da je bil ob pol desetih parking poln kot da bi še obratovalo smučišče. Do vrha gre avtocesta, vrhnji del je trd a ne leden.
Na vrhu orkanski jugo, smuka na severno stran po trdem snegu, ponovni vzpon na vrh in še smuka na južnem pobočju kjer se je pa že poznala pozna ura in je bilo že preveč mehko.

Deska (1970m) (ŠpehM, 22.02.2016)


Cesta je splužena do Planinška (1100m). Namesto položne ceste raje izberem strmo planinsko pot, kjer že mestoma manjka snega in si skrajšam pot za kakšen kilometer. Nato preko planine Podvežak na razpotje pod Inkretovim studencem, kjer se odločim za Desko. Smuka po precej južnem snegu ni najbolj prijetna, zato izbiram bolj senčne predele, kjer smučke manj zavirajo. Nato preko planine Vodole do ceste in v počasnem spustu po cesti do vozila. Sneg je zaradi odjuge v večji meri že predelan, pač pa za večjo varnost manjkajo še negativne temperature. Tako ali tako pa nas v naslednjih dneh obiščejo nove padavine in nič več ne bo kot je bilo.

Viševnik (Miha_D., 21.02.2016)


Ko najstarejši sin z novimi turnimi pancarji, smučmi in gopro4 kamero teži, da hoče v zasneženi breg, fotru ne preostane drugega, kot vdati se v usodo in mulca popeljati v toplo nedeljo na Viševnik. Mali se je že toliko turno naobrazil, da ve, da se z Viševnika ne smuča samo proti Rudnemu polju, ampak tudi v Konjščico. Opoldne v najhujši pripeki jo mahneva na vrh, nato pa po prisojnih pobočjih po južnem snegu proti Jezercem. V prvih zavojih stari še kar suvereno razkazuje plejado štiridesetletnega turnosmučarskega znanja malemu petnajstletniku, ko pa z nižavo naraste mehkoba južnega snega in staremu, zahvaljujoč kakšnemu kilogramu preveč, jenjajo moči, se suverenost razblini v nič. Tedaj mladič že prečita skrivnosti turne smuke po južnem snegu in veselo ter lahkotno skaklja iz zavoja v zavoj. Vmes s svojo kamero še malo snema, stari pa upa, da posnetki, bognedaj, ne bodo prišli v javnost. Z Jezerc do Konjščice se vije mnogo sledi, ki so jih pustili srečneži z VDV. Iz romantično zasnežene Konjščice - stari nekoliko zmahan, mali pa še poln energije - odcuckava nazaj proti Rudnemu polju. Za vas sva smučala Žiga in foter Miha

Lepi Vršič (Matevž, 21.02.2016)


Lep dan in odlične snežne razmere so nas zvabile na Lepi Vršič. Zgodnji začetek se je obrestoval pri parkiranju, še bolj pa pri spustu. Tu in tam smo še našli kakšno zaplato nezvoženega snega. Kovk in naš cilj sta bila zelo oblegana, veliko smučarjev in krpljarjev. Kljub temu pa se na prostranih travnikih ta množica lepo porazdeli. Razgled z vrha prečudovit, z vseh strani so nas pozdravljali zasneženi vrhovi. Navzdol je bilo pretežno zvoženo, a je bil sneg lepo smučljiv. Prav lepo smo se imeli!

Kosmatica (Matevž, 14.02.2016)


Za nas je bila to nova možnost iz Podna, tako da smo se kar hitro odločili zanjo. Vzpon do Vgrizove planine po gozdni cesti je bil prav prijeten, nad njo po travnikih do vrha. Snega na pretek, žal že zvožen in težak. Ne glede na to je bilo prav prijetno.

Trupejevo poldne (Aleš_S, 21.02.2016)


Mojca je zdravila žulje iz Struške, jaz sem pa zjutraj razmišljal kam bi šel v napovedano toplo nedeljo. Na Trupejevem poldnu sem smučal le enkrat in je bilo treba ponoviti. Na Srednjem vrhu je nekaj snega. Kolovoz čez prvi travnik je bolj kopen kot ne, ob Jermanu pa popolnoma razriti od vleke lesa. Malo lepše je po dolini Železnice. Malo zabave mi je pri vzponu delal luknjač, ki se je pošteno mučil v mehkem snegu in sem ga pod lovsko kočo prehitel. Navzgor je bilo vedno lepše. Pod sedlom med Lepim vrhom in Trupejevim poldnem že prav kičasto. Od sedla je šlo enostavno po grebenu do vrha. Sicer lepa pobočja zaradi ojuženega snega niso bila prav vabljiva. Še pod križem sem tipajoč rezal vršno pobočje - pa je bil sneg že lepo uležan. Na vrhu pa kičasti razgledi. Navzdol me razrit kolovoz ni nič navduševal. K sreči sem se doma podučil da je možno smučati tudi na drugi strani sedla, po vzhodni strani lepega vrha ob Žlebnici do Hladnika. In sem poskusil. In bilo je čudooovitooo pršičasto po še popolno neomadeževani flanki, redko posejani z macesni. Tako me tudi nekaj rodea pred lovsko kočo in kakšen meter vzpona po cesti ob Hladniku, ni prav nič motilo. Juhuhu! Aleš

Vrh Strmali (Vanja_Starčević, 13.02.2016)


Iskaje cilj na katerega bi lahko v celoti šli na smučeh in upoštevajoč plazovne razmere smo se odločili za Montaževo planoto.

Ko smo se v soboto zjutraj peljali proti Italiji je še deževalo in snežilo, ko smo bili mimo Kranja se je že kazalo modro nebo. Pripeljali smo se na Nevejski preval od koder smo se po cesti povzpeli na pl. Pecol ter naprej na škrbino Vrh strmali. Smučarjev je bilo dosti, ampak daleč od gneče. Vreme smo imeli sončno, v brezvetrju tudi toplo. Snega je dovolj, kljub temu je nekaj štrlečih kamnov tako da pazljivost ni odveč. Na osončenih delih je bsneg il ojužen in je že rahlo pomrzoval ko smo se peljali navzdol. Na turi smo uživali Lovorka, Zrinka, Nataša, Tea, Željko, Marko, Alan in Vanja

Ovčji vrh (Mišo_Jenčič, 21.02.2016)


Zjutraj smo morali na Ljubelju pokazati dokumente (Danke, Frau Merkel). Medvedji dol že ob našem prihodu ni sameval; ko smo se vračali, pa so bili avtomobili parkirani ob cesti še daleč pod spodnjim parkiriščem (mnogi med njimi so bili sicer sprehajalci in sankači). Kakorkoli, na Ovčjem vrhu je bilo bolj ali manj vse zvoženo in pravzaprav je bila smuka po najbolj zvoženem še najboljša – celi južni sneg je bil namreč zelo težek in tudi zaviral je močno. Še najbolj uživaški del smuke je bila divja jaga po zratrakirani in ravno prav ojuženi cesti.

Vrh Strmali (Mišo_Jenčič, 20.02.2016)


Po dobri gazi smo bili hitro in udobno na vrhu. Množice ljudi, ki so štartale z Neveje, so se na Montaževi visoki planoti porazgubile in za smučanje smo našli še kar nekaj nedotaknjenega celca. Žal je bil samo v gornjem delu (skoraj) pravi pršič, v spodnji polovici pa se je začela menjati srednje trda kloža s spihanimi področji, kjer je bila rahlo predirajoča se skorja; tik nad Pecolom pa je postajalo čedalje bolj ojuženo. Potem pa samo še šus po dobro zasneženi cesti do avta.

Viševnik, Ablanca itd (Simonerjavec, 13.02.2016)


Včeraj je bil dan za izkoristit, zato smo tudi ga.

Najprej kot tretji na Viševnik tako, da smo lepo utrdili gaz dveh predhodnikov, potem pa smo razdevičili severno stran Viševnika, kjer so bile seveda najboljše možne razmere.

Nato smo potegnili špuro na Preval in se spustili na Jezerca, kmalu pa nadaljevali proti Ablanci, vendar z vrha nismo smučali, saj je veter na odpihnil nekaj snega.

vabljeni k branju:
http://erjavecsimon.blogspot.si/2016/02/train-hard-play-hard.html

ali pa samo k ogledu:
https://www.youtube.com/watch?v=_Ipqpu26v8E

Lp,
Simon

nad Blekovo planino (Janvit, 13.02.2016)


Žena, otroci in vreme (ne nujno v tem zaporedju) so mi končno omogočili dan na snegu. Z Leonom sva štartala na parkirišču v Srednjem vrhu in jo mahnila skozi dolino Jerman proti Železnici. Na 1500m sva zavila levo po cesti in se mimo Blekove planine povzpela na koto 1746 (Zajčnik?). Naj me prosim kdo poduči kaj je to za en vrh. Višji je od sosednje Vošce, in kljub temu ostaja anonimen na zemljevidu. Na štartu 15cm snega, nad 1200m pa se je hitro odebelil na dober meter - toliko ga je bilo tudi na vrhu. Špuro sva vlekla sama, za nama pa je sledila večja skupina smučarjev, ki so zaradi utrjene špure najverjetneje opustili svoj načrt za Trupejevo poldne. Želja po raziskovanju novih terenov naju je (dobesedno) potegnila v grapo južno od vrha. Za svojo razigrano domišljijo sva plačala s kobacanjem čez podrto drevje. Najini zasledovalci so nama naivno sledili, in verjetno je njihovo navdušenje nad najino špuro nekoliko izzvenelo. Kakorkoli, snega je ogromno, v senci pršič na soncu pa težkič. Zaradi poznega spusta (12:00) je bilo slednjega še več. Nato je sledil hiter spust po kolovozu in za posladek še vijuganje po travnikih nad Srednjim vrhom. Dokler nisem videl Leona, kako je pogumno napadel, nisem verjel da se lahko uživaško zavija po 10cm južnega snega na travnati podlagi, brez kakršnekoli praskice. Tura za bogove, smučanje nekoliko manj. V naslednjih dneh se bo situacija seveda močno spremenila na slabše - tako da bo treba počakati na kakšno resno ohladitev.

Krnekje (Lidija, 13.02.2016)


Juhej, deviska belina samo zame 😀🎿 ne povem kje, ce pa uganes pa tudi v redu 🤔 Egogirl
sistem me je opozoril, da moram napisat daljse obvestilo, ki mora tvoriti zakljuceno celoto. Cudno, kako je vedel ???
Torej, ze davno sem sklenila dana Dovsko babo in podobno ne grem vec, ker tam ni celca in jeze vse zvozeno. Sedaj imam svojo flanko, ki jo delim samo s tistim, ki pogrunta kje je 🤔

Vrh Strmali (Bačko, 13.02.2016)


V Žlebeh je bilo zjutraj polno parkirišče, jasno vreme in dobrih 10 cm pršiča ter v zimski pravljici sveže potegnjena špura na Pecol. Večina nas je bila namenjena na Vrh Strmali, nekateri pa so jo mahnili celo na Škrbino nad Cijanerico in tudi na Curtissons, kar nas je kar malce začudilo. Smuka je bila kljub pripeki v zgornjem delu presenetljivo dobra, celo odlična, nad planino pa je bil sveži sneg južen, a še vedno solidno smučljiv. Potem pa le še po cesti do avta in na rehidracijo k Aljažu.

Sella Nevea - parkiranje (Marijana_&_Marko, 13.02.2016)


Samo obvestilo glede parkiranja. Parkirala sva zgoraj in to tik pri začetku špure proti Pecolu, kjer je bilo prostora za en avto - mali parplac tik zraven je bil že nabito poln. Očitno sva avto pustila na "privat parkirnem mestu" - oznake za privat ni nobene niti nikogar tam parkiran avto ne moti. Ob povratku sva "občudovala" zlomljen zadnji brisalec... :(

Španov vrh (Miha, 13.02.2016)


Danes še enkrat gor v Španovga, za kakšno daljšo turco na žalost zmanjkalo časa. Bila je procesija. Razmere na vrhu v redu, pršič, spodej pa od gnilca do skorice. Za popoldansko rekreacijo super. Na vrhu je tudi ob sobotah in nedeljah odprta okrepčevalica. Razgledi pa ko se je megla razkadila čudoviti.

Kranjska reber (Damjana, 13.02.2016)


Po letošnjih dveh neuspelih smucarskih poskusih s Kranjskega raka na Veliko planino (enkrat sem smuce zaradi premalo snega celo nesla gor in dol…), sva jo danes z izhodišča mahnila na drugo stran, proti Kranjski rebri. Pred nama je bil le en smucar in nobenega pesca. Snega na izhodiscu je 30 cm. Spura po cesti je po utrjenih kolesnicah do Kašne planine, potem pa, ne glede na blag naklon, kar naporno zaradi velikih kolicin, tudi napihanega snega. Predhodniku se zahvaljujeva za spuro. Z vrha sva videla planinca, ki se je vracal proti Črnivcu. Drugače pa samota, veter, in poigravanje meglic. Tura je bolj pohodna kot smucarska, a nekaj zavojev v prsicu se je vseeno dalo narediti. Pa seveda do avta….Kar ne morem verjet, da je res Zima! Uzivala sva Damjana in Andrej

Viševnik,Srenjski preval (Franci, 13.02.2016)


Komaj je minilo par ur po sneženju,že je bila na Viševniku prava promenada.Na južnih pobočjih je sonce kar hitro ojužilo sneg,zato sem se odločil,da z grebena pod vrhom odsmučam na sever.Tu seveda poezija pršiča.Pa spet kože na smuči in še na Srenjski preval.Tu sta se mi pridružila še dva kolega in skupaj smo odsmučali v samoti proti Kačjemu robu in naprej proti Krucmanovim kontam.Še sedaj imamo usta do ušes,do kamor je segal tudi pršič.

Triangel (Domen, 13.02.2016)


Na Zelenici danes super dan in razmera za smuko. Ljudi seveda neomejeno, a se je z malo iznajdljivosti kljub pozni uri našel prostor za podpise. Dve manjši skupinici sta rinili po plazu pod Osrednjo grapo približno do 3/4 plazu, za moj okus precej nepotrebno izzivanje, ampak menda da vsak zase najbolje ve. Šentanc je bil še nedotaknjen. Zelo pozna otvoritev tega predela, a toliko bolj kvalitetna.

Matajur (Ksenija, 13.02.2016)


Tiskarski škrat mi jo je zagodel - ni bil Mangrt, je bil Matajur ... eno bi bnila želja, drugo pa je bila realnost :)


Spletne kamere so kazale osončene in pobeljene vrhove.
Dileme ni bilo. Nekam na sneg. S smučmi in z bordom in pasjo vprego .
Snega ni veliko, je pa bil prvovrsten pršič in glede na to, da Matajur ni skalnat oz. kamnit, se je dalo sproščeno vijugati brez škrtanja. Uživali sva med za silo belo pokritimi šopi trav, stebli malin, od koče navzdol pa po nespluženi cesti do vasi Matajur.
Če ne zapade nič novega, potem je to najbrž prva in edina letošnja tura »od avta do avta«.

Mangrt (Ksenija, 13.02.2016)


Spletne kamere so kazale osončene in pobeljene vrhove.
Dileme ni bilo. Nekam na sneg. S smučmi in z bordom in pasjo vprego .
Snega ni veliko, je pa bil prvovrsten pršič in glede na to, da Matajur ni skalnat oz. kamnit, se je dalo sproščeno vijugati brez škrtanja. Uživali sva med za silo belo pokritimi šopi trav, stebli malin, od koče navzdol pa po nespluženi cesti do vasi Matajur.
Če ne zapade nič novega, potem je to najbrž prva in edina letošnja tura »od avta do avta«.

Kosmatica (Mišo_Jenčič, 13.02.2016)


Zjutraj smo se po malce am-bam odločili, da gremo na Kosmatico, ki jo je lani "odkril" del naše skupine, ki niso želeli telovaditi po ledu na sedlo Vrtača. Seveda smo imeli od Podnarja že narejeno gaz in hitro smo bili na vrhu – tisti, ki smo bili prvič, smo bili skoraj razočarani, ker je tura res (pre)kratka. Je pa varna in danes je bila tudi prava zimska pravljica (pri Podnarju je kakih 40 cm snega, višje ustrezno več). Vršna odprta pobočja in macesnov gozd so kar preveč položni za tako količino pršiča, ki se je povrhu malo južil, tako da je bilo le mestoma možno narediti par lepih zavojev. Je bilo pa zato po cesti prav prijetno hitro vijuganje.

Ulovka (Jurij_Šoba, 13.02.2016)


Kot vse kaže, me je začela pestiti kila ali "pruh" in pravi turni smuki bo za nekaj časa odklenkalo. Namesto tega bom tekel ali hodil na smučeh, v kolikor bo šlo. Situacijo sem izkoristil za preizkus novih pohodnih ali "back country" smuči na Ulovki nad Zaplano, kjer doslej še nisem bil. Kar hitro sem se vzpenjal, šlo je do ca. 20 stopinj naklona ob pomoči palic. Ker se je v pršičastem snegu ugrezalo okoli 15 cm, pravega zavoja nisem uspel izvesti. Treba se bo učiti telemark. Sicer pa je na Ulovki, kjer žičnice ne delajo, spodaj 30 in zgoraj 40 cm snega. Je še kar nekaj prostora za podpise, komur se ne zdi za malo, da naredi kake tri vzpone in spuste.

Mesnovka (IgorZlodej, 13.02.2016)


Dopoldne je bilo idealno vreme za kako lepo turco. Seveda nekam, kjer bo varno pred plazovi in nekam, kjer ne bo pol Slovenije in še kaj zraven.

Pri Mlinču sva bila z Draganom prva. Staro gaz je prekrilo dobrih 10 cm novega snega, ki je padel preko noči, seveda je bil suh. Šla sva preko !plazu", pa preko planine in potem še trikrat preko ceste. Na vrhu Mesnovke preko metra snega. Prvi del seveda ni teren za brezskrbno smučanje, v drugem delu do planine pa si vsaj v nekaj zavojih lahko daš duška.

Zadnji del mimo planine se malo hodi, potem pa še nekaj zavojčkov do avta preko "plazu".

Je bil pa danes ta del kar oblegan, srečala sva celo nekaj krpljarjev, pa tudi enega brez, vendar prav daleč verjetno ni prišel.

Sonnblick (Slavc, 12.02.2016)


Cilj je bil vzpon iz Heiligenbluta na Sonnblick. Kljub malo snega smo jo uspešno izvedli in odsmučali izpred koče Zittelhaus do avta pri odcepu za planino Alter Pocher. Res je precej spihanega terena, ampak ta sneg mora nekje biti. Našli smo ga v grapah pod Fleißkeeses, tako da se da normalno prismučati do ceste na 2200m. Nekaj težav nam je povzročala megla in veter, ki sta v času spusta kraljevala nad ledenikom.Glede na razmere in dolžino ture nič kaj salonska internetna tura. Smučali člani AO Tržič.

Mrežce (Franci, 12.02.2016)


Veliko je že Domen napisal.
Jaz sem štartal od odcepa za Šport hotel.Do planine Zajavornik je bilo bolj slabo shojeno,tako da je motilo tudi hojo s smučmi.Od planine do Lipance pa utrjena in široka gaz.
Do vrha Mrežc je bila vidljivost zaradi sneženja in megle slaba,vendar je bila od včeraj dobra špura.Nazaj pa tako,kot je že Domen omenil.

Brda & Mrežce (Domen, 12.02.2016)


Cesta do Pl. Javornik je bila lepo splužena. Lagodno do Lipance, kjer sem se obrnil desno, ker sem malce računal na nedolžna pobočja Brd, a so me včeraj že prehiteli. Sledil sem špuri, ki je bila speljana nenavadno, na Okreglež, bila na grebenu potem povsem zamedena, tako da mi je v totalni difuzi in nični vidljivosti prišel GPS zelo prav, da sem umeril orientacijo (vedno znova te preseneti, kako hitro občutki v takem vremenu lahko zavedejo). Vrh Brd je spihan in še vedno skalnat, tako da je bolje iti v ruševje, nižje je potem snega dovolj. Nad 1800m je smuko motila slaba vidljivost (difuza), nižje se je pa dalo lepo plavat po pršiču, ki ga je bilo mestoma morda že preveč. Na Lipanci sem potem zavil še na Mrežce, tam sem si obetal še boljšo smuko in za kak % je to na koncu tudi držalo, sicer pa podobna sena kot na Brdih, zgoraj slaba vidljivost, nižje lepo. Na koncu je izpadel en tak fajn zimski dan, na katere smo v tej sezoni že res težko čakali.

Rumeni spodmol pod Montažem (IgorZlodej, 11.02.2016)


Na Žlebeh dobrih 25 cm, tako, da je možno že od avta na smučeh, z višino pa snežna odeja do planine naraste na dobrih 40 cm, potem se pa še najmanj dvakrat podvoji.

Seveda je špura že bila, sem pa šel tudi malo po svoje. Srečam prijatelja Daria, Tržačana, ki živi Na Žlebeh. Grem naprej, predhodnika sta zavila na sedlo Vrh Strmali, jaz pa jo potegnem gor na moj najlepši kotiček.

Končno razmere, ki so obetale dobro smuko in taka je tudi bila. Nekje na polovici prismuča za manio dario in skupaj vijugava do planine, preko katere je povsem breskrbna smuka, prav tako po cesti do avta.

Tako je bilo, danes in za vikend pa bo drugače.

Lajnar, Možič, Šavnik (Jožko, 11.02.2016)


Jožko je še živ hehe
Novo zapdli sneg in Elanke na preizkusu so me zvabile v meni drage hribčke nad prelepo Baško Grapo. No in kot nalašč se nad mojo idejo takoj navduši tudi prijatelj Emil Briški :) Prepričane prepričat res ni težko. Emil se pripelje z vlakom, v Podbrdo jaz pa seveda z avtom na Soriško, kjer sva izkoristila sedežnico na Lajnar. Od tu pa lepo počasi po vseh hribčkih tod okoli. Snega ni preveč in bi ga blo dobro še kak centimeter več. Pa kaj bi to, vreme prekrasno in misel na Šavnikov pršič je vedno močnejša heeh. In res smuka z vrha Šavnika do ceste je bila za te čase prav super. Prašilo se je za nama med bukvami, kot le kaj :) Za konec pa še sprehod po cesti do Soriške planine v lepi pravi zimski idili. Prekrasen dan sva si pripravila in še bova kakšnega v gorah nad prelepo Baško Grapo.
Lepo se imejte in lep pozdrav iz prelepe Baške Grape, Jožko in Emil :)

Zelenica-Triangl-Dom v Završnici-Srednji vrh-Zelenica (Podhrib, 11.02.2016)


Na Ljubelju se začne 15 cm snežna odeja, ki počasi narašča do Zelenice-Triangla, kjer je slabe pol metra novega snega. Vsi vrhovi okoli so dobro zaliti, kar pomeni da ga je zapadlo krepko čez meter in je nevarnost plazov tam velika. Triangl super za smučat, popoldan je bil že precej zvožen..posijalo je tudi sonce in zna bit jutri že skorja...špura na suho ruševje je narejena...Turo smo nadaljevali mimo Koče v Završnici proti sedlu Šija na Srednji vrh. Na vrhu je precej spihano ..v spodnjem delu smuka super..nato smo se vzpeli nazaj proti Koči na Zelenici in odsmučali proti Ljubelju....razgledi fantastični..vse okoli belina in živo modro nebo...

Kovk (Čeha, 11.02.2016)


Mednarodna invazija na Kovk.Pomagali smo tudi mi trije-Cene,Cenko in jaz.Skratka vse tako kot je napisal Domen.Bo pa seveda z naslednjim sneženjem vse drugače in bo treba upoštevati opozorila za plazove.Snega je proti vrhu blizu 1.metra.Pametna izbira pa tudi nudi varnost in užitek.

Kovk / Lepi Vršič (Domen, 11.02.2016)


Ljudi ogromno, razmera vrhunska, na flanki Kovka je špricalo tudi do ušes, zvozilo se je v vse možne smeri. Leva varianta v spodnjem delu (gledano navzgor), je precej manj obljudena, predvsem navzdol, tako da se je našlo dovolj nedotaknjenega po senožetih do vrat avtomobila. Snega je dovolj, ja, dovolj...

Viševnik (Franci, 11.02.2016)


V glavnem je že Barbara opisala današnje razmere nad Pokljuko.
Končno je bil res en krasen zimski dan.Snega je dovolj,na bolj položnih terenih celo preveč.O speljani špuri je bilo na vrhu kar nekaj debate.Če avtor špure to slučajno bere sporočam,da so jo pešaki brez težav pohodili,moja pa je ostala zaenkrat nedotaknjena.
Skupaj z Barbaro sva potem v krasnem pršiču odsmučala v dolino.

Viševnik (Barbara, 11.02.2016)


Naposled nekaj prave zime tudi v naših hribih. Snega je na Viševniku dovolj, več kot pol metra novega na nekaj podlage. Krasen sončen dan brez vetra in kulisa zasneženih smrek ter lepih razgledov je poskrbela, da je vzpon minil hitro. Malo je motila gaz v zgornjem delu, kjer je predhodnik prečil daleč v desno. Med vzponom me je dohitel Birt in oba sva le razmišljala, da bi prej zavila v levo in potegnila novo špuro; Franci, ki je prišel za nami, pa je to tudi naredil.

Bili smo med prvimi in smuka je bila super, povsem v zgornjem delu bi lahko bilo malo več podlage, potem pa vse do smučišča krasen nezvožen pršič, ki je klub kar visokim temperaturam ostal še dovolj suh.
Res lep zimski dopoldan v naših hribih.

Lp vsem, Barbara

Španov vrh (Miha, 11.02.2016)


Končno ga je tud v naših Karavankah vrglo mal. Danes sva se z Draženom odpravila v bljižnji Španov vrh. Snega je pri spodnji postaji žičnice približno 20-30 cm. Na vrhu pa do 60 cm. Vzpela sva se po smučišču do vrha. Na vrhu res prava zimska pravljica. Spust pa tudi ena sama poezija po pršiču do spodnje postaje žičnice. Kratka, a sladka.)

Ankogel (JURC, 06.02.2016)


Ankogel.Kocka je padla in zjutraj smo se odpeljali skozi Mallnitz do izhodišča,kjer nas je žičnica dvignila do gornje postaje.V čudovitem sončnem vremenu smo se po sledeh predhodnikov-krpljarjev,ki smo jih videli pred seboj odpravili po pobočju in preko ledenička Lassacher proti vrhu.Kaj kmalu nam je postajalo jasno,da prav veliko ne bo s smučanjem z vrha Malega Ankogla,saj je bilo pobočje precej temnejše,kot sneg...Smuči smo pustili spodaj in jo peš ubrali na vrh.Tako smo presegli mejo 3000 m,kar je bilo veliko doživetje za našo mlado Niko.
Na vrhu smo se naužili razgledov na vse strani,saj je bil zres lep dan.
Spust s smučmi je bil v zgornjem delu po malo ojuženem pršiču,nižje je pa kje zaškrtalo in tudi peš je bilo treba vmes...zima-zima,kam si šla..Prav kmalu smo bili pri stari hannoverski koči in od tam po smučišču do avta.
Tale opis je predvsem namenjen Niki in s ponosom upam,da jo bo pot čimvečkrat zanesla na smučke in v gore!Bravo Nika!

Schilchegg (Mišo_Jenčič, 08.02.2016)


Skozi deževno Kranjsko in Koroško smo se zapeljali na Solnograško, kjer nas je pozdravilo sonce. Toda tudi tam snega ni v izobilju in toplo je tako kot pri nas. V spodnji polovici je bil sneg južen, zgoraj pa se je v severovzhodnih legah obdržal še zelo lep, nezvožen pršič. Malo preden smo dosegli vrh, se je žal pooblačilo, a k sreči je vidljivost ostala dobra. V gornjem delu je bila smuka po pršiču uživaška, pa tudi glede smuke po ojuženem v nižjih legah se ni bilo za pritoževati. Pod planino Ranstlam je snežna odeja že tako uborna, da je bilo najbolje po cesti, pa še tam je nekaj kopnin. Večino se jih je dalo obsmučati, le na enem mestu je bilo potrebno poštamfati kakih 15 dolžinskih metrov navzdol. Potem je šlo na smučeh vse do avta.

Bründlingkopf, 1746m (Aleš_S, 08.02.2016)


Za zaključek in v čast kulturnemu prazniku naju je vsaj na vzponu obsijalo toplo sonce. Čez noč je zapadlo celo nekaj snega. Parkirala sva 3 km južno od Dinten-a (Hirschegg), kar ob glavni cesti, nadaljevala nekaj sto metrov po poledeneli lokalni cesti, potem pa na špuro in tokrat v samoti, z lepimi razgledi na okoliške vrhove in zamegljeno dolino. Špura je šla kar naravnost čez travnike in strm gozd. Šele pod vrhom sva malo zakljukala čez strmejša pobočja. Za spust so sonce prekrili koprenasti oblaki, a to ni zmanjšalo pršičastih užitkov vse do ceste in po njej še juhuhu do avta. In tako zaključila najino štiridnevno bivanje v prijaznem Saalfeldnu. Mojca in Aleš

Grinköpfl, 1707m (Aleš_S, 07.02.2016)


Zjutraj naju je pozdravila visoka oblačnost in sva temu primerno izbrala cilj. Zapeljala sva se do Dienten-a in štaratala malo južno od vasi, po sankaški progi. Navadila sva se že da nikoli ne štartava sama. Tudi tokrat nas je bilo več kot 10. Tretjina vzpona je šla po zratrakirani progi, potem pa po že dobro udelani špuri do vrha. Na grebenu je pošteno zapihal mrzel veter. Pravi vrh sva verjetno spustila in se vzpela na naslednjo malo višjo vzpetino, malo pred včerajšnjim ciljem. Potem pa spet uživanje po pršiču, ki se je še obdržal na zahodnih pobočjih. Nedolžne flanke so naju zavedle, da sva končala v težko prehodni grapi in sva zaslužila še en vzpon nazaj do prave smeri spusta. Pršič je zdržal do zratrakirane proge, potem pa lagodno vijuganje po sankaški progi in za finiš še nekaj zavojev po že pošteno ojuženem snegu. Juhuhu! Lepo je tu! Mojca in Aleš

Kredarica (Seba__De, 06.02.2016)


V petek ne preveč zjutraj, proti Kredarci. Do Prgarce smo trije prvi gazili ene 30cm snega, potem sta pršla še 2 za nami. Sneg vseeh vrst, največ napihanega, očasno se je najdlo tudi kej pršiča :) prespali smo na vrhu z namenom da gremo na Kanjavec naslednji dan, ampak smo turo skrajšal do Vodnikovega doma, čez bohinjska vraca in tudi kar solidno smučanje. Ob napovedani novi pošiljki snega se pa že veselimo novih dogodivščin na snegu :)

video :

https://www.youtube.com/watch?v=ZEZxxYBq6MQ&feature=em-upload_owner

Končnikov vrh (Matjaž, 06.02.2016)


peca se je zaključila kar na končnikovem vrhu … saj je bila bistriška špica … razen nekaj beline na vrhu … popolnoma zelena :-|
a kljub temu … lep sončen dan … prav pomladno topel … razen seveda obveznega vetra na vrhu ;-)
sicer pa glede na razmere .. oddaljenost od doma .. in smuko po urejenem smučišču v dolino ... kar solidna tura :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=325&ee_lang=slv

Punta Rocca 3259m (Ksenija, 06.02.2016)


Šli smo pogledat, koliko snežno revni so v Dolomitih.
Na Prelazu Feadai smo zagledali realnost Marmolade. Toliko ledenika, ki se je razgalil med vrhovoma Punta Rocca in Punta Penia do sedaj še nismo videli. Pa kljub temu je bila smučarija za letošnje razmere več kot odlična. Z vrha Punta Rocce po napihancu in mehki kloži, bolj kot smo se bližali jezu, več je bilo polj pršiča.
Ob pogledu na sosednja pobočja pod Pic Boe in v smeri Arrabe pa …. Gola rebra in bele kače med njimi. Še dobro, da obstajajo snežni topovi.

Punta Rocc 3259m (Ksenija, 06.02.2016)


Šli smo pogledat, koliko snežno revni so v Dolomitih.
Na Prelazu Feadai smo zagledali realnost Marmolade. Toliko ledenika, ki se je razgalil med vrhovoma Punta Rocca in Punta Penia do sedaj še nismo videli. Pa kljub temu je bila smučarija za letošnje razmere več kot odlična. Z vrha Punta Rocce po napihancu in mehki kloži, bolj kot smo se bližali jezu, več je bilo polj pršiča.
Ob pogledu na sosednja pobočja pod Pic Boe in v smeri Arrabe pa …. Gola rebra in bele kače med njimi. Še dobro, da obstajajo snežni topovi.

Gumma (Domen, 06.02.2016)


Lokalno smučišče v Lessachu bolj za silo zasneženo, za kako ratrakiranje čisto premalo, je bilo pa ob spustu še najbolj zabavno...turna smuka v kombinaciji snega...in trave. V gozdu do Wildbachutte je snega za vzpon dovolj, navzdol je šlo pa še najbolj sigurno po cesti/sankaški progi. Nad kočo je snega dovolj, ob našem spustu je bil že ojužen, a lepo prebavljiv. Nezahteven in varen (če se držimo grebenskega hrbta) turni smuk, v temperaturah, ki so mnogo bolj dišale po poletju, kot po kaki zimi...

Čisti (IgorZlodej, 06.02.2016)


Na določeni točki tudi na cesti že zadosti snega, tako za gor kot za dol.

V senčnih predelih suh, na soncu tudi rahlo moker, celo nekaj rahle skorjice se je našlo dopoldan.

Ker gre za pohodniško turo, je smučanja bolj malo, zato pa toliko bolj pester razgled, ki seveda močno prekaša bolj imenitne turne lokacije.

Aignerhöhe (Mišo_Jenčič, 06.02.2016)


Zjutraj nismo bili najbolj zgodnji in ko smo se pripeljali v Wald, kar nismo mogli verjeti, koliko je avtomobilov – parkirali so že ob cesti pod spodnjim parkiriščem. Bilo je kar nekaj slovenskih registracij in tudi italijansko govorico smo slišali. Snega vse do planine Muhreralm ni pretirano veliko, a smo se vsaj tolažili, češ če je toliko ljudi, že morajo biti razmere. Nad planino so se sledi razdelile na razne smeri; mi smo izbrali Aignerhöhe. Med vzponom so nam srca parali vzkliki in kriki tistih, ki so že smučali – rili so po deviškem pršiču kot prašiči. K sreči se je kasneje izkazalo, da je tudi za nas ostalo še veliko nedotaknjenega. Povsem pod vrhom je bilo malo spihanega in malo kložice, potem pa – 20 cm svežega na trdi podlagi. Lahkotno zavijanje je bilo vrhunsko in kot bi mignil, smo bili na planini, potem pa samo še smuk po cesti do vrat avtomobila.

Sedlo Vršič Kaninsko pogorje (Podhrib, 06.02.2016)


Totalna invazija turašev na Kaninsko pogorje...pršič neenakomerno razporejen..nekje spihano do trde podlage..drugje snega do pasu....zjutraj še vse nedotaknjeno..popoldan zvoženo vse kar je možno.. smuka odlična..že dolgo časa ne take

Marbachhöhe, 1814 m (Aleš_S, 06.02.2016)


Za ta pridne vedno pride nagrada in danes sva jo bila deležna v vseh oblikah. Sonce, pršič in prijazna tura. Zapeljala sva se do Hintermoosa kakšen km vzhodno od Maria Alm. Parkirala sva kar na parkirišču smučišča. Po vzponu ob otroški vlečnici sva našla pravo špuro in se v mednarodni turnosmučarski družbi vzpela na vrh. Skupaj z razgledi je bilo že prav kičasto. Iz vrha naju je hitro spravil hladen vetrič. Potem pa eno samo jodlanje. Ubrala sva jo kar naravnost navzdol in na koncu zadela popolnoma nedolžno pobočje in vriskanja ni bilo konca. Juhuhu! Mojca in Aleš

Schultersbachhöhe,1512 m (Aleš_S, 05.02.2016)


Skrben pregled vremenskih razmer je že v začetku tedna odločil da greva v Kitzbühlerske Alpe. V četrtek zvečer sva se v snežnem metežu prebila do Saalfeldna. Danes pa sva se pridružila vsem turnosmučarskim domorodcem in skupaj z njimi osvojila Schultersbachhöhe. Spodaj je bil sneg že moker, z višino pa je postajal vse boljši in v zgornjem delu je bil čisto pravi pršič. In ni ga bilo malo – skoraj pol metra. In ker domorodcev ni bilo preveč, sva po nedolžnih flankah privriskala do doline in do zasluženega piva na toplem soncu. Juhuhu! Mojca in Aleš

Dovška Baba (Domen, 05.02.2016)


Snežna meja je nekaj 10 višinskih metrov pod Ravnami, do prvega desnega ovinka naprej od planine se je dalo priti z osebnim avtom brez verig. Na cesti snežna podlaga precej varira, nekje od 1 do 10 cm, povsod brez podlage. Navzgor na smučeh brez problemov, nazaj dol pa brez škrtanja ni šlo, se je pa nekako dalo vendarle priti do avta na smučeh. Nad Rožco je na napihanih odsekih snega dovolj, je bil pa že precej južen. Pobočje sicer bolj za silo zasneženo, se pa najdejo povezani prehodi. Kak dan bo mogoče vse skupaj še približno aktualno (vsaj zgoraj) potem pa verjetno ne bo več smiselno, do kake obilnejše pošiljke...

Sedlo (IgorZlodej, 05.02.2016)


Tako smo mu rekli včasih, Sedlu namreč.

Ko so še delali novo cesto proti Kaninu sem si rekel: tole po treba pa med prvimi narediti s smučmi gor in dol in danes mi je to tudi uspelo. Seveda ne tako, kot sem si želel ampak je šlo.

Na prvem delu sicer z zapornico zaprte ceste so bile kolesnice, potem pa kmalu nič več, pod C postajo je na dveh ovinkih spihano, višje pa dovolj snega za gor in kasneje za nazaj dol. Sneg seveda suh, ki pa se je na soncu južil, ni pa bil južen pršič. Srečam enega Italijana, ki se je držal strogo desno, vse ostalo pa pustil nedotaknjeno meni.

Na Sedlu sami domači, Lado, Darjo, Nela, Vinko. Ker se je meglilo smo jo kmalu odprašili vsak na svojo stran. Na moji je bilo tako dobro, da sem en del od spodnje postaje Skripi do pod D postajo še enkrat ponovil, tako sem srečal še Mareta in kolega. Nekaj nezvoženega smo še pustili.

Od C postaje dol se je bilo potem treba znajti in jaz sem se, tako, da sem na smučeh prišel do avta.

Kako je že prepeval Benč včasih, "navali narod na.....Kanin", jutri bo še, nedelja pa menda celo izboljšanje.

Blejska koča (1630m) (Jože_Šter, 04.02.2016)


Cesta od Mrzlega studenca preko Kranjske doline, planine Zajavornik do spomenika je plužena in lepo prevozna. Pri spomeniku je 15 cm snega. Do koče je lepa gaz - tudi od planine Zajavornik. Pri Blejski koči je dobrih 20 cm pršiča. Proti Mrežcam je "špura". Na izpostavljenih pobočjih je sneg spihan.

Lep pozdrav in srečno Jože

Kamniti lovec (IgorZlodej, 04.02.2016)


Na izhodišču 6-7 cm suhega novega, starega pa itaq ni.

Na smučeh sem pričel pri znaku za prepoved prometa, katerega pa se Avstrijec ni držal in se je peljal do ruševin hiše ob poti, seveda z razlogom saj opravlja gozdarska dela. Bili so tudi pešaki, ki so šli naravnost po špuri, ki jo je pred mano potegnil, glej ga zlomka, spet Avstrijec.

Na Višarski planini je bilo že dobrih 15 cm še vedno suhega snega, pa tudi steptano smučišče, ki pa me nikakor ni mikalo, zato sem zavil v deviško belino zasnežene planine. Škoda, ker je tako majhna, ker tam bi kar hodil in hodil.

Pri zadnji kapeli križevega pota se ponovno nasmejim, saj je bilo proti Lovcu še povsem neshojeno. Seveda je bilo treba do pobočij pod Beraškim križem še enkrat ali dvakrat sneti smuči, naprej pa je že bila podlaga, sicer taka, na kateri je malo spodrsavalo, ampak sem hitro našel rešitev ta tegobe v obliki srenačev za Ambition 12. V Krnici v Klobuku sem malo cik cakal, smuči pa odložil pri prvi jeklenici. Sledilo je gaženje snega, ki je segal tudi preko kolen, ampak se je splačalo, saj je bil na vrhu prelep razgled. Oblak, ki se je od nekod navlekel je naredil pravo podobo sicer jasnega neba.

Grem dol in enega srečam, na moj pozdrav je nekaj momljal, se mi je zdelo, kot, da je jezen, ker sem ga prehitel. So me čakala deviška pobočja pod mano, pa mi ni bilo mar za onega prej. Sicer je bilo treba ves karakter spraviti nekam daleč stran, tako, da se potem smučalo brez vsakršne praske. Prav daleč sicer ne, ker varianta proti cesti še ni, vsaj zame užitna. Tako nadenem pse, ki začuda primejo in potem prav lepo drsijo do Mešnika na Višarje.

Smučišče, stara podlaga trda, delno ledena, nov sneg, kolikor ga je pa več kot dobrodošel. Vsled vsega napisanega sem prismučal do avta, kar sicer ni prav pogosto v teh dneh.

Ledenik Gebroulaz (Barbara, 26.01.2016)


V načrtu smo imeli teden dni variantnega smučanja zunaj smučišč, a ko smo prišli v Tri doline, se je izkazalo, da snega vendarle ni toliko kot so ga obljubljala poročila, in tudi izven prog je bil presmučan že skoraj vsak kvadratni decimeter svežega. Smo pa zato uživali v lepem, marčevsko toplem vremenu in tudi prog se nismo branili.

Poleg nekaj standardnih off-piste smukov nam je uspelo ponoviti turo, ki sem jo prvič naredila pred 27 leti – takrat z veliko mero sreče in naivnosti. Ob naslednjih obiskih 3 dolin sem še večkrat prišla na vrt sedežnice Col v Val Thorensu, kjer je izhodišče za turo, a ni bilo nobenih sledi. Tokrat pa so bile pred nami že vsaj tri vodniške skupine, ki so vlivale zaupanje, da se bomo lažje gibali po razpokanem ledeniku.

Od postaje sedežnice smo se v dobri uri vzpeli proti vzhodu na Col de Gebroulaz, 3434 m, potem pa smo se po istoimenskem ledeniku spustili proti severu v dolino Tueda. Po začetni strminici okoli 40° se ledenik precej položno spušča skoraj vse do koče Refuge du Saut. Na koncu še dobra ura porivanja po ravnem in zaključili smo v Mottaretu. Zadnji dolgi ravnini se je možno izogniti tako, da se na višini pribl. 2700 m držiš leve strani ledenika in se povzpneš na Col de Bourgne, 3039 m, od koder te čaka lep spust na severozahod proti spodnji postaji žičnice Mont Vallon.

Vsekakor zelo lepa, samotna tura, ki vzame dobrega pol dneva. Zanjo je priporočljiva popolna turno ledeniška oprema in dobro je imeti tudi sledi predhodnikov, saj je izbiro prehoda čez čelo ledenika bolje prepustiti lokalnim vodnikom.

Hocharn (Ksenija, 30.01.2016)


Vremenska napoved je bila, z izjemo vetra, odlična. Tako je tudi bilo. Nebo brez oblačka.
Tokrat smo se odločili za pristop iz Kolm Saigurna, iz doline Rauristall. Zapora ceste na 1220m nas je neprijetno presenetila, saj nas je do izhodišča ture čakalo dodatnih 4, 5km drsanja po cesti, ki je sicer smučarsko lepo prevozna. Ubrali smo jo po svoje, po desni strani potočka in pri tem spoznavali vso divjino, slabšo prehodnost pa tudi lepoto »nove pristopne smeri«. Ko smo se priključili uradni smeri, smo ugotovili, da se nam bo vse načrtovano časovno slabše izšlo. V tolažbo nam je bil pogled na vrtinčenje snega na grebenu Sonnblicka, pa tudi Hocharna, kar je bil eden od razlogov, da smo turo zaključili pod vrhom. Z višino je namreč jakost vetra močno naraščala.
Na začetku spusta sta se je menjavala mehka kloža in skorjast sneg, nižje proti dolini pa je bil sneg lepo smučljiv, a kaj, ko moraš preizkušati svoje reflekse med gosto posejanem grmičevjem. Je pa tiste 4,5 km po zasneženi in delno poledeneli cestispust po cesti od koče do izhodišča letelo kot … .

Ledinski vrh (Seba__De, 30.01.2016)


peš po lovski poti do koče na Ledinah. Priporočljive dereze ker so nekateri odseki mal ledeni. Od tu naprej s smučkami do Ledinskega vrha. Smučanje po trdem, mehkem, škorjastem snegu kar solidna, ovirala je le difuzna svetloba in ni bilo dosti videt terena za smučat, drugače kar lepo in solidno za te razmere v tej bogi "zimi".

video: https://www.youtube.com/watch?v=Bw4Dma-sjSQ

Feldseekopf 2864 m (BogdanJ, 30.01.2016)


Surfanje po vremenskih portalih ni dalo zanesljivega odgovora, kako bo z vremenom, zato smo si rekli, bo pa bo.
Od Malnitza je cca 3 km cesta še prevozna, od cestninske postaje na višini1300 m naprej pa je zaprta. Do planine Jamnigalm na 1700 m je približno polovico poti potrebno pešačiti s smučmi na nahrbtniku. Do sedla Feldseescarte (2712 m) so kljub (navideznemu) pomanjkanju snega razmere za hojo in smučanje presenetljivo dobre. Pobočja so osončena le manjši čas dneva, zato je sneg že kmalu nad 2000 m nepredelan in kjer ga veter ni spihal, je tudi še pršič oziroma tanka napihana kloža, v ostalem delu pa je podlaga trda, vendar ne poledenela in se ne predira.
Pobočje nad bivakom na škrbini je solidno zalito in je kljub mešanju trdih odsekov, dobro sprijete klože in mehkega napihanega snega lepo smučljivo. Za zadnjih 20 m do vrha je priporočljiva uporaba derez.
Skratka z izbiro cilja smo zadeli v polno in nismo se mogli načuditi, kako je ta področje popolnoma opustelo, saj je bilo vidno, da tja že nekaj časa ni stopila nobena smučarka noga.

Savica -Komna-Pl. na kraju (Seba, 30.01.2016)


Razmere na poti Savica -Komna.Do konca ovinkov je pot kopna, naprej deloma ledena, deloma kopna, od spomenika naprej pa je bila neprekinjena trda podlaga. Na Komni in na Planini na kraju je trenutno 15-20 cm trdega snega, ki pa se je tekom dneva malo omehčal zaradi jugozahodnega vetra. Naprej po letni poti proti Bogatinskemu sedlu je snega počasi več, nekje na višini 1700m ga je 30cm ,(trda podlaga)To stanje je bilo 21.1.2016. Razmere glede na skromnost, dokaj dobre za smučanje, pač pazljivost pri kaksnem kamnu več, vse smučarske poti proti planini Govnjač-Komna, ter Bogatinsko sedlo-Planina na kraju so smučljive, še najslabša je varianta preko sedelčka na lepi Komni do Planine na kraju. Vsi vrhovi v okolici Komne, pa so kar lepo zasneženi.lp

Kleiner Pleisslingkeil (Bačko, 30.01.2016)


Lepa napoved in prijetne izkušnje preteklega vikenda (Kesselspitze), so nas spet vodile nad Obertauern, kjer pa se je snežna odeja v zadnjem tednu menda kar konkretno stanjšala. Kljub temu je bila današnja smuka dokaj solidna, sploh glede na trenutne razmere, kar so spoznali tudi domačini, ki so tudi množično obiskali naš današnji cilj. Smuka zgoraj zelo solidna (iz "ski depoja" pod vrhom), nad kočo malce skorje, v gozdu celo "skoraj pršič", od koče dalje pa itak po ratrak špuri, ker je bila skorja izven preveč moteča. Še en lep sončen dan v hribih.

Prestreljenik (Marijana_&_Marko, 30.01.2016)


Na vrhu sonce in dovolj snega za smuko, na smučišču pa zgoraj megla za rezat, nižje pa "samo" oblačno.
Na vrhu sonce in dovolj snega za smuko, na smučišču pa zgoraj megla za rezat, nižje pa "samo" oblačno.
Upam, da je sedaj dovolj dolgo, zaključeno in razumljivo obvestilo... ;-)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Großer Speikkogel (Matjaž, 29.01.2016)


klasična varianta od parkirišča pri spodnji postaji sedežnice po letni poti skozi veliko krnico in pod jezerskim špicom na vrh ;-)
zaradi pomanjkanja snega sem tokrat sicer namesto običajne poti skozi gozd zavil mimo slapu ... kar se sploh ni izkazalo za slabo :-)
sicer pa je vsa sreča v tem ... da se do izhodišča spustiš po urejenem smučišču ... sicer bi bilo vse skupaj kaj klavrno
kakorkoli ... glede na trenutno stanje ... in včerajšnji sončen dan ... je bila tura kjub vsemu uspešna :-)


fotke: http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=324

Kareck (Domen, 29.01.2016)


Dežne kaplje med vožnjo na Katschberg niso delovale prav navdušujoče in prvi jutranji pogled na najin današnji cilj prav tako ni obetal nekih hudih presežkov. Pa sva se sprijaznila, da kar bo pač bo in se po malce svoji varianti podala do planine Pritz in nadaljevala na greben, do koder je bil sneg na smučeh, za zadnjih 200+ vm pa sva smuči pospravila na nahrbtnike. Ker smer vzpona zgoraj ni bila smučljiva, sva se kot edine alternative za spust oprijela vzhodne flanke. Spet sva bila malce skeptična glede razmer v njej, predvsem glede na količino snega, a bila na koncu z okušenim v bistvu več kot zadovoljna. Zavoji pod vrhom in pod grebenom uživaški, po mehki kloži na pobočju, obsijanim s soncem, prav lepo prebavljivo, ko je tam snega zmanjkalo, je šlo po trdi kloži v senci nekoliko bolj na "trdo", a glede na to, da si neke hude smuke niti nisva obetala, sva bila po spustu na planini Pritz več kot zadovoljna. Ponovno sva vpregla pse in se v prekrasnem vremenu in poletnih temperaturah ležerno vzpela do "plaže" na vrhu Tschaneck na vrhu smučišča in se po progi spustila do avta. Končno prva prava turna smuka v letošnji sezoni, čeprav bi splošna ocena smuke težko zaslužila neke superlative, pa te takšna flanka popolnoma nedolžna pač ne pričaka vsak dan...in na koncu dneva se je obema smejalo do ušes...

Kredarica (Podhrib, 29.01.2016)


Cesta iz Radovne je ledena, vendar se da lepo pripeljati do parkirišča. Pot je do Vrtače tudi precej ledena, zato so skoraj obvezne male pohodne dereze. Od Malega polja naprej je trd sneg, kjer se da lepo hoditi. Sonce posije malo nad Prgarco na planini Zgornja Krma..smuči se lahko natakne na cca, 2000 n.m., od kjer se lepo hodi, ker sonce lepo odjenja jutranjo trdo podlago. Za vzpon na Triglav so dobre razmere..tako so dejali drugi, jaz nisem bil gor.
Smuka do Kurice super..pravi pomladanski srenček..Kurica ledena..več ali manj abručanje,,potem rodeo skozi gozd do Malega polja z vmesnim nošenjem pod Prgerco..skupaj se nabere 1000 višincev smučanja...tura primerna za zagnane turne smučarje z velik kondicije, za ostale je bolj primerna Sella..

"Ankogel" (Domen, 28.01.2016)


Prvotni cilj je bil nekam nad Jamnig Hütte, verjetno proti škrbini Feldseescharte (z doline videti lepo zalito), a je bila cesta pri Stocker Hütte zaprta (še pred zapornico), poledenela in nesmučljiva. Zato smo kot izhod v sili izbrali smučišče Ankogel in upali, da se bomo lahko povzpeli na vrh. Do srednje postaje nihalke smo se dali pripeljati (18€, do vrha 26€), se ob smučišču povzpeli do koče na vrhu, kjer smo razočarani zrli na spihano in nesmučljivo prečnico proti Ankoglu (tudi za spust v dolino Anlauftal je snega seveda še premalo). Pozabili smo na vrh, se povzpeli do "kapelice" na vrhu smučišča, odsmučali do spodnje postaje sidre in se po pobočju zahodno od smučišča povzpeli nazaj do grebena, ter odsmučali v dolino. Razmere za hojo so bile odlične, smuko je večinoma nekoliko motila tanka skorjica. Sicer fajn dan v lepem ambientu, kjer se je na koncu nabralo kak višinski kilometer dokaj dobre smuke izven smučišča, še vedno pa to...nekako ni to...;)

Sonntagskoggel (Vanja_Starčević, 24.01.2016)


Nedeljo smo začeli s spustom p cesti (5,5 km) do avta z katerim smo se odpeljali v Baerntal, ki je izhodiče za Sonntagskogel. Cesta je bila prevozna brez verig, avto smo pustil pri koči na višini 1425 m. Naprej se gre po cesti in letni stezi, dokler se na višini 1700 m ne odpre lepo zasneženo pobočje, ki pripelje na greben. Večina je smučala z predvrha jaz sem šel po grebenu do pod vršno glavo in na njo peš. Da se tudi na smučeh (je treba nesti nekaj metrov), kar je bolj priporočljivo - zaradi nepredelanega snega se je vdiralo čez kolena. Smučanje v zgornjem delu je motila difuzna svetloba, sneg je (južna orijentacija) bil predelan pršič. Srednji del smo smučal med borovci nekaj 10 m vstran od letne poti, in spodnji del po cesti. Glede na obupne snežne razmre ta zimo čisto lepa tura.

Boessenstein, Hausseck (Vanja_Starčević, 23.01.2016)


V iskanju snega smo se odločili za pozkus v Nizkih turah, za skupino Rottenmanner Tauern. Za izhodišče smo si izbrali Edelrautehuette (1725 m), ki je odprta celo zimo in je dostopna tudi z avtom (cetnina 6 EUR). Prva skupina je v petek opravila turo na Tribenkoggel v Triebentallu (zgornji del spihano, srednji del pršič) in se na smučeh povzpela do koče. V soboto so šli na Boessenstein, zaradi sneženja in megle so obrnili na 2200 m. Druga skupina smo se v soboto odpeljali do kraja Hohentauern in se po cesti povzpeli do koče, ter popoldan na Hausseck (1980 m). Snega je bilo dovolj, zgorbnji del je spihan, dol smo smučali po žlebu v kateremu je snega (ojužen pršič) bilo dovolj.

Prestreljenik (IgorZlodej, 27.01.2016)


Najprej zobozdravnica in temu primerno sem bil nekoliko pozen, zato je prišla v poštev gondola, vendar le prvi del.

Do Prevale senčno, na Prevali sončno. Od Prevale naprej je že opisana in videna cesta, zato je treba pač po ratrak sledi. Srečam novinarko POP-a, dam izjavo in naprej na Škrbino pod Prestreljenikom. Tam srečam nekaj znancev in koristnikov info centra, malo klepetamo, potem pa smučam po lepo odpuščenem snegu v Tiho dolino. Smiselno je do druge izravnave ker je nižje slabše zasneženo (kamni).

Nalepim pse in nazaj na Škrbino, tam seveda spet znanci, med pogovorom, o čem drugem kot pomanjkanju snega in nekdanjih zimah se opremim in grem na vrh. Razgled skoraj tak, kot ob preteklih obiskih, le tisitih lepih zasneženih gora skoraj ne vidim ne blizu, ne daleč.

Počasi grem dol in kmalu srečam prijatelja in prijateljico. Brez fotke seveda ne gre, čeprav, kot je rekel Stojan na malo nerodnem mestu. Še nižje srečam Milana, ki mu je to že drugi vrh danes.

Smučam levo nad sedeženico Prevala, tam, kjer smo včasih, ko še ni bilo smučišča. Na Prevali intenzivno potekajo dela, smučišče pa kot smučišče, pa vendar dobro, da je, ker lahko vsaj tukaj prismučaš do avta, zato tudi dobra ocena.

Koprivnjak (Jurij_Šoba, 26.01.2016)


V pomanjkanju snega so primerne pohodne ture, kjer hitro napredujemo peš po kopnih in s smučmi po zasneženih delih poti. Pa še visoko pridemo z avtom . Na Koprivnjak sem se odpravil, ker še nisem bil tam in ker sem pričakoval sneg za Hruškim vrhom in pod Babo. A snega je bilo manj od pričakovanj . Trasa ture: Rogarjev rovt na ca. 1170 mnv – Hruščanska planina – sedlo Rožca – koča na planini Rožca na avstrijski strani na ca. 1400 mnv – pot Baba-Koprivnjak na ca. 1700 mnv – v desno na Koprivnjak, 1754 mnv. Peš sem šel do pod sedlom Rožca, kjer se pot odpre v travnik, odsmučal nekaj zavojev, šel gori-doli do ceste in po njej do hlevov in koče na Rožci. Naprej pa s psi na smučeh do poti Baba-Koprivnjak proti zahodu. Ob poti sem odložil smuči in nahrbtnik in šel peš po skoraj kopni vodoravnici na vrh Koprivnjaka. Vračal sem se po isti trasi. Smučal sem po snežnih jezikih. Enkrat sem moral nekaj minut iti peš. Del poti sem smučal tudi po cesti, kjer sem se moral občasno potiskati s palicami – južen sneg. Kjer je bil sneg, ga niti ni bilo tako malo, a tamkajšnji tereni majo precej štrlečih skritih kamnov, tako da je večkrat škrtnilo pod smučmi.

Prestreljenik (Domen, 25.01.2016)


Namen te objave ni opisovati že tisočkrat opisano. Še manj se hvalisati v poznanem stilu...."Jest sm bil tud tm." Glavni namen je dejansko ta, da sem na Škrbini pod Prestreljenikom našel zemljevid. Če ga kdo pogreša, bo vedel, za kateri zemljevid gre in ga za pivo seveda dobi nazaj. Drugi namen objave pa je, da sem danes dejansko okusil Kanin v eni povsem novi dimenziji. Štartal sem z Gilbertija, nekaj min po 14. uri, do tam sem se pač prešvercal, glede na uro niti nisem imel kaj dosti izbire...od tam na Prevalo in naprej na Škrbino...tam vrh ignoriram in se spustim v Veliki graben, do spodnje postaje (nekdanje) sedežnice in še malo nižje, do koder se mi je zdelo smiselno. Tam sem bil prvič, ko se je graben postavil pod mano konkretno pokonci, sem se enostavno obrnil. Nazaj na Škrbino in ko si že mislim, da je to pač to, za eno pošihtno smuko v letošnji sezoni, me premami še vrh. Vzpon po grebenu po utrjeni špuri lahkoten,. sestop (prav tako po grebenu) ob sončnem zahodu še bolj... Mrak me je ujel nekje na zgornji postaji gondole nad Nevejo, smučišče so že urejali, kjer je bilo le možno, sem vozil po še nezratrakiranem, v spodnjem delu, kjer je bilo že vse popeglano, pa pač s kratkimi zavoji ob robu. Lepa pošihtna varianta za slabe 4h, 3 ali 4 turni smučarji so se pripeljali do mene takoj, ko sem štartal z Gilebertija in 2 starejša možakarja sem srečal, ko sem prišel prvič na Škrbino, sicer pa čisto sam..kar "tam" pač ni nekaj vsakdanjega, vsaj zame ne...

Velika Mojstrovka (Simonerjavec, 24.01.2016)


Ker je bil že kooončno čas, da se moja turno smučarska sezona začne, sem bil ta teden trikrat na smučeh:

V sredo v Sella Nevei in Prestrelnjiškem oknu, razmere tu že vsi poznate, zato jih ne bom opisoval.

V četrtek smo naredili trening v Kranjski Gori na smučišču, razmere so pač običajne.

Včeraj pa sva s Klemnom odšla na Vršič, kjer sva najprej splezala po Zupančičevi grapi na Malo in potem prečila na Veliko Mojstrovko. z vrha sva potem odsmučala po levi liniji. Sneg na vrhu je bil odličen vse do sedla med Malo in Veliko Mojstrovko, kjer se začne beton. Škrtalo ni nič. Smučala sva potem še čez Vratca, ampak je notri vse trdo in poledenelo, nekje na sredini plazu pa se začne minsko polje.

Splača se štartati zgodaj, čeprav ni prijetno z vrha opazovati KOLON, ki se približujejo... verjetno je še manj prijetno biti v kolonah :)

Več pa v zapisu na blogu:
http://erjavecsimon.blogspot.si/2016/01/lets-start-this.html

tisti, ki raje pogledate samo video pa tu:
https://www.youtube.com/watch?v=3RKKZRcNZv0&index=7&list=PLQl4e-uu4WjKL8c2KHZngj43jPbNZkg7I

Hagener Hutte 2448m (Goran, 24.01.2016)


Turne deske danes nad Mallnitzem, taxi še ne vozi od Stocker Hunter 1290m zato gremo kar sami po plačilu 4eu proti Jamnig Alm.Na izhodišču 1675m je snega kar precej,ko štartamo je ponekod pršiča do kolen.Prvoten cilj je bil Romatespitze, ampak so njegova pobočja spihana samo zgornji del je lepo zalit.Leva stran ima precej več snega proti Feldsee Sahare 2712m.Mi se odločimo ,da gremo po grebenu do Hagenerhutte 2448m.Na grebenu je precej spihano ampak se ,da brez problema.Sam spust iz Hagenerhutte pa je bil pravi užitek v sami dolini je snega dovolj.Bil je še en fajn dan v gorah.Turne deske mi ga haramo po gorah ....

Prestreljeniško okno (Matevž, 24.01.2016)


Glede na razmere in zapise sva se odločila za Kaninsko pogorje. Malo cincanja na Prestreljeniški škrbini (postaja C ali Veliki graben). Do podna splužen kolovoz po smučušču proti postaji C naju prepriča in usmeri proti Velikemu grabnu. Vzpneva se do pod okna, nato pa s Slavo odvijugava po lepem trdem snegu do konca Velikega grabna. Sončno, toplo in prijetno. Le poredko pod smučmi zaškrta, a ni prav hudo.

Špik nad Nosom (zahodna rama) (Marijana_&_Marko, 24.01.2016)


Igor se nama je danes žal "skril" v "luknji" pod vršnim pobočjem; sva bila prepričana, da se bomo na vrhu srečali in sva jo ubrala po bližnjici skozi "S" na vršno pobočje. Hvala za včerajšnje sledi, se vidimo kdaj drugič...

Če se kje da smučati na južnih pobočjih s Špikov nad Pecolom, potem je to prav zahodna rama Špika nad Nosom (okoli 2470 m, smučarska ocena je III+, vsako sezono se nad Pecolom ta smer prva naredi). Smučati se je dalo prav z rame in brez prekinitve točno do avta na Pecolu (cesta je z avtom prevozna b.p.). Na vršnem pobočju je dobro zalito in večinoma lepo smučljivo, nižje je smuka nekaj slabša, šele tik nad kočo je potrebeno loviti snežene prehode med travnimi rušami, po cesti pa se ob minimalnem škripanju pridriča do avta (ob napovedani temperaturi cesta žal ne bo dolgo smučarska, ob cesti pa snega ni), zato je pametno imeti "ta stare" smuči.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Großer Speikkogel (Štehi, 24.01.2016)


Na Koralpah je snega ravno dovolj.
Na vrh smo šli okrog, skozi Veliko krnico. Nazaj pa čez smučišče.
Fajn tura v letošnji skromni zimi, edino veter nas je vredu namrazil.
Več slik na TurnaRit.si

Pozza Alta (IgorZlodej, 24.01.2016)


Na senčno stran Kanina me trenutno še ne mika, zato se raje odločim za sončno stran.

Cesta še vedno prevozna do višine 1500 m, do koče sem smuči nosil, potem pa je že šlo s pomočjo psov, nekoliko višje tudi s srenači, no brez njih sploh ne bi šlo. Sneg od trdega pomrznjenega, pa vmes mehka in trda kloža, ter tudi poledenelo, nevarno za zdrs.

Zgornji del je bil potem nekoliko boljši in celo odpustilo je malo, žal pa se je hitro navlekla oblačnost, tako, da je bila druga vožnja ob nekoliko slabši vidljivosti.

Prismučal sem prav za kočo, pri koči preveril stanje bivaka, potem pa še 20 minut počasne hoje do avta.

Lhotse je še vedno zakon, Ambition 12 drži, serviserji v Elanu pa itak odlični.

Za dane razmere sploh ni bilo slabo.

Sedlo Uršič 2280m (Goran, 23.01.2016)


Danes so tudi Turne deske prišle pogledat kako kaj zgleda na Kaninu.Na brzino pogledamo kakšna je situacija vsi rinejo proti Prevali in naprej proti naši strani ,proti Bila peči se vali kolona Italjanskih gorskih reševalcev.Zato se odločimo ,da gremo po svoje proti sedlu Uršič kjer bomo sami uživali v lepem sončnem vremenu brez sapice vetra.Snežni pogoji so idealni fino pomrznjeno tako ,da brez problemov pridemo na sedlo sama smučarija pa je bila še boljša zato turo priporočam.Snega je dovolj bil je še en fajn dan v gorah.Turne deske mi ga haramo po gorah....

Prestreljeniško okno (Seba__De, 22.01.2016)


štart iz Selle, tokrat z gondolo, ker po 9h ni dovoljen vzpon po smučišču (cena je 8e). Glede na te razmere sem turo ocenil na najboljšo, ker se mi zdi da pri nas ni boljših razmer in žal tudi nič ne kaže na nove padavine :/ tukaj se vsaj smuča do avta in verjetno se bo še en čas :) . Vzpon po smučišču poteka v senci in je kar hladno, ko pa prideš do škrbine se odpre novi svet in ga sonce kar lepo greje. Smučanje na Kaninu je kar lepo in ob lepem vremenu se nabere tudi dosti turašev :)

video : https://www.youtube.com/watch?v=RXFos2ix_iQ

Dovška Baba (Jurij_Šoba, 22.01.2016)


Avto sem pustil pol kilometra pred zapornico pašne skupnosti Dovje-Mojstrana na višini okoli 1100 mnv in se napotil na vrh s smučmi na nahrbtniku. Hodil sem v megli vse do 100 vm nad stanom na Dovški Rožci. Meja oblačnosti se je ob povratku spustila do vstopa poti v gozd pod stanom. Veličastni občutki, ko stopiš v jasnino, občutiš toplino sonca in se odprejo lepi razgledi. Navzgor grede sem upal, da bom lahko ob tenki snežni odeji smučal le do polovice grebena, a sem potem ob pazljivi izbiri terena presenetljivo prišel prav do gozda. Torej sem smučal okoli 270 vm, kar je za te razmere razveseljivo. Kakovost smuke najbolje prikazujejo slike. Nekajkrat pa sem le dregnil v kamne, a brez hujših posledic. Prav pod vrhom je snega malo več, tako da je skorjast. Dokler bo mrzlo vreme, bo še možno za silo smučati. Vsaka odjuga pa pomeni takojšen konec.

Kordeževa glava 2125m (Goran, 22.01.2016)


Danes pa na domačo goro ,že zjutraj je obetalo da bo super dan in res je bil ,ko se vse poklopi.Sonce je obsijalo vrhe že na vse zgodaj zato hitro spakirama in grema tokrat na naš vrh.Na gori tokrat popolnoma brez vetra niti sapice ni bilo. Na Kordeževo glavo se,da prit popolnoma normalno in tudi samo smučanje iz nje je normalno tu pa tam gleda kakšen kamen izpod snežne odeje ampak nič zato čeprav se nebi branili malo debelejše snežne odeje je bil še en fajn dan v gorah.Turne deske mi ga haramo po gorah....

Greim 2474m (Goran, 21.01.2016)


Včeraj smo se odpravili v Nizke ture natančneje na Greim,napoved je obetala lepo vreme ampak so se zmotili.Že na izhodišču pri Greimhutte na 1649m je naletaval sneg in ni obetalo nič kaj dobrega.Pa smo vseeno rekli gremo probat sneg je trenutno samo v grabnu.ponekod krepko čez kolena pršiča na trenutke pa motijo edino napihane klože snega ,da bi lahko brezskrbno vijugal.Toda gora nas danes ni spustila na vrh obrnili smo 200vm pod vrhom zaradi izredno slabe vidljivosti,močnega vetra ki nas je pregnal v dolino.Po prihodu na izhodišče pa se je vreme začelo izboljševati in tudi gora se je odprla,pač standart v gorah.Toda bil je še en fajn dan v gorah,Turne deske mi ga haramo po gorah...

Kredarica - Triglav (Franci, 20.01.2016)


Proti koncu januarja je pa že čas,da se gre s smučmi na Kredarico.Razmere za hojo so ugodne,od pribl.2000m naprej pa sem hodil s smučmi.
S kolegom sva potem nadaljevala še na vrh.Tudi tu so razmere dobre in zelo malo se hodi po kopni skali.
Za smučanje s Kredarice sem izbral varianto skozi Kurico.Dobro smučanje je motila le difuzna svetloba.Smuči sem snel na Malem polju,kajti naprej je smučanje bolj na silo.Se pa potem da peljati še v sp.delu gozda in po dolini do avta.

Prestreljenik (Podhrib, 20.01.2016)


Na začetku ture takoj za parkiriščem je znak za prepoved turnih smučarjev..v praksi je tako, da moraš biti do 9h pri Gilbertiju..če te dobi policaj kasneje na progi je kazen 50€ (pa kar pridno dežurajo)...torej moraš štartat pred pol osmo, da si pravočasno gor (pa še to moraš hodit čim bolj po robu smučišča, pred vrhom desno po mulatieri)..če zamudiš, je bolje iti z gondolo (8€ po glavi)..naprej od Gilbertija ni problem kadarkoli..

Razmere še vedno super..mi smo šli do Škrbine in nato še malo popikat na Prestreljenik..tudi na našo stran je super smučarija

Rumeni spodmol (IgorZlodej, 19.01.2016)


Cesta na Pecol je še prevozna, sicer nekaj ledu in snega, ampak gre. Danes so Avstrijci pospravljali ostanke sečnje in delali sekance na cesti v zaključnem delu ceste, ampak se prijazno umaknejo, ko se pripeljem.

Grem od mlekarne gor, pogled sicer ni navdušojoč, ampak se najdejo snežni prehodi, tako, da gre na smučeh. Sicer pa sem si razmere že včeraj ogledal s Špika nad Plazom. V drugi polovici, ko se pobočja postavijo nekoliko bolj pokonci so srenači obvezni, saj je podlaga trda, spihana, ponekod sicer nekaj tanke mehke, ter trde klože.

Pod spodmolom malo posedim, sonce se je kremežljavo prebijalo skozi tanko oblačnost, mraz ravno pravšnji, sicer pa brezvetrje.

Smuka po pričakovanju ni bila nekaj, kar bi šlo v arhive, sem se pa na smučeh nekako prebil do avta in tudi to šteje v tej klavrni zimsko snežni kalvariji. Bo pa menda v naslednjih dneh snega več, no na smučišču seveda.

Mala Mojstrovka (Vital, 17.01.2016)


Izbire v nedljo res ni bilo veliko, zato smo se na hitro domenili ,da gremo pogledat na Vršič in proti Mojstrovkam.
Ko smo parkirali je bilo kar precej mrzlo, več kot deset pod nulo, pomagal pa je še SV veter.Na prvi pogled snega bolj malo, takoj se je videlo, da bo treba zadjih nekaj metrov nositi.
Že bežen pogled je povedal, da je več plezalcev kot smučarjev, ki so bili že v vseh treh grapah,katere so se že kopale v soncu.
Mi smo izbrali Butinarjevo, kjer je bilo videti najmanj gužve. Plezarija tako,tako, po naši oceni razmere bolj slabe kot dobre. Malo klože, malo skorje, ponekod še pršič , bolj praskamo kot pikamo. Pri iztopu iz smeri nas je pričakal zopet mrzel veter , ki nas je spremljal do vrha.
Na vrhu ni bilo volje za malico. Smučanjje prvih sto metrov bolj previdno med skalami , nato pa idealno poravnana "grifik " flanka, vse do prečke proti škrbini. Plaz do polovice brez kamenja, trd lepo smučljiv , nosili smo samo zadjnih dvesto metrov.
Stanko, Lado, Matjaž in jaz smo nato bili takoj sklepčni, da se gremo pogret k Aljažku.

Kamniti lovec (Bogdan, 17.01.2016)


Po petku in soboti na Kaninu sem se odločil, da greva z Avrelijo na že dolgo ogledovani Kamniti lovec. Razmere niso obetale turnosmučarskih presežkov, vsekakor ne takšnih, kot so bile na Skripih. No vsaj gneče, kot je bila tam ni bilo pričakovati. Vstop v smučino s smučišča na Višarijah se je hitro izkazal za pohodniško gaz. Nekaj sposobnosti akrobatike je zahtevalo vztrajanje na smučeh. Pod zatrepom krnice v Klobuku, kjer se strmina močno poveča je moji spremljevalki zmanjkalo potrpljenja in si je snela smuči. Prav mi je, zakaj pa vztrajam na starih varnostnih vrvicah in je snemanje in natikanje smuči bolj zamudno! V krnici vodi dobro uhojena gaz prav pod vznožje glave Kamnitega lovca in nato z derezami in cepinom po žlebu na vrh. Trud je z nepopisnimi razgledi poplačan. Kljub pričakovanju brez vetra in za te razmere kar toplo. Navzdol nekaj zavojev po cc 20 cm pršiča na trdo podlago med večjimi in manjšimi plazniškimi balvani. Pod strmino v zatrepu krnice pa zopet smuči na nahrbtnik in peš do kapelice. Glede na s snegom skopo zimo kar zanimiva tura, za turnosmučarske užitke pa na Kanin.

Peitlernock (Bogdan, 16.01.2016)


Na poti proti Innerkremsu je okolica v rjavih barvah, samo vrhovi so pobeljeni. Sneg se prične šele kilometer pred izhodiščem. Skromna snežna odeja je zadostna za nokberško cesto in naprej po poti pristopa. Mrzlo je bilo, pihalo je, snežilo je, tudi sonce je pokukalo med oblaki. Na vršnem delu je veter pokazal svojo moč in v hudem sneženju smo na hitro obrnili. Smučali smo proti desni na cesto in je po puhcu šlo juhuhu. Samo bolj kratko je. Po cesti pa smuk na polno. Eva, Bor, Zora, Bogdan

Bistriška špica 2114m- Križnik 2109m (Goran, 17.01.2016)


Turne deske tokrat v domačih bregih,iz Avstrijske strani se šlepamo z gondolo na vrh smučišča Peca.Potem pa smo rekli de gremo v desno proti Bistriški špici kajti na našem vrhu Kordeževi glavi je snega še premalo.Začetek je bil obetaven na Križniku je snega dovolj potem pa so nam začeli oteževati pot borovci ,ki jih sneg še ni prekril zato smo se odločili da se na sam vrh Bistriške špice ne bomo prebijali in smo se zadovoljili na predvrhu Bistriške .Bil je še en fajn Nedeljski dan v gorah...

Sichelwand (Mišo_Jenčič, 17.01.2016)


Odpeljali smo se "v Avstrijo", brez konkretno izbranega cilja. Vrhovi okoli Katschberga so bili oviti v zoprne črne oblake, zato smo pri Gmündu zapustili avtocesto in šli v Innerkrems. Vendar tam ni bilo kaj prida snega, zato smo se čez Schönfeld in dolino Thoma spustili v Lungau. Tudi v Twengu je bilo sila skromno s snegom, zato smo bili že skoraj prepričani, da bomo morali na severno stran glavne verige. Vendar pa je pri Wachtbrücke debelina snega skokovito narasla in tudi precejšnje število parkiranih avtomobilov nam je dalo zaupanje, da bomo nekam že lahko šli.

Seveda smo že takoj črtali Grosse Kesselpitze (čeprav je ena gaz vodila tudi v njeno smer) in smo raje šli na sosednji Sichelwand, kjer je celoten dostop praktično povsem varen pred plazovi. Do (pred)vrha smo imeli dobro gaz, le na vršnem slemenu so kar ovirali borovci (zato tudi nihče ni šel po dolgem grebenu še par deset višincev do pravega vrha). Smuka je bila odlična; v gornjem delu je bilo pršiča skoraj preveč.

Zirbitzkogel 2396m (Goran, 16.01.2016)


Tudi Turne deske so šle malo pogledat severnim sosedom,kakšne snežne razmere imajo na Zirbitzkoglu.Na izhodišču Tonnerhutte na višini 1600m
je snega dovolj in to po večini sam pršič.Tokrat nismo pristopili po klasiki ampak iz južne strani kjer smo najdli super flanke samega pršiča.Ponekod še majnka malo debelelejša snežna odeja ampak letos je pač tako.Danes nas je motil na vrhu le orkanski veter in pa temperature krepko pod -20C zato smo se hitro pobrali proti dolini kjer smo uživali v pršiču.Bil je še en fajn dan v gorah...

Kanin (Franci, 16.01.2016)


Danes na področju Kanina res prava turnosmučarska meka.Razen na trenutke močnega vetra so bile smučarske razmere enkratne.Turnih smučarjev pa več,kot včasih alpskih ko je še delovalo smučišče.
Ni kaj-Igor je naredil preveč reklame.

Lp

Skripi (Mišo_Jenčič, 16.01.2016)


Pravzaprav ne vem, kaj lahko po Igorju še napišem (nekaj pa moram, sicer mi bo France oziroma njegova spletna stran skenslala objavo :-)). Res, srečali smo ogromno znancev in prijateljev. Prav tako lahko napišem, da na Kaninu smučam že od leta 1980 in še nisem doživel tako perfektno urejene proge Skripi – pa tokrat ni bilo nobenega ratraka, zgolj veter in sneg…

Sicer pa slike povedo vse.

Prestreljeniški podi (IgorZlodej, 16.01.2016)


Ko sem v sredo napisal objavo, seveda nisem vedel, da bom takšno zakuhal, zato z mirno vestjo prevzamem vso krivdo nase.

Do C postaje sva ujela štop in se udobno pripeljala po novi dostavni cesti s predstavnikom francoske Pome.

Od tam naprej je snega dovolj za hojo na smučeh, na območju Skripov pa tako ali tako trenutno daleč najboljše razmere v radiusu 150 km. Le na trenutke zelo zoprn veter je kvaril popolno zimsko idilo, ampak tudi za take primere smo bili bsi pripravljeni s primernimi oblačili in drugo zaščito.

O smučanju ne bom nič napisal, bodo ostali. Veliko znanih je bilo danes gor, pravzaprav celotna turnosmučarska elita SLO.

Čisti vrh (IgorZlodej, 15.01.2016)


Seveda nisem šel zato, da bi smučal, ampak, da pogledam kakšne so razmere, pa da kakšno fotko naredim, seveda tudi za forum, čeprav bi mogoče bila kakšna bolj primerna za kakšen fotografski forum.

Na Skali zgolj 2-3 cm snega, na Planini v Plazeh 7-8, toliko novega pa potem tudi na vrhu, na slabega pol metra trde, pomrznjene podlage. No vsaj hodilo po cesti in stezi se je do gozdne meje lahko na smučeh.

Brezskrbno sem lahko smučal le do prvih macesnov, potem pa na lahko in previdno po stezi do Planine v Plazeh, tam je bila edina rešitev, da sem ponovno nadel pse, sicer bi moral smuči nositi.

Čudna je ta zima, pa bo menda bolje, če že ne zaradi drugega, zaradi še enega para, ki se je znašel v kleti.

Na navedenem območju je nevarnost snežnih plazov majhna, glede na napovedan severni veter pa zna biti bolj pestro za vikend.

Figerhorn (Martin, 13.01.2016)


Štart iz ceste, približno 10 min pred kočo Lucknerhaus.
Zaradi izredno slabe vidljivosti smo turo zaključili na začetku strmega dela cca. 400 višinskih metrov pod vrhom.

Od štarta vsaj 50 cm precej suhega snega, z višino je debelina snega rahlo naraščala.
Smučanje na prostem brez kakršnekoli praske po celem in shojenem snegu, za brezskrbno smučanje v gozdu pa manjka še ena pošiljka snega.

Hvala komurkoli je na smučarskem sejmu prodal smučke Volkl Amaruq s pripadajočo turno opremo. Zaradi nizke cene kompleta sem bil skeptičen glede nakupa, po včerajšnji turi pa lahko rečem da sem dobil super opremo :)

Kljub skrajšani trasi zelo lepa tura v pravih zimskih razmerah.

http://www.moaalm.com/

Škrbina pod Prestreljenikom 2 x (IgorZlodej, 13.01.2016)


Do Prevale klasika iz doline ob smučišču.

Od Prevale naprej lepo zasneženo, snežna podlaga pa "trda" z nekaj napihanimi kroglicami, v zgornjem delu srenači ne bi bili odveč, šlo pa je tudi brez, le na celotno površino kož je bilo treba postaviti smuči, se pravi bolj ali manj direktno gor. Na Škrbini seveda sonce, pa tudi nekaj vetra od Z oz. SZ. Nekateri so potem šli v Graben, eni na Okno, jaz pa dol mimo D postaje na Skripe in še nekoliko nižje. Čista poezija, gladko, kak cm ali dva mehkega čez, pa seveda sonce, ki snega ni nič topilo.

Vzpon nazaj je minil ob obujanju spominov, ko smo tukaj še smučali v 80 letih prejšnjega stoletja, pa dežurali in kdaj tudi koga iz kakšne jame pobrali.

Ko pridem nazaj na Prestreljniško škrbino malo posedim, potem pa do Prevale zelo užitkarsko, naprej pa smučišče o katerem pa ne bi zgubljal besed.

Blejska koča - pozabljen Nikon (Jože_Šter, 12.01.2016)


V času novoletnih praznikov je nekdo v koči pozabil fotoaparat.
Za informacije pokličite oskrbnika Jožeta Tomca. Tel 051 621 021.

Snega je na Lipanci dobrih 5cm. Gozdne ceste na Pokljuki so zasnežene, a normalno prevozne.

Lep pozdrav in srečno Jože.

Mangrtsko sedlo (IgorZlodej, 12.01.2016)


Seveda daleč od turne smuke, bolj turni pohod in ogled razmer, ki pa se na žalost niso prav nič izboljšale.

Od 1 cm na začetku do 3-4 na cilju, seveda na nekaj ledeno-snežne podlage.

Po cesti je seveda nekako šlo na smučeh, razen v tunelih je še vedno kopno in bo tako tudi ostalo.

Deževalo je verjetno tja gor do 2200 m, zato je povsod požled z nekaj poprha čez.

Smučanje po cesti seveda ni bil noben presežek, je pa šlo do avta, zato najvišja možna ocena ture.

Pa še prijatelji na ARSU so dobili poročilo.

Vordere&Hintere Großwandspitze (Darja_Zaplotnik, 09.01.2016)


Turna sezona nad Obertaurnom se počasi začenja, vendar kak meter ali dva ne bi škodila. ;-)
Ne glede na skopo snežno odejo smo uspeli naloviti precej lepih zavojev...tudi v pršiču.
Začeli smo na pongauški strani prelaza in nadaljevali v zahodno smer.

Lepa krožna tura!...zdaj pa naj ga povsod namede :-D

lp D

ps: slikc žal ne morem naložiti.

Klölingnock, 2144 m (Mišo_Jenčič, 10.01.2016)


Sinoči smo bili še polni načrtov, kam bomo šli, ko bo ponoči v višjih legah zapadel sneg. Jutranje preverjanje poročil in spletnih kamer je bilo kar veliko razočaranje, saj nikjer ni bilo nič pametnega. Zato sva se že pripravila za kako Šmarno goro ali kaj podobnega, a ob 10h sva se vendarle odločila, da se odpeljeva v Innerkrems. Tudi tam je seveda malo snega, a dobrih 10 cm svežega (na 0-5 cm podlage) je le bilo. Zapeljala sva se na Schönfeld in Klölingnock je od daleč izgledal najbolj "gladko" bel, zato se se odločila zanj. Sprva sva imela celo gaz, potem pa kar na svoje. Kmalu naju je presenetila megla, ki ni je v napovedi ni bilo, zato sva na koncu morala vrh poiskati s pomočjo gps. Smuka ni bila noben presežek, a vsaj zavijati se je dalo. Hvalabogu je podlaga večinoma trava ali resje, le parkrat je precej zoprno zaškrtalo. Sicer pa je Klölingnock kratka tura z visokim izhodiščem, priporočljiva za dneve, ko nimamo veliko časa ali ko grozijo plazovi.

Bevkov vrh (Jurij_Šoba, 05.01.2016)


Konec novembra lani sem bil s prijatelji na izletu na Bevkovem vrhu po poteh čez prostrane travnike. Danes sem izlet ponovil in se prepričal, da se da na njih odsmučati dokaj dolgo in višinsko izdatno smer kljub skromni snežni odeji. Ključno je bilo, da sem tokrat našel dober pristop iz doline Idrijce do travnikov, ki se začnejo na okoli 400 mnv. Izhodišče je na 300 mnv ob glavni cesti na odcepu s tablo "Tolminska cesta" malo naprej od domačije Golob. Pse bi lahko nadel že pri avtu, a sem to storil 50 m višje na poti nad izhodiščnim travnikom. Po izhodu iz gozda je treba kmalu zaviti v desno, iti preko lokalne ceste mimo lokacije Počivale in se z desne strani vzpeti na Jaški grič (796 mnv). Naprej je vse enostavno, saj nas usmerja daljnovod, ki prečka Bevkov vrh. Del poti skozi gozd gre po asfaltni cesti, ki je bila tokrat smučljiva.
Snežne razmere: 10 do 20 cm pršiča - razen nekaj zametov - ki je po odhodu z vrha postal težak in lepljiv, posledica vdora toplejšega zraka. Bolj tenak je bil v zgornjem delu poti kot pa od Jaškega griča navzdol. Tam bi lahko prav lepo vijugal, a me je gosta 20-minutna snežna ploha prisilila, da sem delal dolge poševne smuke ob svoji jutranji sledi. Po krajšem vedrenju pod senikom je nehalo snežiti in spet začelo, ko sem prispel do avta. Kakovost smuke se vidi na fotografijah. Ni pa bilo nobenega škrtanja pod smučmi - dobro košeni travniki. Enkrat sem se prekopicnil ob postrani naletu na krtino.
Povzetek: višinska razlika ture 800 m (od tega 750 na smučeh s psi), višinska razlika smučanja 700 m. Pri tem je vštet vzpon na in spust z Jaškega griča.

Kamniški vrh-Planjava (Čeha, 05.01.2016)


Travnati Kamniški vrh z sosedo Planjavo je bil pravi izziv za to skromno snežno odejo.Matjaž je bil takoj za,saj kratka tura omogoča pravočasno vrnitev na popoldansko službo.Začneva takoj spodaj na križišču za Slevo.Nekdo je že hodil tu z smučmi,zato slediva ,saj jutranja megla ne nudi orientacije.Višje gori se počasi pokaže ožarjeni vrh,kar naju zelo razveseli.V lepem sončnem jutru doseževa Kamniški vrh, z kičasto severno panoramo.Odsmučava do sedla nad Rožo in nadaljujeva na sosedno Planjavo.Sonce je ojužilo jutranji pršič. Odsmučava kar bolj direktno v smeri izhodišča.Strmina je kar precejšna,tako,da nadaljevanje samo slutiš.Prehode lepo ujameva,kljub nadležnim velikim šopom trav.Ko strmina popusti vijugava po lepih pašnikih brez kamenja.Nanizala sva vrsto lepih zavojev tja do avta.Turo zaključila pri Jurju(Boža in Marjan) v Kamniški Bistrici.

Pasja ravan (Rok_Kovač, 04.01.2016)


Kdo bi si misli, da lahko pred domačim pragom v Polhograjcih naredim pošteno, skaoraj 3 urno ski turo in to v čistem miru in nedotaknjeni popolni belini puhastega suhca.
Turo začnem malo nenavadno v Zalogu nad Pohovim gradcem, tam, kjer se cesta še v ravnini razcepi na vse strani, naprej pa vodi na Črni vrh.Na tabli sem prebral, da je nadvse odročni ozki dolini ime Botrebuježev graben Male božne.Za pešačenje po 4,5 km dolgi dolini se odločim, da naredim malo daljšo turo in vmes uživam snežno idilo.Dolina se peš precej vleče, zato ponavljalcem svetujem, da se pripeljejo do Logarja kar z avtom.Od tam so možne kar tri variante odličnih ski vrhov, levo Špilj 871m, naravnost Sivka, in desno čez Skalarja na Ogrina in Vršnega Omejca na Pasjo ravan.vsepovsod je sama trava, tereni so odlično strmi za idealno smuko, samo ne zvoniti preveč na okoli.Tako še malo pred Logarjem krenem levo proti Špilju na poln celec, da sem dobil malo občutkov.Za Logarjem pa po nekih 100m zavijemo v desno po dovozni cesti za Skalarja.Malo pred tem naseljem hiš, se v levo odcepi gozdna vlaka, ki ji sledimo vse do zgornih senožeti.Tam v desno po prostranih belnah do Ogrina.Tam s kratkim vzponom že dosežemo grebensko cesto.Sledi še vzpon po hrbtu Omejca spet do zg. prelaza, od tam pa še v 20 min na Pasjo ravan.Od avta precej daleč, sem rabil 2h45min kar konstantne hoje, z dvemi odžejanji in eno en. ploščico med potjo.Pred mano sem videval samo zajčje trase, tu hodijo zelo redko na Pasjo ravan, smuka pa je po tej smeri z vrha edina skoraj zvezna (nekih 200m hoste) do Božne pri Logarju na 610m, torej 410v.m odlične smuke.Z povezavo s Sivko in Špiljem pa jih je okroglih 1000v.m.
Smuka z vrha je bila kar v smuk preži po špuri, pri Vrhaču pa se je šele začelo vriskanje, saj se skoraj vseskozi pelje po puhcu brez enega škrtanja, praktično na off in plavanje.Zadnja večja strmina nad Logarjem pa je presegla vsa pričakovanja!.Nebodigatreba sem po dolgi dolini, ki se je čedalje bolj mračila, priti še do avta.Ob poti domov, sem z avta pri Belici še zapazil na vrhu travnika zelo lepa original zelena jelenčka (svetlobna kača), spodaj pa SREČNO 2016 z belimi lučkami.Lp Rok !

krvavec (Matjaz, 03.01.2016)


Svojemu opisu,ki seveda samo pogojno sodi v rubriko o razmerah v gorah,prilagam še fotke.
Kot že opisano je snega na Krvavcu izven urejenih smučarskih prog premalo za svobodno vijuganje.
Podlage ni,treba bo počakati na nove pošiljke.
lp m

krvavec (Matjaz, 03.01.2016)


Enako kot Mišo,sem se tudi jaz že ob 6.h zjutraj začel ogrevati z lopato na domačem dvorišču,srčni utrip pa se je zopet povišal,ko sva se po zasneženi cesti z mojo gajbico (2WD) z starimi zimskimi pneumatikami peljala proti planini Jezerca.
No vse skupaj se je normaliziralo,ko sva nataknila dilce in po cesti nadaljevala mimo Viženčarja na vrh Krvavca.Naprej na Zvoh nisva nadaljevala,saj je bil še včeraj,ko sva ga obiskala z bicikli povsem brez snega in bi danes po 12.centimeterskem puhcu preveč škrtalo.
Razmer po smučišču pa nima smisla opisovati,saj jih vsi dobro poznate.Mi2 sva se 2X sprehodila do gor,nato pa osmučala k Mariji in Silvotu na tekočo predjed,potem pa domov na govejo župco in ...

Naj nam že končno vrže kak meterček snega,da se preselimo na kozorogova in gamsova dvorišča.
LP Matjaz

Jakob (Marjan, 03.01.2016)


Na izhodišču za Osolnik je bilo kar nekaj avtov, za na Jakob pa prazno. Flanke so bile še deviške in to ob enih popoldan. Smučanje perfektno za ta sneg brez podlage. Na strmih travnikih se pride do trave, vendar brez škrtanja. Bil je lep pršič za široke dile :-)

Osolnik (Mišo_Jenčič, 03.01.2016)


Po jutranji rekreaciji z lopato se nama je zazdelo, da bi se vendarle dalo tudi na smuči. Prvotna ideja je bil Jakob, a v dolini Ločnice sva si premislila in šla na Osolnik. Predpostavila sva, da je za smuko po kolovozu skozi gozd in po strmih travnikih vendarle premalo snega, medtem ko se na Osolnik da vseskozi po cesti. Res sva brez problemov dosegla vrh in tudi spust je bil prav v redu – le zelo nežno je bilo treba zavijati, sicer si hitro prišel do tal. Ko sva se pri avtu preobuvala, sta se mimo pripeljala Marjana in Ažmi, namenjena na Jakoba in bosta upam poročala, kako je bilo tam...

Sedaj pa še rešitev uganke:
1. Triglav
2. Škrlatica
3. Kanjavec
4. Razor
5. Prisojnik
6. Jalovec
7. Mangart
8. Dachstein
Na Dachsteinu sem bil prvič in kar milo se mi je storilo, ko sem na jugu zagledal rajdo domačih gora. Vsekakor me je presenetilo, da se s severnih apneniških Alp vidi prav vse prvake vzhodnih Julijskih Alp – to je bil (poleg kislih kumaric) tudi povod, da sem objavil uganko.

In še zmagovalci: manj kot 12 ur po moji objavi se mi je že javil koroški rojak Niko Vavti, seveda s pravilno rešitvijo. Potem pa 2 dni ni bilo nič in sem se že spraševal, ali je uganka pretežka, ali je tako lahka, da je pod častjo odgovarjati nanjo. :-) No, tretji dan sem dobil še tri odgovore, in sicer so bili Matevž Suhač, Aleš Seliškar ter Birt. Med njimi je le Aleš povsem pravilno odgovoril, Matevž in Birt pa sta imela po eno napakico, tako da ju še vedno imam za zmagovalca (Matevž je namesto Škrlatice napisal Špik, Birt pa namesto Kanjavca Stenar).

Objava rešitve te uganke naj tistih, ki niste uspeli pravočasno poslati odgovora, nič ne skrbi: saj se lahko pozabavate s Francetovo uganko,,,

Tirolska, Tannheimska dolina (France, 02.01.2016)


V decembru so napovedi kazale, da je edina možnost sneženja na severozahodnem delu Tirolske. Zato sva se odločila za silvestrovanje v Tannheimu. V kraju je smučišče, ki je veselo obratovalo in šele naslednji dan, ko sva se, seveda peš, vzpela na vrh severno nad krajem, se nama je razodela vsa resnica. V vsej dolini so uspeli ohraniti le nekaj snega na otroških vlečnicah v dolini, ter na dveh od štirih smučišč, ki sploh obratujeta, še na eni ali dveh sedežnicah na zgornjem delu. Tudi lepo urejeni prehodi tekaških prog preko cest samevajo.

Smučanju sva se zato v celoti odrekla ter v pretežno lepem in toplem vremenu sva vsak dan uspela narediti kakšen peš vzpon. Južna pobočja so bila povsem kopna, na severnih pa so pogosto prišle prav dereze na pomrznjenem snegu. Bila sva na Brentenjochu, Neunerkoepflu (vrhu z baje največjo vpisno knjigo v Alpah), Schoenkahlerju, pri jezeru Visalp in še kje.

Na začetku sva se vzpela na zelo obljuden vrh nad Tannheimom, kjer sva med množico povzpetnikov ugotavljala, da je čas relativen - nama je čas vzpona ter posedanja na vrhu na toplem soncu res zelo hitro minil. Do še bolj zanimive ugotovitve pa sva prišla pri hitri hoji navzdol, ko sva soglašala, da se je zaradi najine hitrosti dolžina najine poti skrčila približno na polovico.

Da pa čas turnosmučarskih kislih kumaric vsaj malo zapolnim, bralcem v Mišotovem stilu, a veliko bolj enostavno, postavljam uganko: kako se imenuje ta vrh nad Tannheimom. Kdor pa iz navedenih podatkov uspe izračunati še najino sestopno hitrost kandidira še za dodatno nagrado, posebno še, če mi pojasni, ali je imela Darja prav, ko je izjavila, da tako hitro ne bo več sestopala, saj naj bi se njena masa povečala na preko sto kil in tako povečanala tudi obremenitev kolen.

Vsem pisalcem in bralcem teh strani želim veliko veselja v novem letu ter mnogo turnosmučarskih užitkov - snega bomo seveda še dovolj prejeli, saj smo vendar optimisti!

Turno nad Nevejo (Marijana_&_Marko, 01.01.2016)


Razmere na južnih pobočjih so za ta čas zelo dobre in to vse do vrhov. Le tu in tam je kakšen odsek, kjer je potrebno za kratko peš, sicer pa so razmere za turno kolesarjenje izjemne. Samo mestoma motijo bele zaplate. Presneti sneg!

za Cmirom (Bogdan_brecelj, 27.12.2015)


Ker kar noče biti snega in sem od sobnega bicikla že nor, sva se z Avrelijo odpravila planinarit po trasi turnega smuka Za Cmirom.
Do table, ki označuje 10,5Km iz Mojstrane z avtomobilom nisva mogla. Letne gume pač, verig pa se nami ni ljubilo natikati. To se nama je maščevalo, ko sva morala po cesti prepešačiti nazaj tiste tri in pol Km do avta. Na izhodišču turnega smuka je zimska pravljica, sneg še od zadnjega sneženja ni skopnel in ivje, da so se nama oči naužile zimskih lepot. Kaj kmalu pa je bilo v gozdu brez trogice snega. Nekaj ga je za zgago po žlebovih med melišči in med ruševjem. Sonce sva ujela na vstopu v krnico in na desnem sedlu. Ker sva se precej zamudila s prebijanjem po ruševju, misleč, da bova hitrejša, nisva imela časa, da bi se povzpela na Begunjska vratca. Razgledi na najvišji točki najinega vzpona so bili sicer čudoviti, a vseeno žalostni. Gola pobočja in vrhovi brez snega!

Krnsko jezero - drsanje (Matej, 27.12.2015)


V dneh, ko se težko pogovarjamo o smučanju, nam gore omogočajo tudi drugačne nepozabne trenukte. Jezero je močno zmrznjeno, debelina ledu morda 15 ali 20 cm. Snega na lede niti malo. Pot i Lepene do jezera kopna oziroma minimalno zasnežena. Otroci navdušeni, sonce močno, drsalke v nahrbtniku presentljivo lahke, skratka popolen izlet. Toplo priporočam. Matej

uganka (Mišo_Jenčič, 26.12.2015)


V dneh, ko daleč naokoli ni nobenega snega in ko ne moremo brati nobenih novih smučarskih poročil, se lahko zabavamo malo drugače.

Z Barbaro sva bila na neki gori, s katere sem posnel panoramo v priponki. Uganka se glasi:
1.-7.: naštej imena vrhov, ki so označeni s puščicami
8.: s katere gore je bila posneta ta panorama?

Imena zmagovalcev (tistih, ki mi boste po mailu pravilno odgovorili na vseh 8 vprašanj) bom objavil v svoji naslednji objavi – upam, da bo vendarle kmalu kaj snega :-) (razen če tega eksplicitno ne boste želeli).

Vsem piscem in bralcem te strani in vsem turnim smučarjem želiva srečno novo leto ter veliko varnih in lepih tur.

Blejska koča (1630m) (Jože_Šter, 23.12.2015)


Razmere v gorah nad Pokljuko so prijetno jesenske. Snega na južnih pobočjih gora nad Krmo ni. Popolnoma drugače pa je na gozdnih cestah na Pokljuki. Ceste so večinoma poledenele in zahtevajo na vzponih 4WD ali verige. Prevozne so tudi z dobrimi zimskimi pnevmatikami, če ni potrebno počakati ob srečanju z drugim vozilom. Na nepreglednih odsekih je potrebno voziti skrajno previdno. Poti do Lipance so večinoma kopne, razen zadnjih nekaj 100m pod Blejsko kočo, kjer priporočam uporabo verižnih derez. Poledeneli cesti pod Blejsko kočo pa se je možno tudi izogniti po travnatih pobočjih.

Vsem želim lep Božič in srečno v letu 2016.

Mišelj vrh (Peter, 13.12.2015)


Snega seveda ni! Vseeno javljam razmere, če koga zamikajo osrednji Julijci. Vreme bo očitno še nekaj dni podobno, se pravi toplo in brez padavin.
Gor sem šel iz Voj po sledeh stare poti čez pl. Vrtačo in Velo polje, nazaj pa čez Sp. Grintovco. Na vrhu kljub pozni uri nisem bil sam - z mano je bil kozorog kapitalec!
Snega na južnih flankah sploh ni, celo na višini 2350 m ne. Razmere kot v zgodnji jeseni. V mrzlih kotanjah in senčnih dolinah (Velo polje, pl. Pod Mišelj vrhom, Grintovca) pa ga je okoli 20 cm, v zametih še precej več (in to neugoden miks: sipek sneg, trdna skorja, predirajoča se skorja); za tiste odseke bi mi prav prišle gamaše.
V pomanjkanju turnih užitkov priporočam!

Mokrine (Domen, 03.12.2015)


Zadnji dan pred pričetkom obratovanja smučišča smo se podali na Mokrine. Proge so bile že lepo urejene, smučišče pa skorajda prazno. Na koncu dneva se s kakimi estetskimi gorniškimi turnimi užitki pač nismo mogli pohvaliti (kdor se letos lahko, naj dvigne roko! :P), smo pa napraskali 1200-vm perfektne smuke v odličnem dnevu, medtem ko smo obdelali skorajda celotno desno stran smučišča (Madritshe, Troghohe). Off road je praktično v celoti kopen in nevozen. Lepo izkoriščen dan, bo pa seveda jutri s pričetkom obratovanja smučišča že povsem drugače...

Podkoren 2x (Samo, 29.11.2015)


Že med tednom smo razmišljali, kam na turno smuko, žal opcij ni veliko. Na Krvavcu smo bili prejšnji vikend, poleg tega se je smučišče odprlo. Nekako nam ni bilo do gužve in vsega kar paše zraven. Vogel oz. Zadnji V. je bila ena izmed idej vendar je zaradi poznega štarta odpadel. Poligon nad Podkorenom so celi teden zasneževali, tako da smo se odpravili kar tja. Izkazalo se je, da je bila izbira kar dobra, saj smo bili na progi sami, le na koncu spodnje strmine je bilo nekaj sankačev. Poleg tega je več ali manj dovolj nastreljanega snega, da se je dalo lepo smučati. Nastreljanega snega žal še niso razstegnili, tako da so kupi. Smučali smo od kupa do kupa. Večina proge je bilo trde, kompaktne, le nekaj krajših odsekov je bilo pršičastih in še manj malo skorjastih, vendar se je lepo smučalo. Snega je pravzaprav primankovalo le na koncu zadnje strmine, kjer je tudi malo zaškrtalo. Že v soboto smo zgornji del proge ponovili, nato nas je začela loviti tema. Ker sem ocenil, da je to vrjetno ena najboljših variant v Sloveniji sem vse skupaj ponovil še v nedeljo. Tokrat sem odsmuča dvakrat.

V.Zvoh (Čeha, 30.11.2015)


Ena redkih tur,ki je možna v tem času,pa še blizu je.Zapeljem se na Jezerca in nadaljujem preko Kriške planine,do hotela na Krvavcu.Osvojim vrh Krvavca,ter še skok na Velik Zvoh.Vseskozi je lepa špura in zgoraj uporabljal srenače.V družbi še dveh naključnih ljubiteljev dopoldanske turne smuke občudovali ,žal zelo gole južne strani Kamniško -Savinjskih alp.Rahel veter pri vzponu,je na vrhu popolnoma ponehal,zato smo malce posedeli .Smučanje malo po urejenem smučišču,malo po neurejenih pistah, nato pa domov v varno domače ognjišče.

Lome Javornik (BoštjanL, 28.11.2015)


Lepo, da nas že kar novembrski sneg razvaja, pa še predaleč ni treba. Na spodnji postaji smučišča Javornik nad Črnim vrhom je kar spodobnih 20cm suhega snega, višje tudi 30cm, saj v tem času sonce sem ne posije. Z Gregom sva po praznem nedelujočem smučišču na psih kar hitro na vrhu na (toplem) sončku, še 20 minut do vrha in že s stolpa obudujeva pol Slovenije. V kočo na okrepčilo, nato pa po smučišču navzdol. Zgoraj na spihanem parkrat zaškrta, v spodnji polovici super suhec. Tako je bilo lepo, da smo v nedeljo ponovili še družinsko. Lp vsem, Boštjan.

Mokrine (Mišo_Jenčič, 28.11.2015)


Smučišče Mokrine bodo zagnali šele naslednji vikend, zato so se nama zdele primeren cilj. Zapeljala sva se prav na prelaz in od tam sva imela 400 višincev do vrha Madritschen, kar je bilo za prvo Barbarino smučarsko turo po operaciji dovolj, jaz pa se tudi nisem pritoževal. Sicer priporočam start na parkirišču kakih 200 m pod prelazom. Na vrhu sva bila istočasno s par Avstrijci in par Italijani in nehote sem pomislil, ali bomo še vedno lahko tako brezskrbno prehajali meje kot smo jih zadnja leta (mejna kontrola, ki so jo Avstrijci postavili na svoji strani karavanškega tunela, mi je delovala kar zlovešče). Sicer sva se na vrhu naužila lepih razgledov, martinčkanje pa je odpadlo, ker je ravno takrat začelo pihati. Smuka je bila brez posebnosti in brez škrtanja sva se pripeljala do avta.

Vogel (Aleš_s, 28.11.2015)


Prvi cilj je bila Soriška planina. Po dveh obvozih sva se iz megle prebila na sonce. Smučišče res dela, ampak je sneg samo na spodnjem delu smučišča, višje gori pa je veter temeljito opravil svoje delo. Zato sva se raje spustila v meglo pri Bohinjskem jezeru in se postavila v vrsto za naslednjo gondolo na Vogel. Za ceno vožnje z gondolo se lahko smučaš cel dan, če ti paše dričanje ob eni vlečnici. Midva sva imela seveda drugačne načrte. Pa ni bilo kaj dosti možnosti. Tudi tu je Eol pošteno opravil svoje delo. Sneg je ostal le po progah. Zato sva se povzpela najprej na vrh sedežnice Orlove glave. Nekaj pešcev je šlo tudi na spihan vrh. Bilo je tudi nekaj turnih smučarjev. Večina se je odsmučala po smeri vzpona. Midva pa naravnost dol na Zadnji Vogel. Proga tu ni bila zratrakirana. Večinoma je bil pršič, zato je kar veselo škrtalo, ampak vijugalo se je pa fajn. Od Zadnjega Vogla pa nazaj do smučišča in še nekaj voženj z vlečnico, pa na zaslužen pirček na toplem soncu. Juhuhu! Boris in Aleš

Črni vrh (Boris, 28.11.2015)


Prima "kondicijska" tura. Z avtom do parkirišča pri sedežnici Brdo, nato pa dvakrat gor in dol, pa na štrudl v kočo in še enkrat na Cerkljansko stran do Počivala. Mešanica naravnega in umetnega snega, zjutraj še celo malo pršiča "v sledovih". Srečala enega turnega smučarja. Na Selško stran po obeh progah prima suh sneg, na Cerkljansko pa že kar južen.
Takega izleta se bom še udeležil.

Cima Bella (Tomaz_Tisler, 27.11.2015)


Cesta do gostilne je kopna. Snega je spodaj malo, 5-10cm. Zgoraj ga je cca 20cm od tega 5 cm skorje. Vrsni greben je spihan, a se lahko smuca po zahodnih pobocjih. V srednjem delu se je dalo lepo vijugati. Skozi gozd sva snela smuci.

Krvavec (Matjaz, 26.11.2015)


Hojla.
Na Krvavcu ni nobenih pretresljivih sprememb razen,da je danes dopoldan v dobrih 2.urah vrglo cca 3.cm frišnega,pa upam,da še naletava.
Iz Jezerc sem se čez Kriško Planino mimo stolpa povzpel na Zvoh,odsmučal brez škrtanja pod smučmi v tiho dolino,nazaj nataknil kužke in od stolpa z postankom pri Florjanu do izhodišča.Snega res ni veliko,ampak se da lepo brez škrtanja smučati malo po sledeh ratraka,malo so steptali z motornimi sanmi,po travnikih pa itak ni kamenja.
Kratka,a pred popoldansko službo čisto luštna turca.
Hodit na šiht je žalostno,ampak vsaj plače so smešne(malo za šalo)
LP in veliko užitkov v novi sezoni.
Matjaž

Stari Vrh (Debeli_kamen, 25.11.2015)


Do srednje postaje žičnice z avtomobilom, ker je spodaj premalo snega. Parkiral na srednji postaji, nato s smučmi malce proti levi in naravnost navzgor po pobočju (levo od sedežnice) ter do vrha Starega Vrha. Pred spustom sem se okrepčal še v koči pri Tončki. Spodaj 20 cm suhega snega, zgoraj pa 30 cm. Smuka zelo lepa, tudi pod smučmi ni zaškrtalo. Smučišče se odpre šele konec prihodnjega tedna, tako da nekaj dni bo še možno smučati.

Prelaz Hudo polje cca 1040mnv (Swiss, 22.11.2015)


Podravljeni !

Pišem kasneje kot bi lahko . Imel sem nekaj težav z internetnim signalom na strani ponudnika storitev , zima - sneg pač .
No mojo skromno popoldansko turo vseeno napišem , ker se razmere do danes in še naprej niso prav nič spremenile . Začel sem na domačem pragu 920mnv , imam srečo da pse zaprežem kar tu . Nato pa po zasneženih pašnikih na gozdno cesto . Zanimivo : sosed je šele v soboto malo pred sneženjem peljal živino v štalo , danes v nedeljo pa 40cm snega . Na cesti tudi že kolesnine štirikolesnika . Zato sem špuro peljal po sredi kolesnin in je šlo v pršiču , ki se je udiral kakih 20cm . Zaradi pozne ure nisem šel na Šrbino 1227mnv pač pa sem se pripravil na smuk nekaj višinskih metrov nižje pa še vedno dovolj za hiter smuk . Letelo je toliko , da sem moral vijugati in zmanjševati hitrost . Prelaz Hudo polje ima le nekaj cm snega več kot na začetku pri domačiji . Sneg je pršič tu pa tam skorja . Tako bo vsaj še do druge pošiljke hihihi . Izkoristite razmere vsaj tisti , ki ste v bližini .

LP in srečno Swiss !

Velika planina (Čeha, 24.11.2015)


Z prijateljem Matjažem greva pogledat ,če je res toliko snega kot govorijo.Čez Šunce na Raka avto omaga na zadnjih petih metrih.Parkira na ovinku pod njim ,smuči na noge in čez senožet po peš poti.Mimo Marjanjih njiv do vodnjaka.Pod Jarškim domom v megli nadaljujeva do Domžalca.Tam se za silo okrepčava.Kratek spust do Mareta na pol klobase in pol litra.Kratek klepet z prjatli in borba do avta.Zakluček:snega je dovolj,a podlage ni.Škrta na vsakem zavoju,le zadnji travnik pri Kr.Raku nudi nekaj lepih zavojev,a za piko odret je dovolj.

Zelenica Zgornji Plot (Aleš_S, 22.11.2015)


Juhuhu, pa smo dočakali. Spletne kamere niso kazale najboljših razmer, oskrbnik na Zelenici tudi ni hvalil razmer, ampak sva vseeno spakirala smuči v avto, za vsak slučaj pa še "peš" opremo. Na Ljubelju je res vse belo, snega pa bolj malo. Mojca je rekla, da je pametna, jaz pa da mi bo žal, če bom šel brez smuči. In sva šla, jaz na smučeh, Mojca pa peš. Navzgor je blo fajn. Sneg je suh, nad kočo je bilo sem in tja malo skorje. Spodaj je blo oblačno, na vrhu pa že toplo sonce. Malo pod vrhom sta prišla nasproti peš (ojoj) Stanka in Bačko, pa je blo tako lepo, da sta obrnila. Na vrhu se je zbrala mednarodna druščina (mi, severni sosed in južna soseda). Potem pa juhuhu, jaz v začetku bolj polomljeno čez grmovje in skale, ampak pod budnim nadzorom pešakov. Potem je blo pa res fajn po 30 cm pršiča brez podlage. Čez plaz ni šlo, je pa bilo zato lepo po cesti in po nekaj cm snega presenetljivo, skoraj neškrtajoče, do avta. Končali smo pa itak kot se spodobi! Juhuhu!

Zvoh (Rok_Kovač, 22.11.2015)


Po dolgi poletni jeseni nam je od zgoraj snega obilo nasulo.V tej čisti belini gre narava spat, človek pa spočije duha in uživa v spokojnosti.Ob hkratni športni aktivnost se sočasno naredi tudi nekaj dobrega za zdavje telesa.Gor se zapeljem okoli 7h, ko me malo pred Ambrožem ob cesti čaka domači nemški ovčar.Mu pomaham, ta pa igraje zavije po bližnjici čez hosto.Po nekaj serpentinah malo višje pa se mi spet smeji ob cesti.Izgleda, da tudi psa novi sneg izredno motivira.Na Pl. Jezerca se obuvam v pancerje, nakar iz edinega parkiranega avta nekaj zaskoči in že se prikaže čez prtljažna vrata ena glava.Kolega se je ravnokar prebudil, bil že včeraj na Zvohu, ponoči ob 1h je šel malo na wc, danes pa z mano z dilami ponovno na Zvoh.Pravi, da ponoči ni toliko snežilo, kot bi si želel?!.Zavit le v neko vojaško spalko še dobro, da ni pomrznil pri jutranjih -4,5°C.Višje gazim povsem suh sneg, ogledujem snežne princeske in strešne sveče na App zasebni hotelski hiši.Višje malo pred Zvohom se srečam s Kuharjem, ki veselo pravi:Pa se je spet začelo!.Malo pod križem izmerim globino snega 38cm, pojem banano, piškote, dateljne, košček čokolade, malo poplaknem, potem pa na levo linijo tlakovcev povsem suvereno z dalšimi zavoji uživam v smuki.Drugi na desni so pobrali kak kamen ali šli kar v šusu, kaj hujšega pa ni bilo.Sneg je bil tako mehak, da sem zavil še desno po dovozni cesti po mehkem robo do Plaže 1600m.Tam sem oprtal smuči na rucksack in po lepem še malo drugače pretegnil kolena do Hotel Krvavca.Od tam spet v mehko belino, katero tam niso ratrakirali.Sledili so še biatlonski gibi do Jezerca, ki je bil že nekoliko zaparkiran.Cesta je z zimskimi gumami normalno prevozna in splužena.Ob odhodu je na 1400m temperatura še vedno držala stopinjo manj od jutranje, t.j. -3,5°C, zato se sneg po gorah ne bo bistveno preobrazil.Lepo je bilo, pozdravljeni!.

Allalinhorn 4027 m (Matevž_Lavrič, 29.08.2015)


V petek ob enajstih zvečer sva se z Rokom odpravila na 750 km dolgo pot v Švico, natančneje v alpsko mestece Sass Fee. Takoj po prihodu na cilj sva se z gondolo in vlakom zapeljala do dejanskega izhodišča za vzpon na Allalinhorn. Zaradi vožnje, ki je trajala celo noč in hkrati zaradi višine je bila prisotna precejšnja utrujenost.
Ob poti sva srečala ogromno navez, bilo je tudi nekaj smučarjev. Temperatura je bila nad ničlo, kar je za take višine prava redkost. Razgledi z vrha so bili izjemni!
Sestopila sva po isti poti in se kmalu nastanila v kampu pod mogočnimi štiritisočaki v Sass Grundu.


Naslednji dan je šlo bolj za res, ko sva opravila vzpon na precej težji Weissmies 4017 m. Fotke objavim v prihodnjih dneh. :)

Ostale fotografije si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2015/08/allalinhorn-4027-m.html

Lp, Matevž

Punta Gnifetti, Piramide Vincent (Samo, 30.07.2015)


Nad Alagno je bila sreda oblačna, meja oblakov pa prav nekje na višini punta Indren, tako bi imeli cel dan meglo. V četrtek je bila napoved, da bo vreme dobro, zato smo počakali še en dan. V četrtek smo se s prvo gondolo odpeljali na Punta Indren in dobro aklimatizerani kar hitro napredovali vse do koče Margerita navrhu Punta Gnifetti. Iz sredinih oblakov je nad cca. 3800m tudi malo snežilo, tako da so pobočja Monte Rose obetala dobro smučarijo. Smuka je res bila dobra in kar hitro sem bil pri prvih resnih razpokah pod Piramido Vincent. Ker sta kompanjona bila peš in ker sem ocenil, da je pot na piramido dokaj varna sem se podal še na ta vrh. Z vrha sem odsmučal do poti in ob ali po poti pazljivo mimo razpok, nižje nad Rifugio Gnifetti sem prečil do kanala nad Indrenom in po njem odsmučal vse do malo pod gondolo. Nabralo se je kar nekaj smučanja. Vsaj toliko kot pri nas Kredarica pozimi. Nekaj več slikic: http://www.obris.si/2015/08/03/punta-gnifetti-4554m-piramide-vincent-4215m-monte-rosa/ Video: https://www.youtube.com/watch?v=b_6uY8Q9XEI

Breithorn (Samo, 28.07.2015)


Prejšnji teden smo se podali v zahodne Alpe. Malo nas je mikal Mont Blanc, pa smo se nekoliko ustrašili, zaradi aklimatizacije in poletnih temperatur. Raje smo se odločili za preverjeno varianto in se odpravili v Cervinio. v ponedeljek so popldan šli na vrh in prespali v koči Teodulo na 3317m. Le jaz sem imel smuči, tako da sem vse skupaj ponovil še v torek zjutraj. Tistih cca. 850 višinskih metrov je obakrat kar hitro minilo. Razmere so bile zelo dobre, saj sonce ni bilo premočano. Kot ponavadi je tudi sedaj nelagodno pihalo na vrhu, v torek še malo bolje. Se pa morda bolj splača vzpon popoldan, saj smo bili sami. V torek dop. pa je bilo kar veliko ljudi. Popoldan smo se odpeljali proti Alagni. Več slikc: http://www.obris.si/2015/08/03/breithorn-4165m-2x/ Video: https://www.youtube.com/watch?v=ouk5naqc2Hw

Oetztalske Alpe (France, 12.07.2015)


Čas turnosmučarskih kislih kumaric sva sklenila spremeniti vsaj v čas kislega zelja. Odpravila sva se torej v Avstrijo, v Oetztalske Alpe. Želela sva namreč vsaj peš opraviti turo, ki nama je letos v turnosmučarski sezoni padla v vodo. Iz Venta sva šla do koče Similaun, se naslednji dan vzpela na vrh in nato mimo Oetzijevega bivšega groba preko sedla Hauslab in ledenika Hochjoch do koče z lepim razgledom (Schoeneaussich Huette). Preko Hochjoch Hospiza sva se nato vzpela do ledenika Kesselwand ob katerem je Brandenburška koča. Sledil je vzpon preko Zgornjega Guslarjevega sedla in sestop mimo koče Vernagt do kmetije Rofen. Trdijo, da je to z 2014 metri najvišje stalno prebivališče v Vzhodnih Alpah. Če je to res, ne vem - vsekakor pa lahko potrdim, da se po petdnevni turi na tamkajšnji terasi hladno pivo in tirolski cmoki s kislim zeljem zelo priležejo. Naslednjih nekaj dni sva izrabila še za pohod do Braunschweigerske koče, pa za obisk dveh od mnogih plezališč ter za obvezno pretegovanje po eni od ferat.

Na ledenikih so se že pričele odpirati razpoke, vendar jih bilo še sorazmerno malo. Vsekakor pa je za njihovo prečenje potrebna ledeniška navezava ter cepin in dereze. Cene v kočah so primerljive z našimi, le da za ta denar kvaliteta hrane, postrežba in standard koč zelo, zelo presegajo naše koče. Kot povsod v Alpah se tudi tu spodobi vsaj kakšen dan prej po telefonu rezervirati prenočišče, na višku sezone pa je to sploh nujno, ker so baje vse te koče zelo obljudene.

Na koncu, ko nama je že zmanjkalo časa, sva ugotovila, da bi bilo mogoče v Oetztalskih Alpah v relativnem hladu preživeti kar precej dni vročega poletja, načrti za turnosmučarske pohode pa so se seveda kar sami porajali - se še vidimo!

Gačnik (Damjan_S., 19.07.2015)


V času turno smučarskih kislih kumaric posredujem obvestilo, ki utegne koristi še kateremu od ljubiteljev neobljudenih koncev. V tej pripeki vročinskega vala se mi je namreč zdela ideja za vzpon po soteski Gačnika več kot odlična zamisel. Kljub prijetni svežini, ki jo omogoča brodenje (in tudi plavanje) po vodi s temperaturo prijetnih 17 stopinj C, smo se do dobra preznojili. Lanskoletni februarski žledolom tudi soteski Gačnika ni prizanesel. Soteska je v srednjem in zgornjem delu dodobra zatrpana s podrtim drevjem. Zlasti so problematični »obvozi« mimo slapov po pobočjih na levem in desnem bregu. Tu (p)lazenju preko, med in pod podrtim drevesi kar ni videti konca in zahteva veliko mero previdnosti in vztrajnosti. V zgornjem delu je z leve v sotesko speljan nov kolovoz in tu je del grape očiščen. Kljub temu, da je naše moštvo tvorilo pet (je)klenih mož, smo potrebovali vsaj debelo uro več časa, kot bi ga sicer. V Gačniku smo se hladili in še bolj potili Zvone, Gašper, Miha, Blaž in Damjan.

Termignon – Susa (Mišo_Jenčič, 11.07.2015)


Jutranji vzpon po gozdu do vrha termignonskih žičnic je hitro minil, le roji muh so bili nadležni. Potem pa po stari vojaški cesti do sedla Sollieres, 2639 m. Kot se za zadnji dan spodobi, smo bili pri spustu nagrajeni s krasno singlo in obširnimi razgledi. Pri koči Refuge du Petit Mont Cenis, 2110, smo imeli okusno in obilno kosilo, potem pa ob akumulacijskem jezeru do prelomnice, od koder smo bili, delno po glavni cesti, delno po kolovozih, hitro v dolini.

Tignes – Termignon (Mišo_Jenčič, 10.07.2015)


Medtem ko smo prejšnje dni vsaj zjutraj imeli nekaj sence, je danes celotna tura potekala po soncu. In kljub temu, da smo bili vseskozi nad 2000 m, je sonce žgalo kot za stavo. Po smučiščih smo se vzpeli do meje narodnega parka Vanoise, kjer je kolesarjenje prepovedano. Tako smo porivali kolesa najprej eno uro po prelaza Col de la Leisse, 2758 m, potem pa še 3 ure sestopali do koče Entre Deux Eaux, 2120 m, kjer se začne gorska cesta in smo ponovno lahko sedli na kolo. Pred spustom v dolino nas je čakal še vzpon na sedlo Plan du Lac, 2364 m, potem pa še nekaj lepe, mestoma težke single v kraj Termignon v dolini Maurienne.

Bourg St. Maurice – Tignes (Mišo_Jenčič, 09.07.2015)


Ponovno ena "asfaltna" etapa, ki se jo vsaj v spodnjem delu da obiti po lokalnih cesticah. Od Ste Foy Tarentaise oziroma od La Thuile do odcepa za Brevieres pa ni šlo drugače kot po glavni cesti v Val d’Isere. Sončno popoldne v Tignesu smo izkoristili za razne aktivnosti, ki so bile vključene v ceno hotela: bili smo na raznih plovilih, pa na tranpolinu; Andrej je šel celo skočit na zračno blazino. Žal smo prepozno ugotovili, da so tudi žičnice zastonj, sicer bi se šli vsaj malo preizkusit po progah v bike parku.

Courmayeur – Bourg St. Maurice (Mišo_Jenčič, 08.07.2015)


Ponoči je Alpe prešla oslabljena fronta, ki je prijetno ohladila ozračje, čeprav skoraj ni bilo dežja. Je bilo pa oblačno, zato razgledi niso bili tako lepi kot bi v veličastnem okolju Mt. Blanca bili sicer. Skozi dolino Val Veny smo se vzpenjali sprva po asfaltni, nato stari vojaški cesti, zadnjih 300 višincev pa je bilo treba kolo večinoma porivati. Zaradi močnega vetra smo se hitro pobrali s sedla Col de la Seigne, 2512 m. Sledila je čudovita singla, praktično v celoti vozna. V zaselku Ville des Glaciers, 1781 m, smo dosegli asfalt in po njem smo oddrveli v Bourg St. Maurice.

Ferret - Courmayeur (Mišo_Jenčič, 07.07.2015)


Končno smo prišli v "prave" hribe. Iz Ferreta smo imeli še dober km asfalta, potem gozdno cesto do planine La Peule, 2071 m, in na koncu vzpon po poti na Grand Col Ferret, 2537 m. Na prelazu smo se poslovili od Staneta, ki se je vrnil po avto, mi pa smo še nekaj časa uživali razglede, nato pa smo se po precej zahtevni poti spustili do koče Rifugio Elena in nato po cesti skozi slikovito (italijansko) dolino Ferret vse do Courmayeurja. Popoldne in ponoči je bilo nekaj ploh, ki so osvežile ozračje.

St. Maurice - Ferret (Barbara, 06.07.2015)


Začetni del transalpa čez Zahodne Alpe ima par etap, ki jih ni mogoče smiselno povezati po gorskih poteh, ampak potekajo vseskozi po asfaltu. Danes je bila že ena takih. Na začetku najprej 13 km kolesarske steze ob reki Rhone do Martignyja (zjutraj je bila še v senci in je bila vožnja prav uživaška), potem pa par nadležnih km po glavni cesti proti Velikemu Sv. Bernardu, dokler se ni desno odcepila cesta na Lac de Champex.

Seveda bonus vožnje po neprometni cesti (sicer bi morali po glavni do Orsieres) ni bil zastonj. Najprej smo se morali vzpeti na 1423 m (jezero Champex) in se nato spustiti do Som la Proz, 968 m. Do tja je Mišo pripeljal avto in odkolesaril do zaselka Ferret, 1700 m, ki leži na koncu istoimenske doline. Vrnitev po avto je bila enostavna, saj je po enakomernem klancu sámo neslo vse do Som la Proza.

Noč smo prespali mnogo bolje kot prejšnjo, saj se je ponoči prijetno ohladilo.

Abondance - St. Maurice (Barbara, 05.07.2015)


Odrinili smo takoj po zajtrku, da bi ujeli še nekaj jutranjega hlada. Pri jezeru Lac des Plagnes je bilo konec asfalta in po gozdni cesti smo se vzpenjali v območje smučišča Portes du Soleil (Avoriaz - Champery). Pri vzponu so nam pili kri številni obadi. Labirint dolin in grebenov je prepreden s sistemom poti in cest, na katerih nam je bilo, kljub temu, da smo vozili na višinah 1600 - 2100 m, pošteno vroče. Peljali smo tudi nekaj lepih spustov, nekaj na originalni trasi, nekaj pa smo jih našli ob žičnicah (seveda se je večina tam vozečih kolesarjev vozila z njimi). Na koncu smo se spustili v dolino Rhone, kjer je bilo ponoči peklensko vroče.

Thonon - Abondance (Mišo_Jenčič, 04.07.2015)


Nadaljujemo s svojim prečenjem Zahodnih Alp s kolesi. Vedeli smo, da bo vsaj na začetku tedna vroče, a to se nam iz dveh razlogov ni zdelo preveč slabo. Prvič, vročinski val pomeni stabilno vreme in drugič, vročina bi morala pobrati sneg, ki nam je lani ob istem času povzročil kar precej preglavic. Poleg tega smo računali, da bo na nadmorskih višinah, kjer bomo kolesarili, vročina precej bolj zmerna kot v dolinah.

Prvi dan smo porabili predvsem za vožnjo z avtom. Po Padski nižini je šlo b.p.; ko pa smo se zapeljali skozi montblanški tunel, pa kar verjeti nismo mogli, da je termometer v avtu kazal zunanjo temperaturo 38 °C. V Thononu ob Ženevskem jezeru, kjer smo začeli kolesariti, je bila temperatura "le" 35 °C. Najprej smo šli na sladoled in hladno pijačo, potem pa je bilo le treba na kolo. Sicer samo 30 km in 540 višincev, a za vroče popoldne je bilo še to preveč. Vzpon pa asfaltirani (lokalni) cesti je bil vseskozi enakomeren, le motornega prometa je bilo več kot smo pričakovali.

Johannisberg (Samo, 05.07.2015)


Prav tako kakor Aleš smo se tudi mi odločili za Johannisberg. Zame je bilo to drugič v dobrem tednu, vendar se je splačalo. Bili smo zelo zgodnji, tako da smo imeli zgornjih nekaj zavojev celo skorjastih. Smučali smo na Pasterce tako da smo izkoristili še zadnjič letos. Smučanje je seveda bilo zelo dobro, tako da je 1200 višincev do ledenika minilo en dva tri. Po razbitem ledu ni bilo več tako luštno, vendar smo brez večjih težav prismučali skoraj do poti za nazaj do avta. S smučanjem na ledenik je vrjetno konec. Tista druga varianta bo pa kot je napisal Aleš še nekaj časa aktualna. Vrjetno je dobra kombinacija tudi najprej na Johannisberg nato pa še Barenkopf, tako bi se nabralo kar nekaj smučarije. Video najdete tu: https://www.youtube.com/watch?v=A1XRA-RtnLk
Več slikc pa: http://www.obris.si/2015/07/07/johannisberg-drugic/

Johannisberg (Aleš_S, 05.07.2015)


Ko postane prevroče se je treba umakniti na sneg. In sem šel. Zvečer prespat v garaže, kjer je bilo za spremembo toplo in ne hladno kot ponavadi. Tudi današnje jutro ni obetalo kakšnega mraza. Je pa zato vlival več upanja lepo pobeljen Johannisberg in sneg, ki se je začel pri jezercu. Veter in oblaki, ki so se začeli nabirati so me oblekli v dvojne dolge rokave. Gor grede res ni bilo vročine. Že pred deveto sem bil na vrhu in takrat se je tudi razjasnilo. In ker sem že gor grede občudoval kvaliteto snega sem se hitro zapodil navzdol. Razmere so res fantastične. Sneg je večinoma predelan, zmehčanih je samo nekaj cm. Razpok še ni veliko in se jim je enostavno izogniti. Vzpel sem se še na greben proti Barenkopfu in odvriskal še do jezerca. Potem pa še malo poletnega kuhanja med množico obiskovalcev po Gamsgrubenweg. Po moje bodo razmere zdržale še kakšen teden. Juhuhu! Aleš

Johannisberg (Samo, 25.06.2015)


Danes sva se odpravila na Johannisberg. Ob 4:35 sva štartala iz graž. Nekja čez devet pa dol. Na začetku je bila temperatura kar prijetna, nato je začelo pihati in je bilo povsem zimsko vzdušje. Pri koči je bilo kar nekaj stopinj pod nulo, veter pa kar močan, temu primeren je bil tudi sneg. Čez plato je pihalo in sneg je bil suh zbit pršič, ponekot pa srenc. Strmina proti vrhu (cca. 400 višincov) je bila pršičasta, pihalo pa je manj, tako da je ob soncu bilo že kar prijetno. Še doma sem malo imel v mislih smučanje direktno na ledenik Pastirci. Tako sva gor šla po običajni poti skozi tonele in mimo koče, dol pa na ledenik. Smuka je bila fantastična, zgornjih 400-500 višincev je bil malo bolj zbit pršič, nižje pa kar trd sneg, vendar super smučljiv. Zadnji del pred ledeniško moreno je bil sneg glih malo odjenjen. Po moreni sva prismučala skoraj do turistične poti za nazaj do avta. Slikce in v kratkem tudi video: http://www.obris.si/category/turno-smucarski-blog/

Ledine (Samo, 12.06.2015)


Danes sem šel na Ledine preveriti, kako je kaj s snego. Naslednji teden bi namreč rad v enem dnevu smučal in plaval v morju, vse skupaj bi pa povezal s kolesom, torej na lastni pogon.
Snega na ledeniku je malo, vendar je tistih cca 400 višincev glih že povezanih. Sneg je tak kot je ponavadi v juliju, tako da je morda celo bolje smučati kasneje. Tudi kar nekaj kamenja je. Snežišče pod žrelom je zelo kamnito, tako da sem šel gor in dol po lovski. Slikce in video: http://www.obris.si/2015/06/12/ledine-2/

kölenbreinspitze (Aleš_S, 06.06.2015)


Vremenska je napovedala zjutraj lepo vreme in popoldne nevihte. Zato sva bila že navsezgodaj na parkirišču. Vse je bilo tako kot je prav, samo nebo je bilo čisto zabasano. Na parkirišču so bili v večini avtomobili s SLO registracijo. Pogled na žleb ni bil najbolj navdušujoč, prav slabo pa tudi ni zgledalo. S smučmi na nahrbtniku je šlo prav hitro do vrha žleba. Potem pa na smuči in lagodno do sedla. Že pod sedlom se je začela gosta megla, tako da sva po narejenih smučinah naredila majhen ovinek. Izgledalo je, da bo spust bolj meglen. Pa se je že po prvih zavojih megla dvignila in začelo se je jasniti. Na koncu je sonce že pošteno grelo. Sneg je super. Na vršnnem pobočju je še nekaj ojuženega svežega snega, ki pa ne povzroča kakšnih posebnih problemov. Le ob robu skal se da pasti v kakšno zmehčano luknjo. Z nekaj nekajmetrskih snemanj sva se prismučala čisto v dno in smuči nosila samo 3 minute. Nekaj časa bo še. Ankogel in Schwarzhorn zgledata še prav lepo. Oberlercher je pa samo še za turnosmučarske entuziaste. V prijetni družbi sva uživala Mojca in Aleš

FKK (Marijana_&_Marko, 06.06.2015)


Zjutraj ob 3h štart iz Garaž, ob 6h na vrhu. Noč in jutro sta bila jasna, sneg kaj več kot za hec ni pomrznil, temperature visoke.

Z vrha sem odsmučal dvakrat po dveh zanimivih smučarskih linijah desno od vpadnice. Žal smučanje ni bilo nič posebno zabavno in je bilo zaradi gnoja na strmem terenu ravno še v mejah sprejemljive varnosti. Za dodatek sem s sedla FKK skočil še na zahodni predvrh Breikopfa. Smuka po položnem terenu je bila v gnilcu kar luštna, prismuča pa se točno do klopc na koncu Gamsgrubenweg. Tuneli so odprti, dve izpostavljeni snežišču sta zavarovani z vrvjo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ankogel in Schwarzhorn (Štehi, 04.06.2015)


Oba hriba smo združli v eno turo,
Štartali smo iz zimske sobe koče Osnabrücker, zaključili pa na začetku doline Kleinelendtal, kjer smo imeli parkirane bicikle za nazaj do Kolnbrein jeza.
Oblačna noč in visoke temperature so nam odnesle fajn smučarijo. Najlepše zavoje smo imeli v spodnji polovici Schwarzhorna, po starem snegu.
Sneg okrog Kolnbrein jeza fejst pobira. Za vikend bo še že šlo. Danes Kolnbreinspitze v spodnjem delu ni bil več zvezen.
Slike na TurnaRit.si

Grossglockner (Marijana_&_Marko, 03.06.2015)


Vreme se žal ni držalo napovedi, zjasnilo se je precej kasneje, šele s svitom, tako da je zanič pomrznilo. Za nameček se je mnogo prezgodaj zabutalo, že ob devetih, pol ure kasneje pa še nemarno zameglilo. Z Boštjanom sva bila na vrhu Malega Kleka tako pol ure prepozna, na obisk višjega brata v gnoju in megli nisva pomislila...

Snega je nad Kalsom nasploh kar veliko, smučati se je dalo z Malega Kleka in se s tremi kratkimi prestopi prismučalo na 2300 m.

Fotke: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

V Žlebeh (Samo, 29.05.2015)


Podobno kot Igor, sva se tudi midva odločila za severna pobočja okoli Kanina. Za razliko od Igorja sva se odločila za prevalo, škrbino in okno. Bila sva zgodnja, tako da je bil sneg pri vzponu pomrznjen. Prvi spust iz škrbine do konca proge graben je bil kar trd. Nato je bil, iz okna, zgorni del spusta proti Gilbertiju tudi kar trd, nižje pa odlično ravno prav odjenjeno. Odsmučala sva raje direktno dol in se ponovno s delnim prečenjem povzpela nad Gilberti in odsmučala nazaj na ravnico pod kočo, tu je bila ena kratka prekinitev. Še zadnjič sva smuči pritrdila na nahrbtnika in odpešačila še enkrat na škrbino. Odsmučala sva v isti smeri. Ta del je bil povsem povezan. Kakor je že Igor napisal je bila smuka 10A+. Morda celo najboljša v te sezoni. Na Kaninu se da še vedno do dobra nasmučati, tudi kar nekaj variant je. Sneg se začne nad 1800 m oziroma nad Gilbertijom.
Sicer sem tudi sam smučal s tem kompletom smuči in vezi kakor Igor in dodobra užival.
Dodatne slikce in video, če morda koga zanima, najdete tu:http://www.obris.si/2015/05/31/v-zlebeh-in-morje/

Pod Jugovo grapo (Aleš_S, 30.05.2015)


Zjutraj sem zaspal, pa sem se vseeno odpeljal v Martuljk, kjer so se hribi že začeli ovijati v oblake. Za Ak sem prišel še v soncu. Snežne razmere so izgledale še kar v redu. Pod in nad Tremi macesni je večinoma kopno. Grapa nad lovsko potjo pa je kazala še nekaj snežišč. Od blizu je bilo še boljše. Nekje v višini Treh macesnov se je začela kazati resnica. Belina je bil le nov sneg brez podlage. Pod skokom se je začela tudi podlaga, ki pa jo je prekrivalo dobrih 20 cm popolnoma gnilega novega snega. Vzpel sem se še čez skok po sledeh dveh predhodnikov. Na začetku Jugove sta že pred mano obrnila. Pametni odločitvi sem sledil tudi jaz. Gor bi že prišel, navzdol pa bi mi verjetno delal družbo plaz. Kratko smučanje je bilo v gnilcu kar naporno. Zato sem raje že pod Oltarjem prečil v grapo nad lovsko potjo, ki je bila že splazena. Tu je bilo smučanje prav uživaško. Do lovske sem snel smuči za 3 metre. Na koncu sem pa obdelal še vse krpe pod Tremi macesni. Ko sem imel smuči že spet na nahrbtniku so padle prve kaplje, ki pa so hitro ponehale. Juhuhu, telovadba je bila super.

Kolbreinspitze (Tine_Čopič, 30.05.2015)


Kljub pikniku ali pa ravno zaradi njega sva za zadnjo turo v sezoni šla v Malto na Kolbreinspitze. Aladin je napovedoval, da se bo okoli poldne vreme pokvarilo, a jutro je bilo sončno in po nekoliko pomrznjenem, a že lar dobro predelanem snegu, ki je zapadel prejšnji teden, sva bila še skoraj v soncu na sedlu. Smuka jw bila do začetka žleba odlična, "ta najboljši firn", v žlebu pa je bilo nekoliko gnilo, a še vedno prav v redu. Pripeljala sva še prav do avta. Kak teden bo nsneg še zdržal do dna.

Kolnbreinspitze (Goran, 26.05.2015)


V torek smo bili po dolgem času zopet nad Malto vremenska napoved je obetala lepo vreme ampak bilo je vse drugo
samo sonca ne.Na izhodišču nas je pričakal dež pa smo se vseeno odločili da gremo proti vrhu potem pa se je dež že spreminjal v sneg motila nas je edino megla zato smo se odločili da ne gremo čisto na vrh.Zgoraj je bila smučarija pogojno užitna bila je skorja in trdo,spodnji del pa fino odpuščeno tako da se je dalo kr fajn vijugat proti izhodišču še en fajn dan v gorah….

Več slik na Turne deske.si

2 x Julija + Skrita jama (IgorZlodej, 29.05.2015)


Tradicionalna zadnja v domačih gorah, tokrat kak mesec prehitro, pa ni rečeno, da se ne ponovi.

Do snega je treba seveda peš, kar pa ni težko, saj je pot 635 zelo lepa in višje tudi nadvse razgledna. Pod Bilo pečjo grem po botanični poti (vsakemu priporočam enkrat v juliju) na sedlo Bila peč, ter naprej po mulatjeri v smeri bivaka Marušič, vendar le do odcepa za železno pot "Julija". Tam seveda na smuči in gor do prvih jeklenic, ki gledajo iz snega, potem pa dol na zahod.

Spodaj ponovno na pse in še enkrat gor do "Julije", ter dol do prečne poti sedlo Bila peč - Marušič in ponovno na pse, ter gor do "Skrite jame", ter dol do izteka zelo lepe grape.

Zjutraj sneg lepo pomrznjen, ki pa je počasi odpuščal, tako, da je bilo smučanje za oceno 10A in to na vseh treh variantah. Boljši prikaz na priloženih fotkah.

Pa še nekaj o spletni strani TKG. Določeni opisi (tudi moji) ne služijo ničemur, določeni so zanimivi za širši, določeni za ožji krog uporabnikov, nekateri so za samohvalo, nekateri za nova razmerja, nekateri, bolje, da bi jih sploh ne bilo. Lepo je bilo brati kvalitetne opisi prekaljenih mačkov, pojavile so se muhe enodnevnice, ki pa niso nič uporabnega sporočile.

Zima je bila kakršna je bila. Sneg se je našel, če si ga hotel najti in iskali smo ga doma in po bližnji okolici, pa še ga bomo. Bilo je ogromno vetra, pa vseeno premalo, da bi odpihnil čudne vonjave, ki so se nabirale na nekaterih turnih destinacijah. Večina nas je smučala po čim daljših pobočjih, eni pa so v globino, kar so vneto beležili s presmučanimi višinskimi metri. Meni osebno je to precej mimo, ampak vsak sam zase ve kje mu je mesto. Pa naj bo dovolj za letos. Eno lepo poletje Vam želim, info center Zlodej bo za prijazne ljudi vedno na voljo, pa tudi slikce aktualnih smuči, vezi, kož, palic se bodo še vedno pojavljale, pa če je to komu še tako nevšečno.

Srečanje turnih smučarjev (Bojan_štembal, 27.05.2015)


Kakor je že Mišo napisal, je druženje s piknikom spet uspelo. Udeležba je bila kar velika, pogrešal pa sem nekaj starih znancev in prijateljev
Hvala Mišotu za organizacijo, Jazbecu za vodenje, Maretu za peko, vsem pa za druženje.
Povezava na fotografije s TK srečanja in piknika.

https://plus.google.com/u/0/112736594002929503385/posts/RcScJN466WX?pid=6154194272830638738&oid=112736594002929503385


Lep pozdrav vsem
Bojan

Srečanje turnih smučarjev (Mišo_Jenčič, 27.05.2015)


Na tradicionalnem, že osmem srečanju turnih smučarjev na Reaktorju se nas je zbralo 53. Z leti se je vzpostavila tudi statistika, ki pravi nekako takole: okoli 30 udeležencev sestavlja »trdo jedro«, ki se turnosmučarskega piknika udeležijo skoraj vsako leto. Okoli 10 udeležencev pride vsakih nekaj let, okoli 10 pa je povsem novih. Srečanje je tako zaznamovalo druženje starih prijateljev, sklepanje novih znanstev, izmenjava vtisov pretekle sezone, pa tudi obujanje spominov na skupna doživetja pred 20 in več leti.

Začeli smo z ogledom reaktorja TRIGA, in sicer v dveh skupinah. Ogled je bil očitno zanimiv, saj se je vsaka skupina namesto načrtovane pol ure v reaktorju zadržala dobro uro. Za požrtvovalnost in za potrpežljivo odgovarjanje na številna vprašanja se seveda lepo zahvaljujem operaterju reaktorja Anžetu Jazbecu. Medtem je Marko spekel okusne mesne in ne-mesne dobrote, ki smo jih sčasoma zmazali do zadnje mrvice. Ob prijetnem klepetu, zabavnih zgodbah in anekdotah je čas hitro mineval in niti mraz nam ni mogel do živega. Zadnji smo se poslovili malo pred polnočjo.

Ledine (Samo, 25.05.2015)


Novi sneg naju je prepričal, da sva se v ponedeljek odpravila nad Jezersko. Navadno je v tem obdobju čas za smučanje nad Češko kočo in šele kasneje za Ledine. Ker je snežan odeja kar slaba sva seveda zavila na Ledine. Parkirala sva pri Davotu in po lovski do koče in kar naprej do stene. Odsmučala sva pod ledenik in se povzpela vse do vrha snežišča. Stopila sva in odsmučala še snežišče pod žrelom. Pot skozi žrelo je zaprta, bolje iti po slovenski. Nabrala sva slobih 800 višinskih metrov smučanja. Zgoraj nad 1700m tudi po 30+ cm celca. Kar dobra smučarija. Video in še kaj: http://www.obris.si/2015/05/26/ledine/

Spielmann (Štehi, 25.05.2015)


V ponedeljek smo bili nad Heiligenblutom. Planirali smo Johannisberg, pa smo se zaradi ne najboljšega vremena in oblakov, ovitih okoli najvišjih vrhov, spustili nižje po cesti in šli na Spielmann. Fajn tura je bila, smučarija tudi, vreme pa je zdržalo in se celo izboljšalo, tako da smo smučali v soncu.
Več slik na TurnaRit.si

Kölnbrein (France, 24.05.2015)


Z Malto letos res nimava sreče. Ko sva se zjutraj ustavila na dodatno spluženem parkirišču na koncu ceste sem ugotovil, da so baterije v žolni prazne - pozabil sem jo izključiti po prejšnji turi! Mokrega in težkega svežega snega pa je bilo okoli 40 cm. Še posebej v takih razmerah brez ustrezne opreme ni primerno hoditi na turo. Zato sva se zapeljala nazaj do okroglega hotela, kjer sva uspela v trgovinici kupiti baterije in si spotoma ogledati še nekaj zanimivosti na razstavi.
Vreme se je med tem pričelo popravljati in veselo sva se po dobri smučini vzpenjala. A tik pred koncem prvega žleba se je eden od obeh vijakov, ki pritrjuje glavo vezi na smučko, odločil, da ima dovolj in odpadel. Darja ga je sicer uspela najti v svežem snegu, a ga nisem mogel tako dobro priviti nazaj, da se ne bi hitro ponovno razrahljal. Pa sva se obrnila. Smučanje je bilo sicer kratko in precej naporno, a prav prijetno in to čisto do avta, ki je še vedno skoraj sameval na parkirišču. Še prideva!

Ima kdo novejše izkušnje s ponovnim privijačenjem vezi na smučko? Ste za vijake uporabili lepilo? Kakšno? Vesel bom, če mi s svojimi izkušnjami pomagate rešiti težavo. Oglasite se mi prosim na spodnji naslov.

Jugova grapa (Samo, 19.05.2015)


V ponedeljek sem šel iz Krme na Triglav in bil kar malo presenečen, saj je bila skoraj kopna pot. Kljub vsemu so me zasnežena pobočja zelenega snega vlekla na smučanje. Tako sva se v torek podala za Ak in v Jugovo, ki je bila še zasnežena. Na prvo konkretno snežišče sva stopila na približno 1500m in še pred macesni sva prečila v desno, kjer sva nadeljevala naravnost po snežiščih in nato v levo proti Jugovi. Z jugove sva smučala po isti smeri, saj je bilo skoraj vse še povezano. Nabralo se je nekaj čez 1000 višinskih metrov od skupno nekje 1600, kar se nama je zdelo kar dobro. Slikce in še malo bolj podroben opis: http://www.obris.si/2015/05/19/za-ak-jugova-grapa/

Kolnbreinspitze (PeterUl, 18.05.2015)


Vreme se nas je usmililo in uradno smo lahko zaključili sezono s smučanjem s Kolnbreina. Zjutraj je kazalo bolj klavrno, saj je na poti do Malte kar prijetno deževalo. Jutranja megla ni omogočala niti pogleda na jez. Za nameček so se sinu na prvi pravi turno-smučarski preizkušnji pokvarili avtomati in le naključju, da sem pozabil pospraviti prtljažnik, se gre zahvaliti, da sem uspel priviti torx na Fritchiju.

Sneg je bil gnil do tal pa praktično vse do vrha prve strmine, potem pa so se razmere bistveno izboljšale. Posijalo je sonce, megla je izginila, sneg pa je dobil trdno podlago. Rado in Andrej sta skočila še na sam vrh, midva z Martinom pa sva na sončno sedlo prisopihala kar uro kasneje.
V rekordnem času smo privriskali do tal, za kar je poskrbela odlična trda podlaga, po grapi pa tudi ca.20 cm gnilca ni uspelo pokvariti vtisa.
Še vedno se pride neprekinjeno do avta. Če bi Oni namenil še kak lep dan v kratkem, ne bo to zadnja tura...

Nasmučali smo se Rado, Andrej, ati Peter in sin Martin.

Veliki Benečan - Grosvenediger (IgorZlodej, 18.05.2015)


Iz te smeri že dolgo nisem bil. Izhodišče Matrerier Tauernhaus.

Do spodnje postaje tovorne žičnice za Zgornjo Pragerco s kolesom, potem 20 minut nosil smuči do snega ob potoku Vitragen. Naprej povezan sneg vse do vrha. Do kote 2893 pomrznjen, vendar sprejemljiv za hojo s srenači kljub strmini, naprej pa rahlo ojužen, do višine okoli 3200, potem pa pomrznjen, vendar ne trd. Jasno, rahel vetrič, skratzka idelane razmere.

Smuči odložim na predvrhu in grem do križa, ki je kakih 3 m nižje od snežnega zameta.

Smučanje v zgornjem delu dokaj dobro, potem od Malega naprej pa povsem uživaško po ravno prav odpuščen vse dol do ledeniške morene pod ledenik Viltragen. Sledi položen del doline, kjer je treba paziti tudi na potok, ki je ponekod že prišel na dan. Prismučal na višino okoli 1750 m, 15 minut do kolesa in na izhodišče.

Veliki Klek - Grossglockner (IgorZlodej, 17.05.2015)


Na izhodišču sem zadnji, pa kaj.

Nekaj 100 metrov za Luknerco stopim na smuči, potem pa kmalu zavijem v desno na Mürztalersteig. Špure nobene, sneg pa rahlo odpušča. Ves čas se držim pod stenami Blaukopfa, nad 2500 je prejšnje dni snežilo in sneg je lep bel.

Nad "ožino" je sneg še pomrznjen, potem pa grem direktno gor, kjer je celo nekaj špure, pa tudi presmučano. Višje vdenem prečnico in po njej na zaključna pobočja pod "ramo", kjer kakih 150 metrov pod "ramo" tudi odložim smuči in grem po lepi peš špuri na zamegljen vrh. Na vrhu je simpatična blond bergštajgerka z dvema klientoma in dva mlada Poljaka, od katerih potem eden nad "ramo" zdrsne, vendar ga uspemo zaustaviti.

V zgornjem delu je smučanje v megli in gnilcu, potem vdenem prečnico, pod njo pa me čakajo dolga pobočja. Smučam po smeri vzpona in zaključim dva ovinka pod Luknerco na cesti.

Že dolgo ne gledam na uro, tokrat izjemoma sem, 6 ur gor in dol, pa kaj.

Ankogel (Mare, 17.05.2015)


Ena lepših če ne najlepša tura v tem pogorju. Odpeljemo se ob petih iz Lj kar se izkaze za priblizno dve uri prepozno. Takoj ko v dolino posveti sonce rata sneg limast in psi ne drsijo kot bi bilo treba, tudi zato se tura malce zavlece. Pot okoli jezera do odcepa v dolino Ankogla vecinoma kopna razen ene plaznice. Od tam naprej se malce izmenjuje mal gre po snegu mal po cesti od 2100 naprej se da po snegu.Smucat zacnemo okoli treh vendar je sneg se vedno kar ok zaradi oblacnosti; sploh ce ti je bolj vseč po mehkem.
Dol grede smucamo po levi strani potoka in z parimi snemanji smuck za silo se prismučamo do ceste ki vodi okoli jezera 1900 vm :)

Tofana di Rozes, 3225 m (Marijana_&_Marko, 17.05.2015)


Izhodišče je zavetišče Dibona (2037 m), po cesti (višje po široki stezi ali uhojenih potkah) je do žlebu tik ob steni Tofane 300 vm, tam se je tudi začela strnjena snežna podlaga. Po žlebu, ki višje zavije levo, do vrha in mimo zapuščenega zavetišča do večjih balvanov, kjer stopimo na vršno severovzhodno pobočje Tofane di Rozes.

Sobota. Na razmočen sneg je dan prej padlo kar nekaj mokrega snega, preko noči pa je pomrznila le tanka skorjica - pri peš hoji se je mestoma vdiralo tudi do pasu. Nadaljevala sva mimo stolpa Marietta direktno proti vrhu, kjer sva imela v gnoju kar precej težav, da sve prišla čez vstopni in izstopni prehod, ki sta tudi najbolj strma. Odsmučala sva po normalki (T-, 35-40°, zgoraj izpostavljeno, 400 m), vršni (proti zahodu obrnjen) del je imel še pomrznjeno skorjico in mestoma samo z novim snegom pobeljene skale. Ko pa sva zavila desno čez rob na severovzhodno pobočje, sva imela v gnoju večinoma res odlično smuko vse do balvanov. Tudi po zaključnem žlebu je bila smuka dobra.

Nedelja. Štart ob 4h, sneg je pomrznil, a ga je bilo glede na dan prej na ključnih prehodih neprimerno manj. Po sobotnih sledeh ob 7h na vrhu, kjer pa je kraljeval oblak, tako da vršni del ni nič spustil, a je bil zato lepo grifig. Spust po Direttissimi di Punta Marietta (Z-, 40-45°, dva prehoda 50°, 400 m) je bil v nedeljo ravno še mogoč, na ključnih mestih je bilo kar prav, da je bil sneg še trd, sicer bi smuči predrle podlago in se zataknile na skalah.

Slike: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kölnbreinscharte (Mišo_Jenčič, 17.05.2015)


Vremenska je bila ponovno precej neobetavna in če ne bi imeli od prejšnjega vikenda že abonmaja za cesto na Malto, zelo verjetno ne bi šli. Vendar je vreme kar držalo, celo nasprotno – oblaki so se čedalje bolj razkrajali. Po omehčanem snegu smo bili hitro skozi žleb in naprej na škrbini. Srečali smo kar nekaj dopisnikov TK Gora in celo Bojana, s katerim naju druži sodelovanje v VAX Notes konferenci Gore izpred ~25 let, pa sva sedaj prvič v živo srečala. Medtem ko so tisti jutranji poročali o trdem snegu in skorji v zgornjem delu, smo mi imeli v celoti omehčan sneg, ki se je kar malo preveč prediral (in bil preveč počasen) za kako vrhunsko smuko. Čeprav smučanje zato ni bilo noben presežek, se je brez posebnih težav in naporov dalo lepo vijugati. Ostali so na sredi spusta ponovno nalepili pse in se vzpeli še pod Petereck, jaz pa sem kar nadaljeval in prismučal do vrat avtomobila. In s tem sem povsem potolažen, kar se tiče letošnje sezone...

Malta (Marina, 17.05.2015)


Zjutraj smo se pripeljali do jeza, potem pa se je bilo treba odločiti med Oberlechnerspitze in Kölnbreinspitze. Na desni je bilo več snega, več oblakov in več ljudi, na levi čez jez pa manj snega, modro nebo in skoraj nič ljudi. Ker se nismo mogli zediniti kam, smo se razdelili na dvoje in napadli oba vrhova.
Na Oberlechnerspitze se smuči nosi kakšne pol ure, potem pa jih je treba še nekajkrat sneti za nekaj metrov. Zgoraj je še nekaj lepih flank in smučanje po putrčku je bilo prav prijetno. Nižje pa je bil sneg južen in bedrca so pekla. Visoke temperature delajo svoje, smuke na tej strani bo v kratkem konec. Na drugo stran pa se vrnemo čez en teden.
Fooaparat je ostal v avtu in edina fotografija je nastala že pri avtu po turi.

Vabilo na turnosmučarsko srečanje - sreda, 27. maja 2015 ob 16h (Mišo_Jenčič, 15.05.2015)


Vse dopisnike in bralce teh strani ter tudi vse ostale turne smučarje vabim na že tradicionalno srečanje na Reaktorskem centru Podgorica, in sicer v sredo, 27. maja ob 16 h. Ogledali si bomo reaktor TRIGA in nadaljevali s piknikom. Vsi udeleženci boste dobili priponke z imeni, da se bomo lažje spoznali med seboj, in tudi, da bo varnostna služba zadovoljna.

Prosim, da se mi po mailu prijavite do vključno torka, 26. maja, do 12 h in da mi poleg imena ter priimka sporočite še rojstni datum ter številko osebnega dokumenta. Neprijavljeni se piknika žal ne bodo mogli udeležiti, ker jih vratarji ne bodo spustili na Reaktorski center.

Prispevek za hrano in pijačo v znesku 15 EUR bom pobral na pikniku.

Rama + Okno + Okno (IgorZlodej, 14.05.2015)


Ker je v naših gorah še dosti snega, bi bilo škoda tega ne izkoristiti.

Če greš hitro, manj hodiš s Slovenskega placa do prvega snega. Pod kočo Gilberti grem po klasični varianti na Rama pod Vršiči. Smučam na zahodno stran, kjer je treba vdeti prave flanke, sicer je treba 2 m peš. Sneg odličen za smučat, gladka podlaga, čez pa nekaj cm gnilca. Spodaj nadenem pse in nazaj na Ramo oz. do Okna, potem pa dol do prečnice nad Gilbertijem. Smuka podobna, na strmih delih se je rahlo plazila povrhnjica, sicer pa nadvse uživaško. Še enkrat nadenem pse in gor pod Prestreljeniško okno. Smuči pustim kakih 15 m pod oknom in od tam tudi smučam. Tudi tukaj podobne razmere, oz. celo še boljše kot z Rame. Kratejk peš vzpon do koče in po smučišču do konca snega (malo nižje od zgornjega razcepa smučišč).

Če hitro hodiš si tudi hitro spet na parkirišču. Naslednjič pa Julija.

Križ (Aleš_S, 13.05.2015)


Vremenska napoved nama je pomagala izbrati Križ. Sneg se začne malo pod Češko ploščo (1700 m). Pri odcepu za bivak sva smuči nosila slabih 20 višinskih metrov, naprej je pa šlo zvezno do grebena. Na grebenu je bila še manjša prekinitev, na smučeh sva končala pri smerokazih. Potem pa še 10 minut na vrh. Sneg je super za vzpon in še boljši za spust. Plaz je praktično brez kamenja in tako super, da se nisva mogla upreti in sva ga presmučala dvakrat. Res je super, samo sneg se začne tam kot je običajno v juniju. Ker naju je na koncu snega čakala mrzlo pivo, tudi enourni peš spust do avta ni bil prehud zalogaj. Juhuhu! Mojca in Aleš

Oberlercherspitze (Štehi, 11.05.2015)


Še najin vzpon na popularni vrh v Malti.
Ponedeljek je prinesel super vreme in fajn pomladansko smučarijo.
Zaradi popoldanskih obveznosti sva se zadovoljila s smučarskim predvrhom. Kljub malo snega sva prismučala do pod jeza – že z eno prekinitvijo.
Več slik na TurnaRit.si

Kölnbreinspitze (Bogdan_Kos, 11.05.2015)


Jutro je obetalo prelesten dan. Pričakoval sem bolj klavrno snežno odejo. Pa se ni za pritoževati. Lijak je bil razrit in zmrznjen. Naprej pa suh zbit pršič. Na sedlu mi je pri vpetju čevlja razpadla peta. Kljub eni telemark smuči in drugi alpski je navzdol prašilo. Le izogniti se je bilo potrebno zoranim zmrznjenim sledem prejšnega dne. Polda in Bogdan

Triglav (Matevž_Lavrič, 10.05.2015)


V soboto zvečer sva se s prijateljem odpravila proti Gorenjski, natančneje v dolino Krmo. Kljub temu, da sva imela precej slabo vreme, sva pričela hoditi v nedeljo ob pol enih ponoči. Nekje na višini 2000 m sva stopila na sneg, ki pa ni predstavljal večjih težav. Ob štirih zjutraj sva prišla na Kredarico in takoj sva vedela, da bi bilo nesmiselno nadaljevati proti Triglavu, saj bi bila na vrhu v megli. Plan je bil namreč tak, da na vrhu pričakava sončni vzhod. Po malo daljšem postanku se je stanje vendarle izboljšalo in malo pred sedmo uro zjutraj sva jo mahnila na vrh. Dereze in cepin so še vedno obvezen del opreme, saj je snega še kar nekaj. Varovala so povečini zunaj, prečke ne predstavljajo večjih težav. Na grebenu so bili sunki vetra okoli 40 km/h, zato je bila potrebna še toliko večja previdnost.Na vrh Slovenije sva oba navdušena prišla ob osmih zjutraj. Vidljivost je bila zelo dobra, prvič sem z vrha videl morje. Naredila sva nekaj fotografij in kar kmalu pričela sestopati, saj sva se zavedala pozne ure. Sonce in razmeroma visoke temperature sta dejavnika, ki sta poskrbela, da je bil sestop dokaj zoprn, saj je bil sneg močno južen. Srečala sva tri tujce, ki so se obrnili že pred Malim Triglavom. Po prihodu na Kredarico sva spila tisto, kar se spije po uspešno opravljenem vzponu, malce poklepetala z vremenarji in jo odrinila v dolino. :)

Več fotografij si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.com/2015/05/triglav-2864-m.html

Lp, Matevž

Oberlechnerspitze 3106 m (BogdanJ, 10.05.2015)


K temu kar sta poročala France in Barbara, ni kaj veliko dodati, razen nekaj slik z grebena. Štirje Kamničani smo namreč »rinili« do vrha, ki je okoli 50 m višje od mesta, kjer smo pustili smuči. Ja pa greben kar dolg (vzel nam je dobre pol ure časa) in terja tudi manjši plezalni poseg, (cca 5 m kamina). Do vrha nas je (poleg gorniške nepopustljivosti) gnala tudi napoved popoldanskih razjasnitev in pa »firbec«, kje bi se dalo smučati z vrha. Za slednje je letos preprosto premalo snega, razjasnitev pa smo tudi dočakali.

Škrbina po Prestreljnikom (Damjan_S., 10.05.2015)


K prejšnjemu obvestilu o današnji turi do Škrbine pod Prestreljnikom dodajam še nekaj fotografij. Pretiranega obiska ni bilo, so pa smučali tudi iz smeri okna in Sedla Vršič. V zadovoljstvo vseh, nam je tudi vreme prav lepo služilo.

Škrbina po Prestreljnikom (Damjan_S., 10.05.2015)


Že nekaj časa sem imel v mislih terene okrog koče Gilberti. Domnov opis izpred petih dni mi je bil dodatna spodbuda, da smo zavili v smeri Prevale. Snega je dovolj, smučanje pa je bilo (razen gnilca med Prevalo in Škrbino), uživaško. Prismučali smo do cca 1500 metrov višine. Še ena tura kljub pozni uri v presenetljivo dobrih razmerah, še boljši družbi iz vseh vetrov: Majde, Joahima, Srečka, Andreja, Gregorja in Janija!

Oberlerchner Spitz (France, 10.05.2015)


Današnjo turo sva začela precej zgodaj, kar se je izkazalo za ugodno, saj sva srečala kar nekaj prijateljev in znancev. Po drugi strani pa to ni bila dobra odločitev, saj naju je že na parkirišču sprejel močan veter, ki naju ne nato spremljal vse dopoldne, pa še večino časa je nosil dež in sneg. Vzpela sva se do zgornje strmine pod vrhom, kjer je veselje popustilo in odsmučala sva nazaj, nataknila pse in snela smuči šele pri novi lestvi na jezu, ko se je vreme že občutno izboljšalo. Smučanje je bilo prav v redu, zgoraj sicer malo manj, od žleba dalje pa pravo veselje. Vsekakor kmalu še prideva.

Dodajam še nekaj slik z včerajšnje ture, ki jih Darji ni uspelo prenesti s fotoaparata.

Punta Penia (Ksenija, 10.05.2015)


Punta Penia je s 3343m najvišji vrh masiva Marmolada. S Ppasso Fedaia, kjer smo prespali v koči ob jezu, smo s smučmi na nogah zagrizli v strmino nad zgornjim parkiriščem, se prebijali med rušjem in s tem precej skrajšali vzpon.
Sledili smo grebenu na desni proti vznožju kanala, ki ga do sedaj še nismo doživeli brez plazovine. Zaradi hitrejšega napredovanja smo kombinirali hojo s smučmi z nošenjem le-teh in zato seveda uporabili vso zimsko opremo - od srenačev, derez do cepina. Nad sedlom (3000m) smo odkljukali še zadnjo strmino, sledil pa je le še lagoden sprehod do vrha.
Če je bilo do vstopa v kanal kljub zgodnji uri kar vroče, nas je po kanalu in na vrhu kar dobro ohlajal veter, kar je bilo več kot dobrodošlo.
Na vrhu smo malo posedeli, s pogledi naololi iskali variante za bodoče smuke, potem pa smuči na noge.
Do sedla nas je čakala krasna smuka po srencu, v kanalu aem pa tja rodeo po plazovini kombinirano z dobro smuko takoj pod stenami, kjer je bil sneg ravno prav odjenjan. Tudi v nadaljevanju smo iskali predele, ki jih sonce še ni preveč zmehčalo in tako smo, z enim samom snemanjem smuči, prismučali kakih 100m pred parkiranim avtomobilom.

Hagener Hütte (Franci, 10.05.2015)


Danes so bili načrti nekoliko višji - Vorderer Geiselkopf,vendar so nam razmere to preprečile.

Pretekli teden je po planini Jamnig veliko snega skopnelo in zato smo smuči kar nosili v smeri poti.Nekje na sredi pa smo šli na sneg in tako nadaljevali do koče.Ves čas nas je spremljal rahel dež,ki je višje prešel v ledene kroglice,ki so nas v spremstvu vetra lepo bičale do koče.V lepi zimski koči smo čakali,da bi se vsaj megla dvignila.Ker se to ni zgodilo,smo odsmučali nazaj.Zgoraj je bilo nekaj novega snega na dokaj trdi podlagi,nižje pa je sneg postal zelo počasen.Prismučali smo do izravnave na planini.Kot je že v navadi,se je vreme nato izboljšalo in smo se še malo sprehodili v okolici Mallnitza.

Glede na razmere,se tu smučarska sezona izteka.

Oberlercherspitz (Barbara, 10.05.2015)


Vremenska ni veliko obetala in Mišo je rekel, da ne gre, mi trije pa smo le šli poskusit. In res – ko smo pri jezu stopili iz avta, je bilo vreme skoraj še slabše od napovedi: po malem je deževalo in pihal je zoprno močan veter. Vseeno smo se odpravili čez jez. Na smuči smo lahko stopili že ob vznožju (nove) lestve. Spotoma smo srečali kar nekaj prijateljev in znancev, čeprav je bilo tu bistveno manj ljudi kot na Kölnbrenspitz, kamor se je vila dobesedno kača smučarjev. Višje je po malem snežilo, a vmes se je začelo tudi kazati sonce; le zoprn veter ni in ni hotel pojenjati. Medtem ko je spodaj še dovolj snega, ga je v gornjem delu izjemno malo. Vršno strmino je bilo hitreje in lažje premagati peš. Med smuko je bilo čedalje več sonca in tudi snežne razmere so postajale čedalje boljše, tako da smo turo zaključili zelo zadovoljni.

Pod Triglav (Samo, 08.05.2015)


Včeraj sva jo dva gnala proti Triglavu, šla sva iz Kota. Prvo snežišče se začne pri studencu, vendar je vmes pot še kar kopna. Malo višje na pribižno 1500m sva se preobula v pancarje. Vmes so vseeno bila kopna mesta. Letos je res kar malo snega, toda glavne flanke so še vedno pod snegom. Žal je že jutro bilo toplo in sneg je hitro popustil, tako da sva bila kar malo prepozna za vrh. Odsmučal sem z vrha zajede dobrih 100 višncev pod Triglavom, levo od Tobogana, vseeno bolje kot iz sedlo. Nekaj slik: http://www.obris.si/2015/05/09/pod-triglavom/

Maltatal (Darja, 09.05.2015)


Cesta do Kolenbreinskega jezu je odprta (23,50€ za 3 tedne). Privoščila sva si popoldanski sprehod proti Peterecku. Pri avtu sva stopila na smuči in se vzpenjala dokler naju ni dokončno zagrnila megla z rosenjem. Smuka je bila kljub pozni uri odlična, v spodnjem delu je sneg že lepo predelan, više zgoraj mu pa še malo manjka.

Jezersko sedlo (Čeha, 08.05.2015)


Čez Žrelo na Ledine in po poti na Jezersko sedlo.Sprehodim se še do Savinjskega sedla,da pregledam razmere,ki kažejo zadnje vzdihljaje.Iz samega sedla se ne da več peljati,nižje do koder se vidi bi še šlo.Turski žleb spodaj ima že kar veliko kopnega.Iz Jezerskega sedla je snega dovolj,a je zgoraj že nekaj trave.Zatrep ledenika pod Skuto je lepo zalit.Do Žrela se po pravilni varianti da peljat,nato hiter peš sestop čezenj,saj je vse razsuto(čelada obvezna),nato pa te čaka kar lepa plazovina brez kamenja globoko v dolino.Do avta te čaka le 20 minutni sprehod,če parkiraš pri tovorni žičnici.Smuči sem nosil,hodil pa v pancerjih,kar je optimalno.

Konjske police + dodatek (IgorZlodej, 07.05.2015)


Končno imamo dostop Na Žlebe tudi po cesti in glede na nočne nevihte, ki so prav lepo oprale gore, ozračje in še kaj, je bila izbira povsem logična.

Razmere so mi seveda poznane, pot 636 pa tudi zelo znana. Da bom na smuči lahko stopil že pri kasarnah me je rahlo presenetilo, računal sem, da bom to storil "pri kolu". Zima je bila skromna s snežnimi padavinami, ampak stabilne nizke temperature so ohranile solidno snežno odejo na pobočjih pod Lopo, kjer je prav tako zelo lepo, še posebej v tem času, ko je dolina že odeta v zeleno.

Sneg je bil pomrznjen, na bolj osončenih pobočjih pa tudi že lepo odpuščen, na vrh Konjskih polic pa brez srenačev s smučmi seveda ne bi prišel, kar je obetalo dobro smuko. In taka je tudi bila. Smučal sem v smeri pod Prevalski Kuntar, potem pa sem ponovno nadel pse in se povzpel še na sedlo Med Lopo in Vršiči pod Lopo. Po sončni uri ob 10.45 in na soncu je bila smuka za vikat. Pod Kuntarjem je sledilo prečenje v smeri smučišča, v nekaj dolinicah še nekaj lepih zavojev, potem pa v okviru markirane poti na smučišče in dol. S petimi snemanji smučmi sem prismučal na sredino strmega dela levega kraka.

O dejanskih razmerah pa govorijo slike.

Prestreljenik (Domen, 05.05.2015)


Z vrha se je še dalo nekako posiliti na smučeh, čeprav je snega vse manj, predvsem pa je bil zelo južen. Oz. bi se dalo za oba, če se meni ne bi po prvem zavoju razsula peta pri Dynafitu, kar je pomenilo mučno prebijanje po gnoju peš še navzdol do škrbine. Od tam dalje tudi z eno "prosto" peto ni bil tak problem. Snega je na smučišču pod Gilbertijem neprimerljivo manj, kot lani ob takem času. Sva se pa z enim kratkim snemanjem še vedno pripeljala do polovice zadnje strmine, po levem kraku smučišča, gledano navzdol. Danes še povsem smiselna tura, so pa smučišču pod Gilbertijem v teh temperaturah dejansko šteti dnevi in to tudi v zgornjem delu, do prve strmine.

Monte Aquila, 2494 m (Mišo_Jenčič, 02.05.2015)


Ker nas je čakala še vožnja domov, smo si za zadnji dan izbrali kratko turo. Z gondolo smo se povzpeli na Campo Imperatore (2135 m), od koder smo se najprej malo spustili na istoimensko planoto. Vzpon je najprej položen, potem je treba premagati kar precejšnjo strmino (35°), nato pa spet položno na vrh. Pravzaprav smo se ustavili na predvrhu, ker smo nameravali smučati po smeri vzpona; do "pravega" vrha pa bi bilo treba prečiti še nekaj napol kopnega grebena, in to – na prvi pogled – celo rahlo navzdol. Pihal je orkanski veter in na omenjeni strmini je bilo treba kar paziti, da te ni vrgel iz ravnotežja. Smuka je bila kratka, a sladka. Na koncu nas je čakal še vzpon do gornje postaje gondole, ki smo jo ujeli minuto pred dvanajsto (sicer bi morali čakati eno uro). Tako smo bili dovolj zgodaj pri avtu in 7-urna vožnja domov niti ni bila preveč naporna. Se bomo pa v Abruzze še vrnili, saj smo raziskali manj kot petino.

Hagener Hütte (France, 02.05.2015)


Vremenska napoved je za Mallnitz obetala dopoldansko sonce ter kmalu nato pooblačitve in dež. Sončno okno sva želela izkoristiti za eno kratko, a lepo turo. Zato sva se že zelo zgodaj odpeljala skozi Mallnitz in za štiri evrske kovance do parkirišča pod Jamnikova kočo. Takoj za mostom ob parkirišču se prične sneg in kot je že Marina pred nekaj dnevi napisala, je smuči še vedno potrebno sneti le enkrat ali dvakrat na planini, potem pa je vse do sedla še veliko snega. Sonce se je držalo napovedi, le dež se je odločil pohiteti. Tako sva se po levem pobočju žleba vzpenjala med rosenjem in vetrom, a v pretežno sončnem vremenu. Na vrhu so naju zajele megle in pričelo je močneje deževati in snežiti. To bo napovedano poslabšanje vremena, sva rekla in po kratkem postanku v zimski sobi odsmučala vse do parkirišča. Zgoraj je bilo kar nekaj razmočenega svežega snega, niže doli pa je smuka postajala vse boljša. Pri avtu tudi o poslabšanju vremena ni bilo nobene sledi več!

Hochalpl (Aleš_S, 02.05.2015)


Aladin je napovedal, da bo v Karnijcih sonce. In je res bilo. Že iz ceste sva videla, da snega ni v izobilju. Zato sva se odločila za severna pobočja. Za St. Lorenznom sva zavila v dolino Frohntal. Z avtom sva prišla do višine 1400 m. Naprej ni šlo, ker so bili čez cesto ostanki plazovine, sicer pa snega ni bilo. Po kopnem sva odpešačila čez planino Ingridalm in si malo nad njo nadela smuči in se po sistemu snežnih krp povzpela do koče Hochweißstein. Nad kočo je bil snežna odeja zvezna do grebena. Po njem sva se peš vzpela na vzhodni vrh Hochalpla. Smučanje je bilo zanimivo. Večinoma je sneg držal, sem in tja pa sva padla v luknjo gnilca. Bila sva nekaj tednov prepozna, je pa zelo lepo in se še splača priti, kadar je več snega. Juhuhu! Boris in Aleš

Monte Tremoggia, 2331 m (Mišo_Jenčič, 01.05.2015)


Danes smo izbrali isto izhodišče kot včeraj, le na sosednji hrib smo šli. Ponovno s smučmi od avta do avta, odlično predelan sneg (puter), vreme je zdržalo, videli smo Jadransko morje ... čudovita tura.

Kazbek 5034 m (BogdanJ, 26.04.2015)


Osemčlanska veteranska zasedba kamniškega TSKO-ja, ki je skupaj štela 439 let, se je v predprvomajskem obdobju odpravila v Gruzijo, na jugovzhodni Kavkaz. Letalski transfer iz Ljubljane do Tbilisija je z vmesnim postankom v Istanbulu trajal le dobrih 7 ur. Nekatera meteorološka poročila so v dneh pred prihodom obetala »grozljive« (do 2,5 m) količine novega snega.
Izhodišče za vzpon je mesto Stepantsminda (pribl.1800 m), ki je od Tbilisija oddaljeno okoli 180 km, do ruskega Vladikavkaza pa 40 km. Na dan našega odhoda v hribe je bila cesta zaradi plazov in snežnih zametov zaprta. Ker so zagotavljali, da jo bodo odprli še isti dan, smo si v smučarskem centru Gudauri (pribl. 2150 m) nadeli smuči, se povzpeli na okoli 3000 m visok prelaz in se spustili v sosednjo dolino, kjer nas je nov prevoznik odpeljal do prenočišča. Ponoči je prispel tudi kombi z našo prtljago in naslednji dan smo lahko začeli z vzponom. Ta se je začel s krajšo vožnjo s terenskimi vozili do višine okoli 2150 m; na tej višini je tudi snežna meja in smuči so bile takoj na naših nogah. Do nekdanje meteorološke postaje na višini 3653 m, je okoli štiri in pol ure »neto« hoje. Nebo je bilo jasno in brez oblačka, mudilo se nam ni nikamor, poleg tega pa za začetno nabiranje višine naglica ni priporočljiva. Hoja je bila udobna, saj je naklonina zmerna, dolžina poti pa temu primerna, to je približno 7 km zračne linije. V poletnem času so tod neskončni pašniki. Le tik pod kočo je treba prečkati približno 200 m širok ledenik. Seveda je v tem času vse zlito in zalito v enovito snežno odejo, ki se ni predirala, saj so bile temperature ves dan globoko pod lediščem. »Koča« je zgrajena iz debelih kamnitih zidov in je temu primerno hladna. Okna so enojna, šipe pa ponekod nadomeščajo raznorazne plošče pa tudi polivinil. V koči ni prav nobenega udobja, saj razen vnaprej v dolini dogovorjene oskrbe v njej ni možno ničesar (do)kupiti. Kljub dogovorjenemu je bila na začetku »kriza« predvsem pri oskrbi s tekočino; sneg se topi počasi, saj imajo na razpolago zelo skromne kuhalnike in posode. Hrano ti postrežejo, ko si za improvizirano mizo pridobiš svoj sedež. Če vstaneš in odideš po kakšnem opravku, se lahko zgodi, da po vrnitvi nimaš več svojega prostora, kjer bi pojedel do konca svoj obrok.
Vremenska napoved za naslednji dan je bila zelo ugodna (jasno, temperatura ves dan okoli -17 ° C in veter okoli 30 km/h). Ker naj bi bilo takšno vreme že drugi dan zapored, v teh krajih pa ne pomnijo, da bi kdaj trajalo tri dni skupaj, smo se odločili, da brez aklimatizacije tvegamo takojšen vzpon na vrh. Zato smo se še bolj kot sicer držali priporočenega tempa in vrh osvojili po slabih osmih urah hoje. Vital in Matjaž sta z vrha tudi smučala, jaz sem smuči pustil dobrih 100 m nižje, ostali naši pa tako kot tudi vse druge skupine tistega dne, pa še kakih 200 m nižje. Sneg je bil mestoma spihan do trde, a ne ledene podlage, precej je bilo klož vseh vrst oblik, velikosti in debelin. Naklonina vrhnjih 200 m je okoli 45° , potem pa se teren v naslednjih 300 m postopoma položi. Zastruge novega snega zaradi obilnega vetra preteklih dni so bile do okoli 4500 m obsežne in visoke tudi po nekaj deset centimetrov, zato je bilo smučanje, če dodamo še višino, kar naporno. Ledenik sicer daje občutek kompaktnosti, vendar zaradi velikih razlik v temperaturah od vrha do dna gotovo ne miruje; zato smo se zgledno držali navodil obeh vodnikov, ki sta nas varno pripeljala nazaj do koče. Smučanje je z zmanjšanjem naklonine postalo celo »užitno«, tako da smo sem in tja tudi malo bolj na široko »zakarvali«. Ker nas počasi noge niso več tako strumno ubogale, odločitev, da kljub skromnemu udobju še enkrat prespimo v meteorološki postaji, niti ni bila (pre)težka. Naslednje jutro smo se spustili (okoli 1500 m) v dolino. Tudi to smučanje se je začelo s precej zoprnim odsekom, saj je bila snežna podlaga zelo raznovrstna, za povrh pa je ponagajala še difuzija prihajajoče spremembe vremena. Po prehodu z ledenika na pašnike je kot iz lonca iz doline puhnila v nas pomladanska odjuga, sneg pa se je hitro spremenil v prijetno odmrznjen gnilec in zadnjih 800 m spusta je bil več kot zaslužen smučarski užitek. Vmes smo nekaj sto metrov horizontale morali tudi prepešačiti - kot da bi nam narava hotela povedati, da se v hribe tudi hodi.
Čas, ki smo ga privarčevali na hribu, smo s pridom izkoristili za ogled turističnih zanimivosti (mimogrede – le malokdo ve, da se v gruzijščini njihova država imenuje Sakartvelo), tako da turo zelo priporočamo. Stroškovno celotna zadeva ne presega prav veliko stotakov prek dekade.

Kazbek, 5034 m (Birt, 18.04.2015)


Čeprav malo pozno, naj zapišem par besed o naši odpravi v Gruzijo. Bili smo namreč skupaj z nesrečno Avstrijsko odpravo, ki je izgubila dva svoja člana. Gora Kazbek 5034 m leži v vzhodnem delu Kavkaza na meji med Rusijo in Gruzijo. Vse bolj popularen pet- tisočak, ni težek in zato še kako zanimiv za turnosmučarski vzpon. V dneh od 14.4 do 18.4 je bil tudi cilj naše peterice, MIlan, Mire, Lojze, Marjan in Jure in osmih članov Avstrijske odprave. Z izhodiščne vasi Stepansminde smo s terenci dosegli snežno mejo na višini 2000 m. Od cerkvice smo po petih urah vzpona, preko ledenika Gergeti dospeli, do edinega zavetišča na gori, Betlemi hut, 3700 m. Tu smo se srečali s prej omenjeno skupino Avstrijcev z istim ciljem in skupno smo družno prenočili. Drugo jutro, je kazalo lepo in slednji so se kljub močnemu vetru odločili za vzpon. No mi smo imeli v načrtu še en dan za aklimatizacijo, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. Namreč, popoldne je goro kar naenkrat zajel vihar in zvečer se je z gore vrnila le šasterica sosedov. Upanje, za dva ostala da se vrneta se je dokončno razblinilo zjutraj, ko so jo našli 200 m izpod vrha, zmrznjena. Ker orkanski veter ni in ni hotel ponehati smo mi vzpon še enkrat preložili. Malo pod vtisom vsega skupaj, smo trije prišli tudi v stisko s časom zaradi vrnitve in sklenili, da odsmučamo v dolino. Milan Potočnik in Mire pa sta imela v planu še treking in sta za to še dan na gori podaljšala. Tako sta tretji dan v vetrovnem a lepem vremenu -20 stopinj celzija in 50 km/h osvojila vrh Kazbeka. Smuka z vrha ni bila nič posebnega, motili so edino le zastrugi in kar precej peščen sneg od vetra. Nižje po ledeniku pa ravno pravi pršič do izhodišča z 1700 m višinske in kar 12 km dolžine spusta, od Betlimi hut. Res pravi superlativi gore, če imaš le razmere. Naj omenim še da je bil eden od pokojnih znam alpinist Edi Koblmuller, ki se je na žalost žrtvoval za omagano članico odprave. Med drugim je pokojni alpinist je imel kar pet osvojenih osem- tisočakov in prvenstveni vzpon na stranski vrh Šišapangme, za kar ni imel dovoljenja in so mu nepalci za to za pet let prepovedali vstop v državo.

Sonnblick (Štehi, 29.04.2015)


V sredo smo bili na Sonnblicku (hvala Ksenja za dober info).
Še zmeraj smo z 2 prekinitvama glih za glih prismučali do avta, ki smo ga parkirali pod Alter Pocherju nad Heiligenblutu.
Zgoraj je bila super smučarija po frišnem snegu. Nižje smo iskali zaplate napihanca, saj je bila podlaga fejst trda.
Super tura.
Več slik na TurnaRit.si

Ledine (Aleš_S, 30.04.2015)


Zjutraj me je še kar jasno nebo prepričalo da je bolje iti na smuk kot v službo. Pa sem šel pogledat na Ledine. Gor in dol po Lovski. Sneg se začne dobrih 150 m pod kočo. Smuči sem pustil kar na nahrbtniku. Šele nad prečko z zajlami sem šel na smuči. Sneg je bil super tako za vzpon kot za spust, se ne predira tudi če greš peš, je pa kakšen cm odjuženega. Ledinski vrh ni več smučljiv. Sem šel pogledat kako zgleda Belska Kočna. Je čisto v redu, samo oblaki, ki so se ravno takrat začeli nabirati so me preusmerili do okna na grebenu Križa. Zadnji nekaj metrov je bilo treba peš in s cepinom. Smuka je bila juhuhu. Od okna do konca snega pod kočo je bilo dobrih 600 višinskih metrov. Takoj ko se je dalo sem se spustil v graben pod Babo in odsmučal še kakšnih 200 m. Kamenje je bilo le na začetku, potem pa ga je zmanjkalo in se je dalo prav lepo odvijugati. Do avta mi je ostalo še 20 minut pešačenja. Juhuhu! Aleš

Monte Camicia, 2564 m (Mišo_Jenčič, 30.04.2015)


Monte Camicia je najvzhodnejši pomembni vrh v verigi Gran Sassa. Z nje je izjemen razgled na Jadran; ob jasnih zimskih dneh naj bi se videle celo dalmatinske gore. Poleg tega ima znamenito severno steno, zaradi katere jo imenujejo tudi apeninski Eiger. Mi smo se je seveda lotili z juga. Do izhodišča je sicer kar dolga vožnja, a na smuči smo lahko stopili pri avtu. Sledili smo opisu v vodniku in se povzpeli po visoki prečki nad dolino Vallone di Vradda, kar ni bila najboljša izbira, saj je bila na dveh mestih prekinjena s skrotjem. Zjutraj je bilo povsem jasno, a med vzponom so se začeli nabirati oblaki in vrh smo dosegli v megli. Z razgledom tako ni bilo nič. Smučali smo po dolini Vradda, ki ima enega ali dva manjša skokca. Oba sta bila še zalita s snegom, a razpoke so že zevale in je bilo treba previdno poiskati prave prehode. Sneg je bil precej gnil, a smuka je bila vseeno uživaška. Ker smo šli po dolini, smo imeli na koncu nekaj vodoravnega prečenja proti izhodišču.

Kanjavec (IgorZlodej, 30.04.2015)


Še sveže, kot zjutraj dišeče žemljice v pekarni!?

Saj poznate tisto: " če si turni smučar pravi, na turo na Kanjavec se odpravi! Največ šteje seveda tista iz Trente, ki je tudi daleč najlepša.

No lahko bi se kak teden ali dva prej, ampak vseeno je bilo lepo. Seveda ni bilo načrtovano, pač včasih grem tja, kjer vremensko lepše zgleda. Čez Lepoč na Trebiški dol vodi lepa mulatjera, po katerih grem vedno rad. Od tam naprej grem malo po svoje oz. po stari stezici, ki je komaj še vidna, pri "kapelici v steni" pa ponovno dosežem mulatjero, ki pa jo višje tudi hitro zapustim in grem po zimskih prehodih. Tisto kar so pred dnevi hodili pešaki, še zdaleč ni to.

Z roba se na pseh spustim do bivaka na Prehodavcih, kjer se vpišem, nato pa dol do Rjave mlake, kjer ponovno namestim srenače in gor na Hribarice. Tam enega na daleč srečam, potem pa proti Kanjavcu, vmes se pooblači, zajame me kratka in rahla snežna plohca. Ko veter nekoliko razpiha megle odsmučam v smeri Hribaric, pa desno dol do Rjave mlake. Smuka odlična, le malo sonca manjka. Potem pa spet na pse, pa gor na rob, kjer me čaka gams. Sledi še lepa smučarija dol pod Malo Špičje, kjer vdenem "skrito grapo" po kateri prismučam do prečne poti Trebiški dol - sedlo Čez Drt. Smuči romajo na nahrbtnik, jaz pa nekoliko proti Trebiškemu dolu, pa dol na plazovino in na drugi strani pa slabi stezici do mulatjere in dol v Log. Za zaključek nekaj kapljic, sicer pa vreme po napovedi.

Štajerska in Lungauška Rinka ;) (Darja_Zaplotnik, 25.04.2015)


Originalno ime se seveda sliši povsem drugače, torej Steirer Kalkspitze in Lungauer Kalkspitze. Precej zanimiva tura v vzhodnem delu Obertauerna, za katerega je že France poročal, da premore še precej snega.

Izhodišče spodnja postaja Hundskogla (smučišče že zaprto), kjer seveda takoj stopimo na smuči, se povzpnemo do zgornje postaje in odsmučamo pod vznožje Štajerske Rinke. Po JZ pobočjih dosežemo greben ter po njem do vrha. Vzpon na vrhnjo špičko zahteva nekaj malega plezalnih veščin. Sledi uživaška smučarija po srencu globoko proti jezeru Giglach, od tam pa ravno toliko vzpona nazaj na Lungauško Rinko. Vseskozi nas spremljajo bogati razgledi na skupino Schladminga. Spust opravimo v južni smeri in lovimo ugodne flanke ter nižje dol zavoje skozi gozd v dolino Weisspriach.

Sledi še vzpon nazaj na zgornjo postajo Hundskogla ter spust nazaj do avta.

Sicer pa tale imenitna tura postreže skupno s kar 2100 višincev smučarije (in seveda prav toliko vzpona), čudovitimi razgledi in nič gneče. Orientacija je srednje zahtevna.

Fajn tura!

Valentintörl (France, 29.04.2015)


Za današnjo turo so bili najbolj krivi gorski reševalci iz Kotje-Muta (Kötschach-Mauthern), ki so na vabilu za svojo tradicionalno turnosmučarsko prvomajsko srečanje napisali, da "im Valentintal noch immer sehr viel Schnee liegt".
Ko sva se zgodaj zjutraj pripeljala do gostilne na koncu ceste sva razočarano zrla na gola pobočja. A ni kaj, reševalci že vedo! Zadegala sva nahrbtnika s smučmi in čevlji na rame ter se lahkonoga odpravila po cesti proti Zgornji Valentinovi planini. Tam se prične zvezna snežna odeja. Na smučeh sva nadaljevala po še precej trdem snegu do Valentinovih vratc (Valentintörl). Pot nama je polepšalo srečanje s cvetom slovenskih gorskih reševalcev, ki so vsi navdušeni že prismučali z Rauchkofla. Na sedlu je zmagala misel na današnje službene obveznosti in ravno prav omehčan sneg. Odvriskala sva navzdol ter uspela z nekaj grmičarjenja prismučati še kakšnih sto metrov pod planino.

Kotovo sedlo (Matjaž, 29.04.2015)


Sneg se začne na 1250cca. Zjutraj trdo, z derezam do velikih balvanov na soncu. Smuka ob 12h zgoraj super. Od odcepa za ozebnik trdo (grifih) 300 m. Spodaj do macesnov super. Glede na razmere, priporočam. Bil sem edini.

Hagener Hutte (Marina, 29.04.2015)


Še vedno gre s smučmi od avta do avta. Na planini Jamnig jih je sicer treba nekajkrat za nekaj metrov sneti, sicer pa se da najti prehode do vrha. Bilo je trdo, a srenjačev nismo rabili. Tekom dopoldneva je sonce sneg lepo zmehčalo in smučanje po žlebu je bil en sam užitek. Ponavljanju se ni dalo odreči. Nekateri pa so skočili še na Greilkopf.

Prevala (Branko, 29.04.2015)


Prevala (2067)
Optimistična vremenska napoved nas opogumi, da izkoristimo še odlične možnosti za turno. Nekaj fotografij vam poda dovolj informacij, da se odpravite na pot. Do Gilbertija gremo skupaj, poten Saša zavije proti Ušiču midva na Prevalo. Odsmučali smo 15 minut hoje do parkirišča. Uživali Sašo, Meta in jaz.

Vorderer Geiselkopf (Aleš_S, 29.04.2015)


Po treh tednih je bilo treba preskusiti ali so moja pljuča res v redu. In lep sončen dan je bil ravno prav zato. Danes smo bili na parkirišču pod Jamnig Hütte skoraj sami Slovenci in ni nas bilo malo. Zakadili smo se na vse možne cilje. Z Borisom sva jo ubrala mimo Hagener Hütte na Vorderer Geiselkopf. Sneg je bil ob vzponu trd s poledenelo skorjo. Sem in tja je kakšna flika napihanca. Dopoldne so bila le najbolj osončena pobočja malo zmehčana. Vzpon od koče na vrh je brez srenačev nevaren. Na Salzburški strani je večinoma pršič in je bil vzpon relativno enostaven. Na vrh sva od sedla šla peš. Odsmučala sva na jug proti Feldseescharte. Smučanje po žlebu je bilo idealno - ravno prav zmehčan sneg in celo nekaj pršiča. Že pred sedlom sva odsmučala proti Jamnigalm. Smučanje je bilo več kot uživaško, le nekje na sredini je bil sneg že preveč ojužen (uspela sva sprožiti kar velik plaz mokrega snega), potem je pa spet bilo eno samo uživanje. Pred kočo je bilo treba 100 dolžinskih metrov peš, potem pa skoraj do avta. Juhuhu! Boris in Aleš

Monte della Scindarella, 2233 m (Mišo_Jenčič, 29.04.2015)


Letos je marsikje v Alpah precej ubogo s snegom, Apenini pa so ga dobili precej, zato smo se za praznike odpeljali na škorenj. S sabo smo imeli Kompassovo karto Gran Sassa. Gorovja južno od njega pa Kompass nima in smo šli sinoči v lokalno trafiko/knjigarno pogledat, ali imajo kakšen zemljevid. Imeli so samo boljšo (1:25000) karto Gran Sassa, a trafikant nas je vprašal, čemu sploh iščemo kaj drugega, ker da so v pogorju Gran Sassa odlične razmere in da je ravno pred par dnevi bil v dolini Valle Fredda, kjer se prismuča še do avta. Beseda je dala besedo in po načelu "kartu čitaj, seljaka pitaj" smo se odločili, da gremo na prvo turo in ob napovedanem spremenljivem vremenu tudi mi tja.

Zjutraj smo imeli sicer najprej malo težav z orientacijo oziroma z motivacijo, ker na izhodišču ne samo, da ni bilo snega, ampak je izgledalo, da ga daleč naokoli ni. Vseeno smo se odpravili, ker tudi vreme ni ubogalo napovedi in kakšna tura z višjim izhodiščem (z uporabo gondole) ni prišla v poštev, saj so bili vsi vrhovi v megli. Bili smo kar presenečeni, ker smo skoraj za prvim ovinkom naleteli na sneg, pravzaprav na ostanke plazovine. Po dnu doline je bil potem vseskozi sneg do sedla Scindarella (1800 m). Tam smo zavili v leva pobočja in se sprva nekoliko strmeje, potem pa čedalje bolj položno vzpeli do vrha. Če ne bi imeli gps z naloženim zemljevidom, bi v megli vrh zelo težko našli.

Smuka po predelanem putrčku je bila odlična. Zgoraj je motila megla in ponekod zavirajoči novi sneg, pod meglenim pokrovom pa smo samo še lahkotno vijugali. Na koncu smo imeli še četrt ure peš sestopa do avta. Tura se je izkazala za pravo Pepelko, saj je tako v pokrajinskem kot v smučarskem pogledu presegla naša jutranja pričakovanja. Ker sva oba z Barbaro pozabila fotoaparat v hotelu, so vse slike Ažmijeve.

Romaten Spitze 2696m (Goran, 29.04.2015)


Po dolgem času zopet v dolini Tauern nad Mallnitzem,na izhodišču pod Jamnig Alm 1675m na parkirišču me zjutraj pričakata samo dva avtomobila počasi se začnem spravljat in kar naenkrat se začnejo vozit avtomobili in to sami Slovenci.Hitro spakiram in jo mahnem proti Jamnig Alm še vedno brez cilja.Potem pa se odločim,da grem v desno proti Romaten Spitze vsi ostali pa danes je bil pravi čredni nagon vidim dva avstrica,ki se uspenjata proti Feldseekopfu,Feldseescharte ali pa Vordehrer Giesslkopf in vsi slovenci navalijo za njima.Jaz pa lepo sam napredujem proti vrhu ki je danes čisto moj nikjer žive duše.Od začetka so potrebni srnači zjutraj fino pomrznjeno na polovici vzpona pa me pričaka sam pršič,ki ne vem od kod se je vzel.In že se mi smeji na obrazu ker vem kaj me čaka.V dolini je bilo danes popolnoma brez vetra le na vrhu me je pričakal veter zato hitro spakiram in že drvim po frišnemu, srednji del fajn trda skorja spodnji del pa spomladanski srenec kaj češ lepšega.Zaenkrat se da še vse opravit na smučeh ampak ne bo več dolgo še en fajn dan v gorah.....


Več slik na Turne deske.si

Prestreljenik (Matevž_Lavrič, 26.04.2015)


V soboto zjutraj smo se zapeljali do smučišča Kanin na italijanski strani, in se od tam za 8€ z gondolo povzpeli do planinske koče Gilberti, ki je postavljena na višini 1850 m. Sledil je vroč vzpon proti Prestreljeniku, pod katerim smo pustili smuči in nadaljevali peš. Na vrhu smo imeli brezvetrje in lepe razglede na vse strani. V zgornjem delu smuka ni bila najboljša, saj je bila zaradi goste megle zelo slaba vidljivost, nižje pa je bilo boljše. Pripeljali smo se skoraj do parkirišča, smuči je bilo potrebno nesti dobrih 5 minut.
Več fotografij si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.com/2015/04/prestreljenik-2499-m-turno-smucanje.html

Lp, Matevž

Obertauern (France, 26.04.2015)


Na Obertauernu je še kar nekaj snega vendar bodo le še štiri žičnice delovale do konca tega tedna, ostale proge pa uporabljajo samo še turni smučarji. Naju je prepričala močno znižana cena dnevne karte in tako sva se cel dan dričala po smučišču ter pilila svoje smučarsko znanje.

Naslednji dan sva si ogledala še smučišče Katschberg, ki pa že nekaj časa ne obratuje več. V ne prav obetavnem vremenu sva se vzpela po smučišču zahodno od ceste, na Tschaneck, ki je kazal nekaj manj kopnin, kot nasprotna stran.

Ker pa slike povedo več kot še toliko besed dodajam tudi nekaj slik s sobotne ture na Preber, ki jih Darja zaradi tehničnih pomanjkljivosti ni uspela priložiti svojemu poročilu.

Feldseekopf (Metod_Š., 26.04.2015)


Z Janezom se danes odpraviva v vremensko ugodno Avstrijo, na Feldseekopf (2864m), "thanks to" obširna poročila na Turnarit.si. Na smuči takoj s parkirišča (ca. 1650m) pod Jamnig-huette. Na planini (Alm) Jamnig je pobočje proti Feldseescharte videti bistveno večje kot na slikah (za 1000m do najnižje točke). Sneg je spodaj zelo zmehčan, se pozna oblačna noč. Višje je zares mehek le zadnji nov sneg (10cm), podlaga pa je kar čvrsta. Zjutraj je sončno, kasneje pa se navlečejo tudi oblaki, a je proti Feldseekopf še največ jasnine (grupa Ankogel - Hochalmspitze pa je kar konkretno v oblakih z bazo okoli 2900m). Od bivaka na Feldseescharte se smučmi vzpenjava proti vrhu in mimo nekaj grebenskih stolpov, dokler potem nek obvoz postane prestrm. Tu imava ski-depot, povzpneva pa se še na vrh (grebena, kasneje skoraj vodoravnega, je precej več kot izgleda s sedla). Smuka dol je prav dobra, čeprav je že ojužen sneg kar težak za odrivat. Sam smučam bolj direktno, kar bi lahko bile kake SV vesine Feldskopfa (45 stopinj v strmem spodnjem delu z lepim iztekom, zgoraj 35-40)). Nižje sledi zelo dober del s tanko plastjo mehkega snega na čvrsti podlagi, potem pa smučanje po zelo težkem snegu, tudi s kakim propadanje v glbino) do dna.
(Feldseekopf: V Malnitzu levo po dolini do parkirišča po d Jamnigalm, potem pa več ali manj točno proti zahodu)

Rž (Matej, 26.04.2015)


S Klemnom sva upala, da se bodo vremenkoti zopet malo ušteli in bo vreme zdržalo vsaj tja do 11ih. Sva imela kar prav (Aladin se tudi ni zmotil). Štartava v Kotu. Po uri hoje sva na snegu. Pod steno Rjavine pri studencu, kjer se sneg običajno začne je letos debelina plazovine bolj boga, ampak za ˝ponucat˝. Malo višje pod Debelim kamnom je snega dovolj, vendar je mestoma kar zrito od plazov. Nad debelim kamnom je pa razmera super gladka. V zgornjem delu doline in naprej mimo pekla je na stari podlagi ca. 10cm novega predelanega. Mahneva jo na Rž. Ob 10:30 se je začelo vreme malo kisat, ampak ne za dolgo. Preseneti naju samotnost ture. Danes daleč naokrog ne vidiva žive duše. Čeprav severna grapa v Rži nima narejenega izteka jo vseeno odpeljeva do kamor gre. Uni ta hudi bi iztek najbrž poskakali, no, mi2 ga pa poplezava. Sledi malo razočaranje. Pričakujeva fajn pelo, ampak za tale sneg bi morale biti dile očitno namazane oz. ustrezno namazane. Tja do vstopa v dilino Kota, je trenja občutno preveč. Potem pa steče. Tisti novi sneg očitno malo nagaja. Vsi prehodi razen enega ob koncu (če zgubiš preveč višine)so lepo vozni. Pa dostop do finalne plazovine zahteva še ca. 50m peš sestopa. Je pa zadnja plazovina kar dobro posuta s kamenjem. Ob peš sestopu opraviva še malo spomladanskega čiščenja in turca je pod streho.

Kredarica, Visoka Vrbanova Špica (Tomaž_Pibernik, 22.04.2015)


S Stanetom sva se Za Cmirom podala proti Staničevi koči, kjer sva v lepo urejeni zimski sobi prespala. Za naslednji dan sva imela sva kar ambiciozne načrte, a sva se zaradi razmer (pretrdo) zadovoljila s smučanjem z vrha Kredarice proti Staniču (grapa, opremljena z jeklenico) in z VVŠ po direktnem prehodu v konto Za Cmirom, kjer sva večino po osojnih straneh (po dvanajsti še vedno pomrznjen sneg) prismučala do zadnjih zaplat, 25 minut oddaljena od avtomobila.

Sonnblick (Ksenija, 26.04.2015)


Jutro, kar toplo (+2 ob 5.00) pri koči Kolm Saigurn je obetalo lep dan, ki smo ga namenili vzponu na Sonnblick in smučanju do včerajšnjega izhodišča - planine Alter Pocher.
Sledili smo smučinam, ki so nas vodile skozi redek gozd in mimo mnogih ledenih slapov, ter v nadaljevanju po krasni dolini pod kočo Rojacherhute ( koča nosi ime po lastniku rudnika, ki je postavil "avstrijsko Kredarico") mimo ledenika Goldbergkess, se vzpeli do sitne prečke, kjer smo smuči sneli in se par višincev vzpeli peš. Sledil je še vzpon par 100 višincev do vrha 3106m visokega cilja.
Na vrhu smo se spet pasli na krasnih razgledih, se pripravili in edini odsmučali v smer Heiligenbluta. Vsi ostali turni smučarji so odsmučali proti Rauriser Tal. Tako je bilo smučišče, s par cm novega - nočnega poprha - samo naše. Smuka čez ledenik je bila en sam užitek, zato pa smo se v nadaljevanju nekoliko namučili na zoprni skorji, potem pa ponovno uživali po pomladanskem snegu do avtomobila.
Sneg je od prejšnjega dneva kar pobralo o več možno.in, če se bodo nadaljevale take temperature, smučanje do planine kmalu ne b

Hocharn (Ksenija, 25.04.2015)


Vreme, ki je bilo naklonjeno severnim sosedom, nas je gnalo v Heiligenblut.Do planine Alter Pocher smo se pripeljali z avtomobilom, potem pa smuči na noge in na 1500 višincev visoko turo na Hocharn.
Vzpon smo začeli po klasični poti proti Hocharnu, potem pa namesto po cesti nadaljevaljevali še nakaj časa proti Sonnblicku in se odločili za prečenje, ki nas je pripeljalo do jezera Zirmsee na 2529m. Vroče je bilo in kar prav bi prišel kak veter, ki bi nas hladil na tem dolgem vzponu. Tega smo dočakali šele po prečenju do škrbine Goldzechscharte. Tako je bilo zadnjih 300 višincev temperaturno bolj znosnih. Na vrhu smo se, kot običajno ob lepem vremenu skoraj brez oblačka, napasli razgledov, se pripravili in začelo se je 1700m višincev dolgo uživanje v lepo smučljivem, a kar napornem snegu. Smučali smo proti dolini Raurisel Tal na 1598m. Pred par dnevi bi tu gotovo "pršičili", ampak tudi po "uležanem pršiču" je bilo smučanje en sam užitek. Predvsem pa je bilo dolgo.In kljub prejšnje dni presmučanim pobočjem smo dobili vsak svoj del nedolžnega.
Prespali smo v koči Kolm Saigurn.

Preber (Darja, 25.04.2015)


Sledila sva dobri vremenski napovedi in ni nama bilo zal. Pri Preberskemu jezeru sva nalozila smuci na nahrbtnika in ju nesla vse nad zgornjo planino, kjer se je pricela strnjena snezna odeja. Na zgornjem delu je bil sneg ze lepo predelan in smuka z vrha je bila eno samo veselje. Z velikim stevilom snemanj se je dalo na smuceh posiliti do nekaj ovinkov nad avtom.

Pod kriško steno (Barbara, 26.04.2015)


Od doma smo šli precej pozno. Prvotni načrt je bil Mojstrovka, a napol kopen Plaz in v meglo zavit vrh sta nas odvrnila od nje. Ker smo med vožnjo opazili, da je pod Kriško steno še kar nekaj snega, smo se vrnili k Ruskemu križu. Po udobni markirani poti smo hitro dosegli sneg na 1330 m in od tam nadaljevali na smučeh.Pri vzponu so kar prav prišli srenači. Smuka po ravno prav odpuščenem srencu je bila odlična. V spodnjem delu žleba je bilo potrebno paziti na skrite skale pod snegom. Tura in vreme sta bila nad pričakovanji.

Kranjska Rinka (2453m) (ŠpehM, 26.04.2015)


Po dveh dneh zapored na Rinkah se pa že splača kaj napisat. Do vstopa v Turski žleb je bilo z Okrešlja smiselno priti na smučeh, ker kljub rani uri sneg ni pomrznil in bi v nasprotnem primeru gazil do ... (včeraj je bilo obratno). V žlebu nadaljujem peš po komaj razpoznavnih včerajšnjih štapnah, derez niti ne obujem, ker pade čevelj skoraj za polovico v sneg. Proti Rinkam je nato še malo pomrznjeno, vendar se mi vsak drugi korak vdre, zato raje spet preklopim na smuči. Odločim se za Kranjsko Rinko, kjer je smuka možna še iz vrha, na Koroški je prvih nekaj metrov že kopnih. Smuka z vrha se začne z malo abručanja in tišanja skozi prehode, spodaj na odprtem pa lahko daš duška svoji duši. Na prehodu v žleb se je potrebno sezuti za dva metra, nato pa spet zvezno do Okrešlja. Skupaj še vedno 1100m smučanja.

Jezersko sedlo (Podhrib, 25.04.2015)


Glede na slabo napoved v Julijcih smo se odločili poskusiti na severnih prostranstvih KSA in odločitev je bila več kot pravilna. Štart v Ravenski kočni po lovski poti do koče na Ledinah (do snega dobro uro)..nato vzpon na Ledinski vrh (s smučmi)..odsmučali na Avstrijsko stran v Belsko Kočno..nazaj na Jezersko sedlo (cca 400 višincev) in nato v dolino...perfekten pomladanski srenček..perfektno vreme..perfektna družba...tura samih presežkov

Savinjsko sedlo (Mišo_Jenčič, 25.04.2015)


Sneg se začne na Okrešlju, kjer smo tudi stopili na smuči. Po dnu doline ni več strnjene snežne odeje, zato smo so povzpeli (po gazi proti Turskemu žlebu) na snežišča pod Brano oziroma Tursko goro in potem potegnili visoko prečko v smeri Savinjskega sedla. Obe strmini (pod Mrzlim dolom in zaključna na sedlo) sta že v zadnjih vzdihljajih in mestoma široki zgolj za dolžino smuči. Sneg je bil malce gnil in počasen, a vseeno je bila smuka dobra. Glede na včerajšnjo napoved smo bili kljub vsemu presenečeni, da smo imeli povsem jasno vreme in nekaj meglic, ki so rinile čez Kamniško sedlo, je še dodatno polepšalo že tako čudovite razglede.

Stol - Janežev žleb (Samo, 25.04.2015)


Danes je bila napoved taka, da sva se raje odločila za eno krajšo turo, ker je pred parimi dnevi zgledal Janežev žleb smučljiv vse do cca 1350m, sva se odlčila kar za to varianto. Šla sva zgodaj, tako da je bilo pobočje še ledeno in sva za vzpon uporabila dereze. S smučanjem sva začela malo pod vrhom, saj je vrh kopen. Zgornji del je imel nekaj malega novega snega. Prismučala sva vse do ceste, ki vodi do Celovške bajte. Še 20 minut sestopa in že sva bila pri avtu. Že pred dvanajsto sva se peljala proti domu. Vreme pa se je začel slabšati. Nekaj slikic: http://www.obris.si/2015/04/25/stol-janezev-zleb/

Sedlo Uršič (Goran, 25.04.2015)


Pot me je danes zopet zanesla namesto v Avstrijo do Sella Nevee, vremenska napoved je bila kar obetavna zjutraj na parkirišču večinoma sami Slovenci in to prava gužva turnih smučarjev.Zato hitro spakiram in gremo proti Gilbertiju,malo pod Kočo pa gosta megla tako ,da se je koča komaj videla kej šele kaj drugega.Kaj pa zdej in zagledam predhodnika ,ki se odloči da gre proti sedlu Bila peč in mu na začetku sledim z vsakim metrom pa postaja tudi vidljivost boljša.Malo nad kotanjo se obrnem levo in grem proti Sedlu Uršič ponoči je zapadlo nekaj frišnega,ki pa je bil že pošteno razmočen,lepo sledim špuri ,ki so jo potegnili predhodniki.Kmalu sem že na izravnavi in sedlo se že vidi gor je že nekaj ljudi,ki se nastavljajo soncu v dolini pa vse zabulano na smučišče se sploh ne vidi.Malo posedim na soncu in spakiram nakar sledi spust v dolino še en fajn dan v gorah...



Več slik na Turne deske.si

V Sekstenskih Dolomitih (Marijana_&_Marko, 20.04.2015)


Na italijanskem forumu so že dva tedna na vse pretege hvalili smučarske ture in snežne razmere v Sekstenskih Dolomitih in se nismo (Boštjan, Meta, Marko) več dali prositi. Na izhodiščih je snega sicer precej pobralo, a se je še vedno dalo prismučati do ceste. Sam ambient pa je z "neskončnimi" naostrenimi turni naravnost spektakularen. In še za ponavljalce: na "italijanski" strani poznajo samo italijanska imena gora, na južno tirolski strani pa samo nemška - vsi so "popolni" lokal patrioti...

Več o tridnevnem smučanju: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vorderer Geißlkopf (Štehi, 22.04.2015)


Včeraj smo zaokrožili nad planino Jamnig nad Mallnitzem.
Na vrh smo šli po daljši poti v smeri koče Hagener (srenači obvezni). Z vrha smo smučali na sedlo Feldsee in nazaj na planino Jamnig. Super puter smučarija (zgoraj do sedla malo trdo). Snega nad planino dovolj, z 2 daljšima kopninama pri koči Jamnig smo prismučali do parkplaca.
Prava pomladanska tura.
Več slik na TurnaRit.si

Kaninska Škrbina (Andrej, 22.04.2015)


S Tonetom sva si zaželela deviškega srenca, ki sva ga našla, pa še pršič in tanko skorjo pod Kaninsko Škrbino. Široko ledeno gaz od Gilberija sva hitro zapustila in se preko sedla Bila Peč spustila v dno dolinice. Izbirate lahko med zgornjim gladkim strmim žlebom ali spodnjim položnejšim, pretacanim od pešakov. Oba pa sta zjutraj zelo trda, a ne ledena. Potem sledi eno samo nezahtevno vzpenjanje po srenu z čudovitimi razgledi. Do Škrbine je skalnat trd vzpon. Počitek je obvezen dokler sonce ne opravi svojega jutranjega dela in segreje 600m flanke, ki jo vriskajoč zvoziva na dušek.
Za spust v dolino za Belo pečjo spodaj primanjkuje snega, zato se je potrebno preko Sedla vrniti na smučišče. Do praznikov si še lahko pomagate z žičnico.

KREDARICA (Breščak_Marijan, 21.04.2015)


Včeraj sem po dolgem času spet iz Krme odkorakal na Kredarico. Nisem prav hitel saj sem imel cel dan lepega vremena pred seboj. Neprijeten led na poti se prične po izhodu iz gozda tako, da sem nataknil dereze in korakal z njimi na nogah vse do Prgarce. Kar predolgo je treba robo nositi. Potem pa na dilce in serenače in počasi do Kredarice. Sneg je bil za hojo ravno pravi, v zgornjem delu pa je potegnil veter – ravno pravšen za potrebno zračno hlajenje. Na Kredarici sta me prijazna vremenarja Andrej in Rado lepo postregla - žejnega in lačnega. Klepeteli in obujali smo spomine na Nepal, Peru in skupne prijatelje, kar dolgo v noč. Prijetno je bilo. Zjutraj so prišli že prvi. Dva sta se odpravila na vrh drugi pa so se martinčkali na sončku. Okoli 10 h sem ocenil, da je sneg prav popuščen, slovo od prijaznih fantov in v dolino. Snežne razmere so za uživače. Vožnja do Kurice in Prgarce čudovita – doli do rušja - pa saj veste kaj je reševanje med skalcami, drevjem in rušjem. Meni je bila ta smuka prijetno doživetje posebno še, ker sva se po dolgem času srečala s triglavsko legendo »Pretepačem« in Dariom, pri Prgarci pa prijeten klepet z Lojzom iz Morbenije. Dva čudovita dneva sem preživel - Marijan

Krniška škrbina (Zoran_Vidrih, 21.04.2015)


Glede na razmere mnogo prepozna tura, a zato toliko bolj lepa. Hoje cca uro in pol do snega, vmes pa polno kosmatih firbcev, zanimivih slapičev Belega potoka, razgledov in krasnih vrhov. Na snegu sva hitro napredovala do škrbine od koder sva odbordala do bivaka kjer sva pomalicala in uživala v razgledih na domače gore. Od tam je bilo še nekaj smuke, malo borbe z ruševjem in hlajenje v kristalno čistih vodah Belega potoka.


Še povzetek dneva v kratkem videoposnetku.

https://www.youtube.com/watch?v=LqntxOTWmfc

:D

Za Cmirom (Janko, 19.04.2015)


Dogovorjeno- storjeno.V soboto zvečer pade odločitev,da jo mahnemo za Cmer.Ker je Franko že bil tam, ve kje bomo štartali.Ampak zamuda je njegova vrlina,je prišel malo kasno.V Kamniku naju že čaka Dratk,ki je nekam čudnega zdravja!!!Da bi ulovili dokaj rano uro zlato uro,je imel težko nogo.Ko je pa dal za kafe,mu pa zamudo oprostiva.Na parkingu nataknemo pancerje,smuči na nahrbtnik,pa proti cilju.Smuči nesemo cca 1,5 ure,nakar se začne sneg.Dratk kar nekaj časa hodi zadaj,ker po navadi je zmeraj spredaj.Ko pa tista bolezen mine,ga pa midva ne dohajava več.Ko se prične vzpon,romajo smuči na nahrbtnik,drugače nebi šlo.Midva jo krempiva zadaj,Lider pa naju že čaka na vrhu.Zgoraj malo pomalicamo,pse dol,pa na juriš.Smučanje je bilo feno meno,sam kaj,ko je vsakega luštnega hitro konec.Ko pridemo nazaj do avta,smo imeli namen,da si naredimo malo piknika,kubase,senf,ajvar,pivo.....a Franko,je v kartušo narobe privil bombico,in je plin ušel.Še dobro,da je bil plan B,pa gremo na pohano kuro.Skratka,enkratna smuka je bila mimo.Še bomo ponovili.

Križ (Franci, 22.04.2015)


Ker se izbor tur pri nas hitro krči,je Križ še vedno dobra izbira.
Smuči sem nesel še malo naprej od Češke plošče,ker se je peš lepo hodilo.Nato pa smuči na noge in v senčnem delu pod Stenarjem so bili potrebni srenači,na sončnih pobočjih pod Križem pa lepo ojužen sneg vse do vrha.Tu sem se zadržal več kot uro in zato je popustil tudi sneg za Stenarjem.V spodnjem delu je bilo že malo bolj južno,vendar po sledeh predhodnikov prav uživaško.Prisamučati se da še do konca ruševja.

Stol (Samo, 21.04.2015)


Včeraj smo se podali na popoldanski Stol. Od Valvazorja smo štartali ob 15h. Ko smo prišli iz borovcev smo se preobuli v pancarje. Na sedlu smo se spostili proti Vrtači in prečili do škrbine. Pri škrbini smo se spustili v Janeževem žlebu v Avstrij, malo pred koncem žleba smo se obrili in šli nazaj na vrh, kjer smo občudovali razglede. Zvrha smo smučali po grapi do Prižnice. Razmere so bile zelo dobre, sneg pa zelo dober. Malo daljši opis in nekja več slik: http://www.obris.si/2015/04/22/popoldanski-stol/

Westliche Simonyspitze (3481) (IgorZlodej, 21.04.2015)


Prav zgodnji nismo bili, zajtrk pa kot se v kočah DAV spodobi obilen.

Mimo Simony See po pomrznjenem snegu najprej na Regenthörl, kjer se pokažejo razgledi na zahod in na Umbalkees, eden največjih ledenikov na tem območju. Potem ob desnem robu ledenika proti vrhu. Popolno gorsko idilo je kazil le veter, ki je občasno pihal iz vseh smeri. Tudi tukaj je špura že bila, vendar zaradi vetra zapihana, sicer pa ves čas trda, občasno mehka kloža. Zaključni vzpon na vrh smo opravili peš, ker v vetru pač ne bi bilo varno smučati z vrha.

Potem v prvem delu bolj ali manj dolga, ampak res dolga prečenja do Deževnih vrat, ki so bila danes bolj vetrovna, dol do jezera, pa odlična smuka, še posebej v spodnjem delu, kjer je bilo ravno prav odpuščeno.

Pri koči nama ni bilo odveč ponuditi pomoč pri čiščenju terase, celo v veselje nama je bilo razbijati in odmetavati led v prijetni družbi.

Ko se je do koče vrnil še Marjan smo se poslovili in nazaj v dolino, z Rafkotom še nekaj časa na smučeh z nekaj prestopanji po kopnem do pastirske koče, naprej skupaj pešaka.

Koča Essener in Rostocker bo odprta do 5. maja.

Sedlo Uršič (Miro, 21.04.2015)


O razmerah nad kočo Gilberti je nekaj zapisal že Goran. No, mi smo jo usekali na drugo stran, proti sedlu Uršič.
Razmere za hojo odlične, za smučarijo prav tako. Jutranjo trdoto kaj kmalu načne sonce, tako, da je bil vzpon tudi po najstrmejših predelih neproblematičen. Hitro pa bi bilo drugače, če bi jutranja koprena na nebu vztrajala dlje.
Daljši zapis s slikovnim gradivom pa tule: http://www.mphoto.si/?p=13425
Smučarija pod Kaninom bo še nekaj časa aktualna, predvsem v dneh, ko bo gondolska žičnica še obratovala.
Priporočam

Grosser Geiger (3360) (IgorZlodej, 20.04.2015)


V Matreiu na vzhodnem Tirolskem izvoz z Felbertaurenske ceste v dolino Virgental do zaselka Ströden.

Dostavno žičnico do koče Essener in Rostocker Hütte smo ignorirali in v slabih dveh urah, zadnji del že na smučeh, smo bili pri koči, ter se nastanili. Po okrepčilu smo zastavili sprva po položni dolini proti Maurer Thörl in ker mi je šlo kar dobro sem se odločil še za vzpon na Grosser Geiger. Preko ledenika Maurerkees je že bila špura, ki jo je veter sicer ponekod zasul, sicer pa je bil v zgornjem delu pršič, ki je veliko obetal. Tudi proti vrhu so bile tako dobre razmere, da sem prav do križa prišel na smučeh.

V prvem delu je bilo potem dokaj trdo, ampak lepo vozno, potem odsek pršiča, pa nekaj comsi comsa, v spodnjem delu pa že lepo odjenjano in to po 17.00 uri. Večerja, ki se je začela točno ob 18.00 sicer ni imela 5 hodov, zato pa je ona kar pogosto hodila k naši mizi. Načrt za dan kasneje je bil že narejen, klepet v jedilnici, kjer nas je bilo natanko 20 pa se je zaključil kmalu po 21.00 uri. Nadaljevanje sledi.

Zirbitzkogel (Mišo_Jenčič, 21.04.2015)


Danes sem ujel smuko s Zirbitzkogla za zadnje dlake na repu. S snegom je povsod že zelo ubogo, presenetljivo skoraj še najbolj v vršnem delu. Do jezera Lindnersee sem smuči nosil, naprej pa na smučeh in srenačih. Pihal je mrzel severni veter in prav nad Zirbitzkoglom se je zadrževala visoka oblačnost, zato je bil sneg pomrznjen. V zimski sobi sem nekaj časa čakal na sonce, a prav zares ga ni in ni hotelo biti. Vseeno je bila smuka solidna, ker je bil sneg lepo "grifig". Brez posebnih problemov mi je uspelo povezati vse snežne jezike. Z enim snemanjem smuči in slabim ducatom "travosmukov" sem prismučal dobesedno do vrat avtomobila.

Prestrelniško okno 2499m (Goran, 21.04.2015)


Navdušila me je nedeljska objava o super razmerah in sem šel danes pogledat ,najprej jo mahnem na Prevalo potem pa proti naši strani in naprej do Okna.Razmere so bile vse živo zjutraj precej trdo tako,da si nadenem srnače in gremo,ko pridem na našo stran sonce že fejst pripeka zato sneg postaja vedno bolj južen.Potem nadaljujem po prečki do okna,ki je bila precej razmehčana ampak gre.In že sem pri oknu na vrhu malo oklevam ali skozi okno ali nazaj po poti pristopa,odločim se da grem skozi okno.Razmere na drugi strani pa popolnoma druge, trdo suh sneg sploh na vrhu potem pa nižje skorja ki se ni predirala ampak vse eno trdo tako da sam spust ni bil ne vem kaj,ampak še en super dan v gorah je bil...

Več slik na Turne deske.si

Zvoh (Čeha, 21.04.2015)


Jutri gre prijatelj Matjaž z svojo druščino proti Kazbeku v Gruzijo.Zato sem ga za slovo,kot osebni trener peljal na Zvoh.Rana ura in kombinacija z kolesom se je dobro obnesla.Z Jezerc sva odkolesarila do Gospinca parkirala na postaji sedežnice in nato proti vrhu z smučmi.Sneg je trd,a srenačev se ne potrebuje.Kljub zgodnji uri nisva bila prva.Bojan(Nudl)je bil z tremi prjatli še bolj zgodenj.Kaj češ,tudi penzionisti ne morejo spat.Naužijeva se lepih razgledov,nato pa kolesom naproti.Iščeva nezvožene terene da manj trese.Zgornji del je bilo to nemogoče,potem se je pa našlo dosti turno smučarskega užitka.Upam,da ne bo treba kdaj pisati,da smučamo po bivšem smučišču(Kanin,Zelenica,Kobla....)Navzdol bicikel gre kot strela,a kaj ko je treba še do Florjana.Tam srečava znance z vrha in vsi smo enakega mnenja,da se je splačalo,a bo treba pohiteti.

Prestreljenik (Metod_Š., 19.04.2015)


Z ženo se pozno dopoldne lagodno odpraviva proti Sella Nevei. Tam izkoristiva žičniške zmogljivost, ki še obratujejo, in nadaljujeva proti Škrbini pod Prestreljenikom. Glavna gužva je že minila, smučišče pa je zvoženo, kot bi žičnice obratovale. S škrbine sicer nekaj časa nadaljujeva proti Oknu, vendar si premisliva. Žena odsmuča dol do polovice smučišča, sam pa se vrnem pod Prestreljenik in se pozvpnem nanj. Smuči pustim spodaj, ker je že pretrdo, kjer je potegnil plaz takrat južnega snega od prejšnjega smučarja, pa tudi preveč skal gleda ven za dober občutek. Nižje potem vozim izven zvoženega in 5cm suhega snega na trdi podlagi je prav v redu. S Prevale imava sveže ratrakirano, spodaj pa po zritem smučišču spoznava, kako je, ko to že precej zmrzne.

Križ (PeterUl, 19.04.2015)


Prekrasen dan po dežju sva z Radotom izkoristila za skok na Križ, ostala najina stalna druščina pa je več ali manj scagala.
Dobro predelan in neprekinjen sneg se začne, kot ponavadi, nad skokom. Novozapadlega snega je bilo vsega skupaj dobre 3cm tako, da je le še prispeval k smučarkim užitkom. Rahla meglica v spodnjem delu snežišča je poskrbela za krotenje že močnih spomladanskih žarkov sonca. Z malo iznajdljivosti se da še vedno pripeljati med ruševjem in po ozkem jeziku nedaleč do vstopa v gozd.
Smuka skorajda ne bi mogla biti boljša tako, da turo toplo priporočava vsem, ki ste do snega pripravljeni potrpeti eno uro "šerpanja".

Na močnem soncu sva uživala Rado in Peter.

Romariswandkopf (Bačko, 19.04.2015)


Vremenkoti so nam povedali, da bo v tistih krajih že v soboto popoldne posijalo sonce in da bo nedelja brez oblaka. Bilo je točno tako. Bolj kot smo se včeraj oddaljevali od deževne Ljubljane, lepše je bilo. Nad Kalsom je na parkirišču že sijalo sonce in pri Studlhuette je sicer še brilo, vendar se je do večera že skoraj popolnoma zjasnilo. Seveda je bila večerja s petimi hodi in sladico izvrstna, kot je to vedno v tej odlični DAV koči. Jutro je bilo mrzlo a brez oblaka, še tistega za kompozicijo ni bilo. Okoli 7ih smo jo zložno ubrali nad kočo in čez oba ledenika mimo GG in Glocknerwanda ter po treh urah in pol dosegli izjemno razgleden vrh. Smuka po ledeniku mešanica trde klože in napihanca, nad kočo in do doline pa čista uživancija po ravno prav odjenjanem putrčku. So pa smuki čisto do parkirišča že šteti dnevi.

Sedlo Uršič,Pretreljeniško okno (Franci, 19.04.2015)


Do Gilbertija smo se poljali z gondolo.Neprej smo sledili trasi turnosmučarske tekme.Naša dvojica je bila v sigurnem vodstvu,vendar je potem zaradi smole sledil odstop.

Medtem,ko smo uživali v razgledih,se nam je pridružil še Igor.Po smučanju proti dolini smo se razdelili in polovica nas je odšla proti oknu.Razmere za vzpon so bile zelo dobre.Na naši strani okna je bilo nekoliko bolj južno,a še vedno dobro za smučanje.Na Prestreljeniški škrbini smo se spet združili in odsmučali v dobrih razmerah zaenkrat še do dna.

Canalone Sierra (Ksenija, 19.04.2015)


Canalone Sierra ali po naše Ozebnik med Veliko in Malo Sierro. Tura, "visoka" 1100 višincev.
Izhodišče je v vasici Cima di Sappada. Smuči smo obuli že na parkirišču, potem pa se po smučišču vzpeli do začetka ozebnika. Tam so smuči romale na nahrbtnike, na noge dereze, v roke cepini. Po trdem snegu smo na ta način hitro napredovali.
Nekaj manj kot 100 višincev pod sedlom smo pustili nahrbtnike in smuči in "popikali" po grapi. Na vrhu smo se naužili razgledov na krasno kuliso gora od Peralbe, Avanze in Chiadenisa na sredini, pa vse do Dolomitov.
Sestopili smo do smuči, se obuli in se spustili po kar trdem snegu, na nekaterih mestih posutim z gruščem. Ko smo pridrsali in prismučali do osončenih predelov, se je začelo tisto pravo uživanje, ki se je nadaljevalo po smučišču do parkirišča.

Preber (Marina, 19.04.2015)


Danes smo Preber (2740 m) dobro prebrali in se podpisali na njegova pobočja. Izbrali smo pravi cilj in čudovit dan dobro izkoristili.

Vožnja do tja je kar dolga (dve uri in pol iz Ljubljane), poleg tega pa moraš po poti kar naprej odpirati denarnico: 2x za karavanški predor, 2x za turski tunel, pa še za avstrijsko vinjeto.

Smuči smo nosili četrt ure, potem pa s smučmi na nogah strmo navzgor tri urce do križa na vrhu. Slišati je bilo veliko Slovencev, pa tudi Avstrijcev ni manjkalo. Na zadnji tretjini je bilo nekaj svežega snega, ki je užitke po trdi podlagi povečal, malce nižje pa smo vriskali po odpuščenem srenjcu. In se pripeljali skoraj do avtov, ki so nas čakali pri jezeru Prebersee. V prihodnjih dneh bo nošnje smuči na ramenih že nekoliko več.

Feldeck 2480m (Goran, 19.04.2015)


Napoved vremena je bila lepa zato izkoristim in sem zopet v Avstrijskem Pomurju tokrat na Feldecku snega v dolini ni.Tudi na izhodišču pri kmetiji Rosanger na višini 1350m ni sledu o snegu zato smučke na nahrbtnik in gremo sneg se začne nekje na 1500m.Danes je bilo kar nekaj ljudi tako,da nisem bil sam snega še je nekaj ampak ga vidno pobira,za primerjavo na Prebru ga je veliko več.Sneg pa odličen spomladanski srenec od vrha pa do podna do začetka gozda potem smučke zopet na nahrbtnik in do izhodišča še en fajn dan v gorah…

P.S. Danes večina na Prebru in Greimu jst pa na sredini na Feldecku..

Več slik na Turne deske.si

Govca-Olševa 1929m (Goran, 17.04.2015)


V petek Turne deske za spremembo v domačih koncih proti mrzlemu dolu pod Olševo.Na izhodišču in čez travnike je sonce že naredilo svoje in snega ni več.Zato je treba smučke na nahrbtnik in peš proti Mrzlemu dolu, na ta zgornjih travnikih se sneg začne in skozi gozd gre nekako do Foršnerce- lovske bajte.Od tam naprej je snežna odeja še konkretna in pa v Mrzlem dolu prav tako na sedlu pa je sneg že tudi pobralo.Sama smučarija noben presežek ampak še en fajn dan v gorah….

Več slik na Turne deske.si

Preber (Mišo_Jenčič, 19.04.2015)


Goranov opis prejšnji teden nam je zbudil skomine. Pozanimali smo se še pri lokalcih (thank you, Tom) in odločitev je bila na dlani. Očitno nismo bili edini, saj smo zjutraj na izhodišču srečali še druge dopisnike TK Gora in tudi sicer se je slišalo precej slovenske govorice. Seveda je bilo tudi domačinov veliko, a po obširnem hribu smo se kar porazgubili. Po dobri gazi (in ob ravno pravšnji sapici, ki je blažila vročino) smo bili hitro na vrhu. Smučarija je bila en sam užitek: povsem na začetku malce trde, ravno prav odjenjane klože, potem 5 cm svežega na trdi podlagi, še nižje perfekten srenec in povsem na kocu gozdna cesta, po kateri smo z dvema snemanjema smuči in par prestopanji prismučali 4 minute do avta. Res pa bo kopnin z vsakim dnevom več, a naslednji teden se bo še splačalo.

Sedlo Golovec, Rama pod V... in sedlo Prevala (IgorZlodej, 19.04.2015)


Planina Krnica - Prevala - Sedlo Golovec. Nič posebnega, sneg pomrznjen, srenači zelo dobrodošli.

Smuka s sedla Golovec po trdem, potem do koče Gilberti spet na pseh.

Danes je potekala tekma Sci alpinismo Canin 2015 s poudarkom na mednarodna, ker je menda v modi, da greš na mednarodno prireditev. Če si pravi turni smučar, pač ne smeš manjkati in nismo manjkali.

Od koče Gilberti po sončni varianti do Rame oz. še nekoliko višje, kjer srečam prijatelje z Gorenjske. Smučali smo vsak po svoje, ustavim se pri koči, kjer srečam kolega reševalca iz Mužaca, potem pride še Rafko in nekaj časa se drenjava okoli šanka pred kočo, kjer se kaj dobi tudi mimo vrste.

Sledil je vzpon na Prevalo oz. še nekoliko višje, potem pa v res odličnih snežnih razmerah po Gorenjo Krnici s podaljškom po Krnici do konca snega.

Vel. Zvoh (Damjan_S., 19.04.2015)


Z Andrejem sva zjutraj bolj ambiciozne načrte zamenjala za Zvoh. Parkirala sva pri zapornici pod Pl. Jezerce (za kovance v znesku 5 evrov - denarja ne vračajo - se lahko pelješ do zg. postaje gondole) ter nesla smuči cca. 10 minut do Kriške Pl. Nato pa smuči na noge, saj je podlage dovolj. Čeprav sva bila dokaj zgodnja, so prvi uživači že prašili mimo naju z vrha. Ob 10.00 je bil nov sneg še povsem suh in tako sva lahko krepko v pomladi (tako kot mnogi) uživala v zimskih razmerah v smučanju po cca 10-15 cm pršiča. Smučala sva po Tihi dolini v smeri Gospinca, saj so bila pobočja preveč mikavna, da bi se jim uprla. Nato pa še 20 minut nošenje smuči do avta.

Punta d Elgio /Helgenhorn 2837m (Ksenija, 16.04.2015)


Od koče Maria e Luisa nas je ob jezeru vodila pot po lepo zaobljenih "kucljih" mimo sedla San Giacomo proti cilju današnjega dne. Z vrha se nam je odprl pogled v dolino. Čakala nas je dolga in odlična smuka po ravno prav odjenjanem snegu Valle Rosa. Res krasno. Iz vasice All Acqua smo zrli v pobočja, ki smo jih presmučali in kar žal nam je bilo, da je bilo vse to že za nami. Čakal nas je ponoven vzpon do koče Pianno Secco na 1982m.

Blinnenhorn 3374m (Ksenija, 15.04.2015)


Vršaci na svicarsko italijanski meji so res impozantni. Turam tod okoli daje poseben čar prav neobljudenost. Na našem popotovanju smo srečali res malo gornikov. Tudi v kočah, razen v prvi, smo bili skoraj edini gostje.
Za naslednji cilj je Tomaž izbral Blinnenhorn ali po italijansko Corno Cieco.
Jutro je kazalo dobro. Ko smo zapustili kočo in začeli z vzponom, so bili okoliški vrhovi odeti v rožnato.
S sedla na 3100m smo zagledali krasna pobočja proti vrhu, po dobri uri pa tudi vrh,do katerega je bil vzpon nekoliko bolj zahteven. Zadnjih par deset metrov smo premagali brez smuči, s cepini v rokah.
Krasni razgledi, še posebej smo bili navdušeni nad "smučiščem", ki nas je čakalo.
Odsmučali in odvriskali smo do sedla, od koder nas je čakala malo bolj adrenalinska smuka po kar strmem žlebu. Pod Rif. 3A nas je čakal še lep kos lepo smučljivega pobočja do jeza, potem pa po že močno južen sneg do ceste. Sledil je smuk do vasice Riale na 1729m, kjer smo opravili rehidracijo, saj nas je čakal še uro trajajoč vzpon do koče Maria e Luisa na 2160m.

Sedlo pod Blinnenhornu (Ksenija, 14.04.2015)


Dan je kar klical po še eni turi, saj se je koprenasta oblačnost umaknila soncu in trije smo se odločili, da je tako lepo, sončno popoldne greh preživljati na soncu pred kočo. Pa smo se napravili in "oddelali" še kakih 400 višincev. Odpravili smo se proti cilju naslednjega dne - Binnenhornu.
Za razliko od dopoldanske ture, ko je bila hoja po mehkem pobočju udobna, smo proti pričakovanjem naleteli na kar trdo pobočje. Višje kot smo šli,lepše "flanke" so se nam prikazovale. Na sedlu smo se vseeno odločili, da odsmučamo k prijateljem pred kočo.
Smuka po ravno prav odjenjanem snegu je bila super....

Offenhorn 3245m (Ksenija, 14.04.2015)


Iz doline Bintall smo se prvi dan našega turno smučarskega popotovanja s smučmi na nogah povzpeli do koče Mittleberghute na višini 2393m. Uigrana ekipa šestih, ki že tretje leto skupaj iščemo manj obljudene turno smučarske poti, smo že na vzponu do koče občudovali cilj naslednjega dne - Offenhorn. Koča je majhna, a v tej svoji majhnosti zelo prijazna.
V torkovem jutru je nad goro visela koprenasta oblačnost, ki soncu ni pustila preboja vse do popoldanskih ur.
Brez težav smo dosegli vrh, se pripravili in odsmučali po lepo smučljivem snegu in žal, zaradi oblačnosti, nekoliko slabši vidljivosti do zaledenelega jezera Lago del Sabbione. Pobočje je bilo samo naše. Na jezeru smo spet oblekli smuči in po uri drsanja prispeli do naslednje koče - Claudio e Bruno na 2708m.

Plaski vršac (Jurij_Šoba, 16.04.2015)


Igorjeve slike s smuke pod Lepim špičjem pred 6 dnevi so napovedale dovolj snega za obisk tega lepega konca. In res sva z Doro nadela krplje oz. smuči pri izstopu iz gozda na cesto v Dolu pod plazmi (ca. 1370 m) po uri in pol hoje. Najin cilj je bil Plaski vršac (1868 m). Izkazalo se je, da je greben s sedla Griva prav lepo zasnežen, čeprav bi zaradi lege pričakoval nasprotno. Na vrhu so bili prekrasni razgledi, ki jih je še polepšal odhajajoči sneg v visokogorju. Smuka je bila odlična. Zanimivost je bila velika plazovina nad markantno skalo nad Ravnim dolom. Snežna masa je oblikovala okoli 4 m široko korito, po katerem se je dalo prav dobro smučati. V omehčanem snegu grude niso zelo motile. Še ena kljukica v turnosmučarskem vodniku za ca. 500 vm pomladanske smuke.

Grossglockner (Franci, 15.04.2015)


Danes je bil pravi dan za vzpon na Grossglockner.Poklopilo se je prav vse - vreme,razmere in še boljša družba.
Zjutraj je bilo pomrznjeno in špura marsikje poledenela.Višje pa je bilo boljše in lepo smo napredovali do vrha ledenika,kjer smo po prečki izstopili na sedlo,kjer se pokaže mali Glokner.Po krajši pavzi pa naprej proti vrhu.Smuči smo pustili pri prvih skalah.Razmere za vrh so bile odlične,le nekoliko smo čakali zaradi navez pred nami.Danes so tudi snemali film o prvopristopnikih.Na vrhu smo potem v brezvetrju nekaj časa uživali sami.

Po sestopu do smuči pa smuk v dolino.O razmerah ne bom zgubljal besed,saj so bile od vrha do avta enkratne.
Še več slik si lahko pogledate na spletni strani HRIBI.

Kölnbreinspitze (Darja_Zaplotnik, 12.04.2015)


Naš precej priljubljen cilj, ko se odpre cesta v Malto smo v internacionalni družbi obiskali iz doline Mure.
Priznam, da so me severna pobočja te gore vedno zelo zanimala...in z navdušenjem ugotavljam, da je včasih za popoln užitek res potrebno zaviti izven ustaljenih poti (in, če želite tudi norm).

Doživljajski fakti ture:
-nikjer nikogar,
-nepopisno lepo in divje okolje,
-neomejeno prostora z podpisovanje,
-fajn družba,
-novi cilji...

Osnovni fakti: tursko AC zapustiš na odcepu St. Michael, dalje za smer Zederhaus. Odcep v dolino Mure je takoj v prvi vasici...pred zaporo, na koncu doline parkiraš in po cesti cca. 4 km do odcepa za jezero Kaltwasser (v soboto je bila cesta večinoma še zasnežena). Do jezera uloviš v macesnovem gozdičku nekaj markacij, nad njim pa loviš najbolj optimalen teren v smeri ogromne, v levo nagnjene rampe. Ta se zgoraj precej zoža, postavi pokonci in preide v grapo. Vrh Kölnbreinsp. je le streljaj nad izstopom te zaključne grape. Razglede z vrha seveda večinoma vsi poznamo, le akumulacijsko jezero je trenutno skoraj samo luža. ;-)

Smučarski fakti: zgornjih 10m grape vsled odpihnjenega snega in posledično nekaj skalovja previdno poštamfamo, sledi 200-300 višincev strme smučarije (v soboto je bilo tam 30-40cm izvrstnega pršiča), nižje dol pa totalna uživancija v nizanju neskončnih verižic. In to vse do jezera. :-D
Nazaj do ceste tipično spomladanske razmere.

Tura za prste polizat!!! :-D

Zvoh (Bojan_štembal, 14.04.2015)


V nedeljo sem šel popoldan na Zvoh, ker so imeli po zaključku smučarske sezone gorski kolesarji kluba Volja vzpon in spust z vrha. Do tja so prišli štirje s kolesi in jaz s smučmi. Kljub toplemu dnevu se je dalo po južnem snegu dobro smučati do Kriške planine.
Danes sem šel gor še enkrat, tokrat Z Iztokom. Ob 9h sva štartala s Kriške planine po zelo trdem, kar pomrznjenem snegu.
Srenačev zaradi napovedanega toplega dneva sploh nisem vzel s seboj, kar se je pokazalo za napako, ker mi je večkrat zdrsnilo nazaj. Na vrhu sva počakala slabe pol ure. Takrat nas je bilo na Zvohu 6 turnih smučarjev. Ob 11h sva odsmučala navzdol. Sneg je bil še zelo trd, nad Kriško planino pa prijetno ojužen. Preko dveh prečnih cest ob Florjanu se že ni dalo več peljati, ampak smuči ni bilo potrebno sneti. Pohitite, snega bo počasi zmanjkalo.

Pozdrav
Bojan

Škrbina pod Prestreljenikom, Rama pod Vršičem, Jamarski bivak, sedlo Bila peč in Prevala (IgorZlodej, 15.04.2015)


Sneg je ravno tam kjer je bil na velikonočni ponedeljek in lahko sem že hodil s smučmi. Pod "wengnom" zavijem levo in grem v Gorenjo Krnico. Eden je pred dnevi smučal, sicer pa nedotaknjeno in še lepo pomrznjeno. Na Škrbini pod Prestreljenikom mi pogled seveda uhaja na "stoječi" Kanin, kakšna smuka bi bila, vemo le tisti, ki smo tja gor hodili skoraj 30 let, no tudi moja smuka, potem po smeri, kjer smo nekoč smučali v Krnico ni bila slaba, odlična je bila do Prevale, smučišče pa trdo, zato sem ubiral bolj desna pobočja.

Spodaj kočo Gilberti nekako ignoriram, saj je bilo treba še gor po Vršiče. Tam smučam na zahodno stran, ampak razmere še niso ta prave, bodo pa kmalu. Kljub vsemu je tam zadaj tako lepo, da se "sprehodim" še do Jamarskega bivaka. Ne vem ali zaradi res navdušujočih razgledov ali česa drugega ;).

Sledi kratek spust in vzpon na sedlo Bila peč, potem pa smuka pod kočo Gilberti. Irene me postreže "mimo vrste".

Na terasi smo v večini sami upokojenci, tudi Dušan in Lado iz Ljubljane, s katerima malo poklepetam. Vsekakor sta imela lepše nadaljevanje, meni je bil vzpon na Prevalo potem nekako odveč, ampak ne toliko, da ne bi šel še skoraj na pol do Sedla. Tam pa končno v Gorenjo Krnico, kjer se bi vriskalo, ampak nisem tak, da bi motil spokojno tišino za Stadorjem. Zaključil sem natanko tam, kjer sem zjutraj stopil na smuči.

Kotliči iz Logarske (Čeha, 15.04.2015)


Odličen cilj,odlična zasedba in izvedba.Nejc Rutar in Andrej Slak iz Kamnika ter Matjaž in jaz iz Mengša.Zgodnja ura je pripomogla ,da smo že malo pred deveto zjutraj stali na Kotličih.Osvojili smo jih preko Okrešlja.Zgornji del trd in strm nadaljevanje pod Kamniškim sedlom tudi še "grifig", a je nižje kar veliko plazovin.Zato smo kar odpeljali prečko direkt na Pasje sedlo.Zgornji del pod njim nepredelan sneg,ki ga bo verjetno pobralo,ne da bi se zrihtal-predelal.Pod severno steno Planjave se razmere uredijo in najboljše je za konec,kot jagoda na torti,ali po naše kot pivo po.... .Danes smo se pripeljali nižje od parkirišča pod slapom Rinka -5 minut do ceste (most).Kaj bo pa jutri?

Preber 2740m (Goran, 15.04.2015)


Tokrat na paradnem smučarskem vrhu Avstrije tako ga opevajo avstrijci.Danes se je res vse poklopilo čeprav sem štartal šele ob 8h kljub visokim temperaturam je bila današnja tura ena izmed tistih ko imaš celotno pot smeh na obrazu,pravi spomladanski srenec.Da o spustu sploh ne govorim čakala me je flanka 1100 vm. spusta, da človek lahko samo jucka. Zato se je splačalo danes na Preber iz Koroške po bližnicah samo 148 km.Snega je še dovolj od avta do avta res se ga splača obiskat preden skopni sneg.Še en super dan v gorah....


Več slik na Turne deske.si

Bovški Gamsovec (IgorZlodej, 14.04.2015)


Od mostu v Zadnjici je do snega borih 250 m, ampak vseeno se odločim za nošenje smuči, česar pa se naveličam v zgornjem delu Korit že precej blizu Luknje. Sneg je južen, tudi plazovina, kar mi daje upanje na dobro smuko, pa še kamenje je malo v Koritih.

Z Luknje nadaljujem gor pod Gamsovec, snega ni v obilju, dva prehoda sta že precej ozka, je pa pomrznjen in sonce, ki se prikrade izza megle, ki jo uvažajo z Gorenjske mu večje škode ne dela. Grem v udor pod JV steno Gamsovca in ker je še zgodnja ura grem še na vrh Gamsovca.

Po sestopu pričnem s smuko ob 10.30 po sončni uri. Smuka je bila tako dobra, da sem zavil kar v Vrata. Tam srečam kolegico in kolega, jaz pa smučam še naprej nekje do višini Bivaka pod Luknjo. Sneg sicer ojužen, vendar uživaški, le malo polasen tam, kjer ni blo plazovine, ki pa je bila lepo mehka. Nadenem pse in nazaj gor, kjer potem še slabe pol ure posedimo ob klepetu. Pod Luknjo je povezan sneg nekako do Bistrice, ki pa je trenutno še ni.

Potem gremo vsak na svojo stran. Smuka skozi Korita v zgornjem delu povsem OK, potem nekaj rodea po mehki plazovini, spodaj pa spet dobro. Kamenje na plazovini smučkam ni naredilo nobene škode, se ve zakaj ;).

Kotliška grapa (Tomaž_Pibernik, 14.04.2015)


Tudi v pri nas se še da prismučati (skoraj) do avta; smučanje s Kotličev prek Pasjega sedla in po plazovinah pod Planjavo. S smučmi na rami sem se mimo slapu vzpel do Okrešlja (strnjena snežna odeja se začne pri izviru Savinje) in nadaljeval na smučeh v okviru letne poti na Kamniško sedlo (skoraj - že drugič; namreč, na mestu, kjer se začne vzpenjati proti Turski sem jo zgrešil in motovilil po rušju ter drvaril po bukovju). Kjer se grapa začne ožiti in postane bolj strma, sem nadaljeval s smučmi na nahrbtniku. Sam začetek smučanja z vrha Kotličev je bil rahlo siten, ker se je skorja, ki pokriva novi sneg, predirala, nižje v senci pa je za silo držala. Tudi sicer sem si izbral, kar se vremena tiče, kar pravi dan, če bi bilo vroče kot včeraj oz. kot napovedujejo za naslednja dneva, bi bilo veliko slabše. Nižje je bilo vedno boljše, pod Pasjim pa prav uživaški gnilec. Uspelo mi je poloviti vse prehode (ki pa ne bodo prav dolgo), smuči sem snel par minut pred cesto.

Svačica (PeterUl, 11.04.2015)


Glede na to, da na naši strani snega počasi že zmanjkuje, se je naša druščina odločila za krajši skok prek Ljubelja v Bodental. Prijetno nas je presenetila tanka ledena odejica že vse od Podnarja z ne več kot nekaj metrsko prekinitvijo. Za manjšo telovadbo pred vzponom poskrbi zajetno plazišče na koncu gozda. Snega naprej je še precej, je pa že od ranega jutra precej južen. Po dveh urah hoje sva s sedla z Radotom skočila še do vrha Belščice/Svačice, nato pa je sledilo naporno vijuganje po dodobra zmehčanem snegu, mimo številnih malo bolj zaspanih smučarjev, praktično vse do avta.
Nato pa na obvezno pivo k Podnarju, da preverimo, ali smo bili na Belščici ali Svačici.

Prijetno smo se namučili Rado, Janez, Bojan in Peter.

Kanjavec (JanezNastran, 11.04.2015)


V soboto na Kanjavec iz Krme. Smuči se nosi do tik preden prideš iz gozda. Plazovino izpod draških vrhov je narinilo celo čez markirano pot. Naprej je snega povsod dovolj, razen proti vrhu, na grebenu je treba kak meter ovinka narediti. Smuka odlična. Na povsem južnih flankah je potrebno malo previdnosti, saj še vedno lahko potegne kak plaz južnega snega. Smuka odlična - višje, tudi v dolini srenec, nižje - na Velem polju in nazaj do Bohinjskih vratc gnilec. Dobro je biti zgodej ali pa hiter, ker popoldne sonce že pošteno pripeka in ravno na vzponu do Bohinjskih vratc te najbolj skuri. Nazaj proti Krmi do Pleše solidno, najprej rodeo. Glede na to, da ne smučaš do avta, je vseeno, če smuči "5 minut" prej sezuješ, saj tudi v pancarjih po snegu gre prav fino.

Fotke pa tukaj:
https://picasaweb.google.com/117716969375992242593/Kanjavec1142015?noredirect=1

Krn iz Lepene (IgorZlodej, 13.04.2015)


Na smuči stopim dva ovinka pod zgornjim razcepom poti pod zgornjo postajo tovorne žičnice in grem po desni položni poti.

Pri snegomeru kaže dobrih 40 cm, kar bi lahko pomenilo pravo katastrofo, pa sploh ni tako slabo. Mimo planine Duplje je snega še dovolj, kak meter, dva se gre pač po travi, potem pa je sneg do jezera, čez jezero pa ni težav, dejansko gre prav lepo, saj je ravno. Seveda pa velja preveriti debelino ledu, kako se to naredi, pa ne bom razlagal. Naprej sem šel po neki moji varianti na Polje in naprej v dolino, oz. bolj desno, ker sem rad na soncu. Na Krnsko škrbino ni bilo sledi, niti špure, nekaj metrov sem šel peš, potem pa sem še našel zasnežene prehode do Gomiščkovega zavetišča oz. na vrh.

Ob 11.00 uri je bil ravno pravi čas za smučanje in smuka odlična vse do jezera. Pri koči še ujamem oskrbnika, ki me potreže kot starega prijatelja, potem pa malo gor, malo dol do žičnice in daleč dol po plazu pod Lemežem. 30 minut do doline je zanemarljivo glede na dejstvo kakšna dobra smuka je bila zgoraj.

Ötztaler Haute Route (Boštjan, 13.04.2015)


Od srede 8.4. pa tja do sobote 11.4. smo ponovno živeli pravljico, tokrat v Ötztalskih Alpah. Prvotni plan je bil sicer pet dnevni, ampak, ker je Vernagthütte nemogoče rezervirati smo turo skrajšali na štiri dni. Ötztaler visoko pot s pridihom zgodovine smo prečili po klasični tirolski varianti.

Prvi dan štart iz simpatične vasice Vent po dolgi vroči prečki mimo Martin Busch Hütte do Similaun Hütte 3019 m.
Drugi dan vzpon na vrh Similaun 3.606 m, nato spust v dolino, sledil je vzpon mimo najdišča Ötzija na vrh Finailspitze 3.514m in nato ponovni spust v sosednjo dolino ter ponovni vzpon do ene naj gostoljubnih koč v Alpah Schöne Aussicht “Bela Vista” Na severnem tirolskem imajo gorske koče poleg štirih hodov večerje tudi jackuzi in savno …
Tretji dan vzpon čez sedlo na ledenik Hintereisferner in naprej na Weißkugel 3.739 m, nato dolgi spust po ledeniku do Hochjoch Hospiz 2413 m.
Četrti dan vzpon na Fluchtkogel 3.500 m in spust do koče Vernagthütte 2755 m na zaslužen beer in nato spust na izhodišče Vent.

Super turno smučarska tura začinjena z rahlim poplezavanjem na vrhove, priporočam. Vreme smo zadeli v sonce. Ugotovili smo, da je bil Ötzi zagotovo Italijan, katerega so zalotili avstrijci ustrelili med vasovanjem avstrijskih deklet. Škoda, ker je Brandenburger Haus zaprta, to bi pomenilo dva dneva podaljšanja turne smuke. Včasih je pa dobro, da še kaj ostane za naslednja leta.

Veliki Benečan (Grossvenediger 3668m) (BogdanJ, 12.04.2015)


Med nekaj stotinjami turnih smučarjev, ki so se pretekli vikend povzpeli na Velikega Benečana, ni bilo redko slišati slovenske besede. Med njimi smo bili tudi kamniški TSKO-jevci, ki se naslednji teden odpravljamo na gruzijski del Kavkaza. Ker o razmerah ni nihče (še) nič zapisal, bom to storil jaz.
Od parkirišča nad Hinterbichlom na 1500 mnv lahko začetek vzpona za kakšnih 200 vm skrajša lokalni kombitaxi, po naslednjih 50 vm pa se že lahko natakne smuči. Do Johannishutte (2121 m) je snežna odeja ponekod že precej tanka in bo ob visokih temperaturah kmalu izginila, zato bodo peš odseki kmalu vse daljši. Naprej do Deffregerhaus (2962 m) je snega več kot dovolj, se pa iz južnega hitro preobrazi v suhega in pomrznjenega.
Snežne razmere do vrha so bile naslednje jutro zaradi nekaj novozapadlega snega iz prejšnjega dne skoraj idealne. Ledenik je zalit in še daje občutek brezskrbne varnosti, kar pa se utegne že v kratkem spremeniti, saj visoke temperature iz doline vse bolj silijo navzgor. Dobro izbrana časovnica nam je omogočila, da smo z vrha odrinili še pred največjim navalom, saj so se turni smučarji enakomerno vsipali z vseh treh pristopnih strani. Nemajhen del 1500 m spusta do Johanishutte, za kar smo izbrali povsem levi graben, smo opravili v svežem pršiču. Za preostanek snežnega dela poti do parkirišča pa je bila med drugim zelo dobrodošla tehnika soročnega odrivanja v stilu naših znanih smučarskih tekačic in biatloncev. Prihodnjih nekaj tednov bo ta tura ob primernem vremenu še vedno "top".

Col de Varga 2358m-Dolomiti (Goran, 12.04.2015)


V soboto popoldan smo se prestavili proti domu in se ustavili na lago di Misurina kjer smo tudi prespali,zjutraj pa smo se odločili da se povzpnemo do Col de Varga kjer je odlična razgledna točka na Dolomite.Na izhodišču pa je lep razgled na Tri Cime,tokrat smo se pognali kar čez jezero ki je trenutno še zamrznjeno in je zdržalo našo težo.Bili smo dokaj zgodnji zato je bilo zjutraj dokaj trdo pa še senčna lega je tako ,da brez srenačev ne gre.Malo pod grebenom nas je že obsijalo sonce zato smo si obetali fajn smučarijo ampak glede na to ,da smo bili zgodnji sneg še ni odpustil in je bila podlaga trda.Toda kljub temu je bila vredu smučarija do jezera in tako smo zaključili našo vikend turo po Dolomitih....

Več slik na Turne deske.si

La Mesolina 2538m-Dolomiti (Goran, 11.04.2015)


V soboto smo izbrali turo kontra Marmolade proti Arabbi na izhodišču snega praktično ni bilo ampak se je dalo po kozji stezici priti do snega,ko pa smo se malo dvignili se nam je odprla čudovita flanka in smo vedeli ,da nas čaka super smučarija.Ko smo prišli na sedlo smo se odločili ,da gremo proti La Mesolini in se od tam spustimo proti Passo Fedaia.
Samo smučanje je bilo v soboto prava poezija pravi spomladanski srenec ravno prav odpuščen,od vrha do podna.Zato smo bili enotnega mnenja da je bila boljša smučarija kot dan prej iz Marmolade še en super dan v gorah....


Več slik na Turne deske.si

Punta Rocca 3269m -Marmolada (Goran, 10.04.2015)


Turne deske za vikend na kraljici Dolomitov -Marmoladi prvotni cilj Punta Penia smo zamenjali za Punta Rocca 3269m,in smo na koncu ugotovili da smo se pravilno odločili.Snega je tule še dovolj sploh na samem ledeniku,pa tudi na izhodišču Passo Fedaia 2057m ni nobenega pomankanja.Sneg je bil suh in pomrznjen zato so bili sernači obvezni,vreme super sama smučarija pa zgornji del napihan sneg kloža ki se je deloma predirala srednji del super spodnji del pa že zelo južno prava čofta,ko potegnemo črto še en super dan v gorah....

Več slik na Turne deske.si

Kalški greben (krožna) (Vanja_Starčević, 11.04.2015)


Po Igorjevem sporočilu da je do snega pod Zadnjiškim Ozebnikom treba nesti smuči 1.30 h sva spremenila cilj in se odločila za Kalški greben. Parkirala sva na pl. Jezerca in po cesti šla na Kriško pl in potem po stezi na pl. Koren kje se začne sneg. Čez vrh Korena in Škrbino sva nadaljevala na Kalški greben, šla sva po desni (grebenski varijanti). Ob 12.30 sva začela smuko, zgornji del odjenjani srenec, potem sva zavila v dolino, ki se spušča proti pl. Dolgi njivi, kje je že bil gnilec, bilo je tudi nekaj iskanja prehodov. Z Dolge njive smo po letni poti šli nazaj na smučišče, razen najbolj strmih 15 vm se je ves vzpona dalo opraviti na smučeh. Za konec še spust po smučišču na Kriško planino, turo smo pravili Lovorka in Vanja.
Toplo vreme na južnih straneh sneg hitro pobira in opisana tura že čez nekaj dni ne bo mogoča brez snemanja smuči.

Silvretta (Andrej, 11.04.2015)


Silvretta je meka turnega smučanja, zato je bilo potrebno pogledati kaj to pomeni pozimi, saj smo tod poleti že prečili s kolesi. Marjan je edini takoj zagrabil za moj predlog, saj se je obetalo nekaj dni lepega vremena po večdnevnem sneženju. Tako sva opravila štiri dnevno turo od Ischgla do Wirla - od koče do koče. Cilj je bil vsak dan smučati v pršiču. Uspela sva. Prvi dan sva ga teptala do konca obratovanja gondole na Piz val Gronda(2812m), drugi dan iz Bischofspitze (3029m), ker sta bila Breite Krone in Tasna žal spihana do skal, tretji dan iz Dreilaenderspitze (3197m) zahodno od ombrometra. Medtem se je tudi bistveno otoplilo in osrenilo sneg. Zaradi nepreglednih množic so bili že vsi severni kotički preorani. Tako sva se namesto na obljudeno Silvretto odpravila na Rauher Kopf(3101m). Našla sva ga, a odsekoma, vmes je bilo kar nekaj tanjše osrenjene skorje. Spust po dolini Bieltal in Kleinvermunt pa sta en sam smuk naravnost.
Na splošno sva bila s tereni in oskrbo zelo zadovoljna, le občasno je teren za globok pršič prepoložen in pretežno strmi skalnati vrhovi so redko smučljivi. Področje ponuja lepe enostavne ture z dolgimi in položnimi dostopi, ki jih ledeniki in špičasti vrhovi dodatno začinijo. Obiskovalcev je bilo veliko, a zaradi širjav lahko vedno najdeš svojo smučino. Snega je dovolj, srenec prihaja tudi v te višine.

Mojstrovka (Marina, 11.04.2015)


Ob 8.30 z Vršiča. Ker je bilo trdo, je bilo najbolj optimalno dati smuči na nahrbtnik. Nad vratci je treba še nekaj minut peš, saj ni snega, potem pa se ni splačalo natikati kož in tako so bile smuči na nahrbtniku kar do vrha. Sonce je prijetno grelo in se je dalo malo posedeti, čeprav razgled ni bil najboljši, saj je bilo mrčasto.
Na zgornjemdelu je bila smuka fantastična po srenjcu, po plazu navzdol pa je bilo preveč južno za lepo smuko. A se je dalo še pripeljati tako rekoč do avta.

Kalški greben (Zoran_Vidrih, 11.04.2015)


Dolga je pot do Kalškega grebena. Čez Kriško planino, pod Zvohom na planino Koren in naprej na Vrh Korena, dol na Škrbino in končno vzpon na Kalški greben. V pričakovanju gnilega snega so rahle koprene poskrbele da je bil sneg presenetljivo smučljiv in hkrati ni bilo neke pretirane vročine. Dve gospodične sta šli peš brez krpelj in lahko samo občudujem njuno vztrajnost in voljo, saj bi se jaz ob vdiranju do j... oz. v njunem primeru do nečesa drugega hitro obrnil. :) Kriška planina je povsem pomladanska in polna cvetočega žafrana. Sneg se začne na planini Koren, tako da je potrebno kakšno uro trpeti z nošenjem dile na hrbtu.

Povzetek cele ture v gibljivih slikicah se pa na mojem YT kanalu

https://www.youtube.com/watch?v=9y2LKmxVpM0

Trpeli so PPZ,

:D

Rodica (Mišo_Jenčič, 12.04.2015)


Danes so na Voglu zaključevali smučarsko sezono, zato je bila cena dnevne karte enaka ceni povratne za gondolo (13,50 €). Izpod vrha vlečnice Kratki plazi smo se spustili v jarek proti Suhi, ki pa smo ga komaj prepoznali, saj je bil med zaplatami ruševja le ozek pas snega. Med spustom smo morali celo enkrat sneti smuči, sicer pa smo brez problemov prismučali nad planino. Tam smo prečili do vznožja žleba, po katerem so bile odlične stopinje in smo se lahko enostavno povzpeli čezenj. Potem pa ponovno na smuči in na njih do vrha. Ko smo dosegli sedlo Suha, se je nad vrhom Rodice pojavil povsem nedolžen majhen oblak, ki pa ni in ni hotel stran, le rasel je. Tudi sneg na vršnem pobočju zato ni kaj prida odpustil. Šele v dolini proti planini Suha je bilo nekaj čoftice. Vseeno je bila smuka prav solidna. Na koncu nas je čakal še vzpon na smučišče Vogel, od koder smo se seveda spustili v dolino z gondolo.

Velika Mojstrovka (Matevž_Lavrič, 10.04.2015)


Z Vršiča start ob štirih zjutraj. Sneg lepo pomrznjen za hojo, s smučmi pa ni šlo najbolje. Dereze in cepin so ob tako zgodnji uri obvezen del opreme. Na vrhu par minut pred sončnim vzhodom. Razgledi fenomenalni, smuka dobra. Od sedla jih je potrebno nekaj časa nesti.
Več fotografij si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.com/2015/04/velika-mojstrovka-2366-m-soncni-vzhod.html

Lp, Matevž

Mangrt (Gordan, 11.04.2015)


Zvečer ni nič kazalo, da bom naslednji dan smučal, a je za tisti odločilni korak poskrbel Igor, ki mi je poslal sveže informacije o razmerah na gori. Še enkrat hvala! Štart na Mangrtski planini in po trasi markirane poti do sedla. Vmes je bilo kar nekaj kopnega tako da smuči na nahrbtniku niso bile redkost. Na sedlu srečam prve sotrpine. Kmalu po sedlu smuči zamenjam z derezami. Na strmejšem delu italijanske poti, kjer se pokažejo zajle pustim smuči. Nekoliko višje, kjer poletna pot krene ostro levo nad severno steno, se usmerim naravnost proti vrhu v smer zimskega pristopa. Predhodniki so lepo nadelali pot in to je močno olajšalo pristop. Sneg ni bil ravno utrjen, vendar je vseeno lepo držalo. Na koncu smeri me je čakal še kar strm, delno leden in ozek kamin, ki ga je zapirala skala. Ledu sicer ne maram, vendar je bil ravno led nad skalo odločilen, da sem se lahko s cepinom potegnil čez ta pezalni detajl. Še nekaj korakov po ledeni vrhnji kupoli in kočno sem stal na vrhu tako želenega zimskega cilja!

Plezalni detajl na koncu kamina me je prepričal, da sem se do smuči raje vrnil po italijanski poti. Med tem se je sneg že močno ojužil. Kljub temu in dejstvu, da so noge kar pekle se je bilo lepo večji del spusta peljati do udobnega transportnega sredstva.

Lep pozdrav, Gordan.

Kal (IgorZlodej, 12.04.2015)


Začetek Na Skali, potem po "lovski" na Planino za Skalo, kjer smo e lahko stopili na smuči.

V Dolu za Bajerjem smo na pomrznjenem snegu, ki je lepo držal naleteli na sledi "luknjača" s kremplji stare kake tri dni. Nekaj časa smo si delili pot, potem je on odhlačal proti Oslovi škrbini mi pa naprej proti Velikim Vratom. Na nekem mestu smo zavili v stransko dolino proti jugu in se pričeli vzpenjati v bolj strma pobočja na ZS strani Kala. S pomočjo srenačev je šlo prav lepo, snega pa je bilo tudi po zagodnem delu še ravno prav, da smo na smučeh prišli na sam vrh. Razgledi odlični, ozračje popolnoma mirno, kar je v tej zimi že redkost, malica, klepet, potem pa priprava na smučanje.

Sneg je v tem času ravno prav odpustil, tako, da je bila smuka čisto super, škoda le, da se je v Dolu za Bajerjem bolj ali manj končala. Sledilo je še nekaj hoje in nekaj kratkih vzpončkov na smučeh do Planine za Skalo, kjer so smučke romale na nahrbntik, mi pa so odromali po "lovski" nazaj na izhodišče.

Krasna, samotna, razgledna in v čudovitih koncih naših Julijcev.

Rodica (Bojan_štembal, 10.04.2015)


Iz Laškega rovta z avtom po kopni cesti proti Suhi. Z Markom sva smuči nosila več kot pol poti. Ob 10 se je v Suhi že udiralo ob hoji, žleb pa je bil še popolnoma trd. Tu so bile dobre stopinje, da neben ni potreboval derez. Kakih 100m nad žlebom, kjer se teren za malenkost izravna, sva nataknila smuči. Čeprav je bil tu sneg še trd, je šlo brez srenačev. Ker sva se na vrhu radioamaterskega tekmovanja malo dalj časa zadržala, se je sneg že dobro ojužil, pa še pooblačilo se je. Z mojo tehniko smučanja sem imel po južnem predirajočem snegu kar malo težav (glej fotko). Je bilo pa po strmem žlebu ugodno abručanje. Manj južen sneg je bil pod Suho v gozdu. Do avta pa še 10-15 minut pešačenja.
Pozdrav od Marka in Bojana

pod Grossglocknerjem (Mišo_Jenčič, 11.04.2015)


Za noč iz sobote na nedeljo je bila Stüdlhütte že razprodana, zato sva vzela dan dopusta in šla že v petek. Po precejšnji vročini sva se povzpela do koče, ki se je tudi v petek zvečer povsem napolnila. Večerja je bila obilna in odlična (med drugim imajo svežo solato in svež kruh - kaj takega redko doživiš na 2800 m - pa sadje, izbor sirov, tiramisu...). Zjutraj so naju zbudili "summiterji" (v precejšnji večini vodniške naveze), ki so še ob svitu odrinili proti vrhu Grossglocknerja. Ker je bilo precej visoke oblačnosti, nekaj gora pa je celo imelo kape, sva dobro uro za njimi odrinila tudi midva, saj sva se bala, da bi naju ob morebitnem poslabšanju ujela megla. Tako sva razmeroma zgodaj dosegla "ski depot" kakih 150 m pod Adrlersruhe. Načeloma sva nameravala do koče in potem smučati po strmem snežišču ob vznožju Malega Kleka; toda pogled na (ne)prehod z Glocknerleitl na omenjeno snežišče naju je zelo hitro postavil na realna tla (sumim, da je snežna povezava, ki je bila pred desetletjem ali več zelo široka, izginila zaradi krčenja ledenikov).

Medtem je sonce le dobilo svojo moč in stopilo vse oblake. Prijetno naju je grelo, zato sva lahko uro in pol čakala, da se tudi sneg malo omehča. Okoli pol enajstih sva odsmučala, in sicer direktno proti Luckner Haus (ne mimo Stüdlhütte). Zgoraj je bil sneg še malo trd, a je kmalu prešel v lep srenec, povsem spodaj pa že v gnoj. So pa po celotni dolžini še najbolj motile globoke zamrznjene smučine preteklih dni. K sreči so pobočja dovolj široka, da se je skoraj povsod dalo poiskati nezvožene flanke. Z Luckner Hütte sva smučala desno od žičnice (gledano navzdol) in ne po smeri ceste. S tem sva se izognila ogromnemu plazu, ki je zasul cesto in med vzponom je bilo prečenje plazovine ter ledenih pobočij v njeni okolici kar nadležno.

Skrita diagonala (Lepo Špičje) (IgorZlodej, 11.04.2015)


Pobočja sem si ogledoval že v četrtek, ko sem bil s Tatjano na Čistem vrhu, danes pa sem si jih ogledal še od blizu.

Do snega ni prav daleč, ta prvi je že v Dolu pod Plazmi. Pri odcepu za Planino dohitim Franca, ki je namenjen v drugo smer. Potok je še suh, na drugi strani pa lepo zasneženo vse do Ravnega dola. Sneg seveda pomrznjen, čeprav je ura že pozna. Ker sonce pozno posije tja noter se mi ni nikamor mudilo. Ubiral sem jo po levih pobočjih, tudi zato, da se se v spodnjem delu izognil plazovini. Naprej pa je šlo lepo, saj so pobočja dokaj lepo zglajena.

Na začetku "grape" sem odložil smuči, potem pa šel gor v "Skrito", razmere odlične, le čisto v zadnjem delu, za izpostavljeno prečko je slabo zasneženo, zato sem obrnil.

Ko sem se vrnil do smuči je ravno prav odpustilo, vsled česar je bila smuka nadvse odlična. Od potoka, ki je bil ob povratku že malo moker pa smuke ni več, temveč bolj hoja na smučeh, ampak spet ni bilo daleč do avta.

Daleč najlepši konci, opis za dostop v Jenčičevem vodniku pod Plazjanski Vršac.

Nad šitom glava (Čeha, 11.04.2015)


Kavkino(Kaučič Franc in Dovjak Mare pred mnogimi leti pretekla SPP v 10.dnevih brez podpore) 70.letnico smo praznovali v Tonkini koči.Noč je bila kratka in naporna.Vreme in bližina cilja sta me zvabila do Vršiča.Ker počutje ni bilo optimalno,se nisem hotel izpostavljati množici obiskovalcev MM.Odločim se za Nad Šitom glavo,kjer sem popolnoma sam.Grehi pretekle noči se v obliki znoja kmalu prelevijo v užitek.Najprej grem visoko pod MM in iz primernega mesta odsmučam po trdi podlagi.Ker še nisem bil na vrhu NŠG(Nad Šitom glava)prečim še tja.Zanimiv vrh ,ki nudi popolnoma nove poglede.Opazujem plezalce v vseh grapah Male Mojstrovke,kjer so očitno dobre razmere.Spodnji del odsmučam pod Grebenc,kjer je snežna podlaga najbolša.Vrnem se na kraj zločina,kjer že prvi nadaljujejo večerno nedokončano delo.Skočim jim na pomoč in odrvim na zaključek Trimskega pohoda na Mengeško kočo,kjer strnem vtise.

Greim (Bogdan, 10.04.2015)


Zanimiva vsebina poročil o metru novega snega mi je zbudila radovednost - "firbec". To zimo redko videno bi bilo lepo od blizu preverit. Ura je bila skoraj pol deset, ko smo parkirali na razmočenem parkirišču pri gostišču. Mraza nobenega. Sneg se je spreminjal v potočke. Po eni uri drsanja nam je sonce dalo jasen znak, kdo bo danes nasrkal. Vroče, nobenega vetrca, v čutari manj in manj tekočine. Pa smo prišli na vrh. Smučanje zgornja tretjina po ojuženem snegu, naprej dol pa globoke in vedno bolj globoke brazde. Oranje. Bor, Polda in Bogdan

Blejska koča - dopust (Jože_Šter, 11.04.2015)


Blejska koča bo od ponedeljka 13.4.2015 do petka 24.4.2015 ZAPRTA (Jože ima zasluženi dopust).

Sicer je nad kočo še lepa smuka, pod kočo pa je pomlad zmagala !
Za 4WD je prevozna tudi cesta do rampe na Medvedovi konti.
Za prvomajske praznike pa bodo, glede na vremenske napovedi, že cveteli avriklji v stenah nad potjo proti Debeli peči.

Lep pozdrav in srečno - Jože

Kredarica (M`re, 10.04.2015)


Do pravega snega cca. pol ure, do malega polja trdo višje čedalje mehkeje. Dol grede ovinek čez Kurico, do Malega polja uživancija, potem pa ’’borbanje’’ do gmajne(cca.1180 n.v). Trpel z Benom in Andrejem.

Križ (Zafi, 10.04.2015)


Start iz Vrat ob 7:00. Do snega smo potrebovali 1 uro. Začetek mokast, potem pa kar trdo. Ker sva bila brez srenačov, sva dvakrat snela smuči in naredila tistih okoli 100 višincev peš, tretji s srenači ni imel problemov. Na vrhu Križa smo stali po 4 urah. Smuka meni fantastična, kolega sta trdila, da bi bilo bolje začeti s smuko uro prej. Sam se ne strinjam, saj je bil srednji del že tako popolnoma trd. Fantastična tura.

Kalški greben (Jurij_Šoba, 09.04.2015)


Pomanjkanje snega ima tudi dobro stran: pohod na Kalški greben čez Planino Koren je bil na južni strani grebena Jež popolnoma varen. To sem preveril 6 dni prej na kratki ogledni turi iz doline Korošica. Mimogrede, cesta v to dolino je do konca očiščena in v dobrem stanju.
Pot naju je vodila s Kriške planine čez Planino Koren, Vrh Korena in sedlo Škrbina. Na vrh sva šla po desnem robu pobočja, gledano s Škrbine. Vračala sva se po sledeh prihoda. Zjutraj je kazalo, da bo smuka težavna, saj so bile vse vrste snega. Spust na Škrbino je bil npr. po zelo trdem snegu in sva raje šla peš. Proti vrhu pa sva uporabila smuči s psi in srenači. Na povratku se je sneg v močnem soncu preobrazil v eno samo odlično smučljivo obliko in prismučala sva do pastirskega stanu na Planini Koren. Tukaj naju je pričakala pika na i: skrbnik Rado pašne skupnosti Ambrož-Šenturška gora naju je pogostil s pivom, šilcem žganega, hlebčkom pogretega kruha, zaseko in čebulico. Hvaležni prostovoljni prispevki so romali v skrinjico pašne skupnosti. Ker je pot dobro prehodna, bo Rado na planini trikrat na teden.
Priložene fotografije so tokrat z najinih mobilnih telefonov.

Požgana Mlinarica (Domen, 09.04.2015)


Ena kratka in sladka, meni osebno eden lepših pomladnih smukov. Zgornja flanka je ponudila lepo in atraktivno smuko med macesni v idealnih razmerah, saj je bilo ravno prav odpuščeno, potem nekaj klože v prečnici do "normalke" Za Cmirom, na kar zopet lepa smuka, praktično skoraj do gozda. V zgornjem delu snega še dovolj, v spodnjem pa se je še dalo potelovaditi med borovci, bo pa snežna meja iz dneva v dan višje.

Pungartska gora (Čeha, 09.04.2015)


Zopet ena lepa,v dobri družbi.Z ženo se zapeljeva po cesti proti planini Pungart,a prav daleč od odcepa za Kofce ni šlo.Kratek zamet in parkiram.Dobre pol ure rabiva do planine,kjer je snega presenetljivo dovolj.Prečiva pod Tegoško in ona peš-z derezami,jaz pa na pse.V zgornji tretjini vzpona so si ji začele delati cokle,pa sem kot dobr mož tudi jaz sezul smuči in ji delal lepe štengce.Kmalu sva na vrhu nagrajena z prekrasnimi razgledi.Ker je sneg že lepo odpustil,pa tudi popoldanski šiht je vabil,nisva čakala preveč.Šlo nama je kot po maslu.Kar prehitro sva na planini.Sledi še prečka in po zveznih zaplatah do ceste,kjer se veselje kmalu konča.V spominih na prelep dan lažje prehodiva do avta.Zaradi pomankanja časa rehidracijo opraviva doma-po Gorenjsko.

Carros de foc, Katalonski Pireneji (Miha_Razinger, 08.04.2015)


Carros de foc (Ognjene kočije) je krožna pot v nacionalnem parku Aigüestortes i Estany de Sant Maurici v Katalonskih Pirenejih, ki je vedno bolj obiskana tudi v zimskem času. Park je na gosto posejan s preko 200 ledeniškimi jezeri in je enostavno dostopen tako iz francoske kot iz španske smeri.

Obiskali smo ga v času velikonočnih praznikov, ko je bila večina koč odprta. Z izjemo prelazov in vrhov je bilo snega veliko, tako da zna biti sezona še dolga. Snežne razmere so bile mešane, od par centimetrov debele ledene skorje do rahlo ojuženega srenca in vsega vmes.

Izhodišče ture je bila vasica Arties v dolini Aran. Spali smo v kočah Restanca, Colomers, Amitges, Colomina, Estany Llong in Ventosa i Calvell. Zanimivo je, da zaradi obilice jezer nimajo težav z vodo in ponekod lahko dobiš celo topel tuš.

Od višjih prelazov smo prečkali Port de Ratera, Coll de Monestero, Coll de Saburo in Coll de Contraix in prilezli na Montardo (2833 m), Pic de Subenuix (2950 m) in Punta Alta de Comalesbiens (3015 m).

Videli smo nekaj osupljivo lepih in samotnih predelov in presmučali na ducate flank, dolinic in ravno prav redkih borovih gozdov.

Nad Sappado (Marijana_&_Marko, 06.04.2015)


Monte Siera: Canalone nord del Monte Siera & Campanili di Rinsen

Izhodišče smučišče nad Cima Sappada. Pristop po poti na levi strani močno odsvetujemo, raje bodite zgodni in se vzpnite po/ob smučišču. Najprej smo (MM in Boštjan) se zapodili v žleb med malo in veliko "Sero", ki se odpre neposredno nad smučiščem. Začetek je položen in širok, sam zaključek do škrbine na 2290 m je bolj zavit, ozek in poskočen. Canalone nord del Monte Siera: T, zgoraj 40-45°, ostalo 35-40°, 450 m. Razmera v celoti zelo solidna.

Za dodatek smo skočili še desno od sedla Rinsen, kjer se je precej spektakularno odprlo širše snežišče pod škrbino med stolpi Rinsen (Campanili di Rinsen), 2265 m. Pa se je izkazalo, da je strmina mnogo manjša, snežna razmera pa obupna, tudi snega je bolj malo. Vseeno smo se potrudili in odsmučali prav s škrbine med stolpi Rinsen: P+, 35-40°, 350 m.

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.
Fotke na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Savinjsko sedlo (Janko_Jerše, 06.04.2015)


Želja nove članice Darje je Savinjsko sedlo ,če bi jo vzeli zraven,ko bi šli turno smučat.Zakaj pa ne,smo sedaj vsaj ljudje.Pripeljati se da do konca ceste pod slapom.Smuči na ruzak,pa proti cilju.Malo nad izviru Savinje smuči na noge,pa gremo naši.Vmes smo imeli malo sonca,vetra in snega,ki je rahlo naletaval.Pri prvem vzponu romajo smuči na ruzak čez vrh,nato pa spet na noge.Pod Savinjskem sedlu spet na ruzak,pa pot pod noge na vrh.Gor je še kar pihalo,tako da pse dol in spust proti Okrešlju.Vmes smo imeli od pršiča,južnega,do trdih klož.Je bilo kar dobro smučanje.Po turi je pa padla 100%sklepčnost,da je treba izgubljeno tekočino nadoknadit,zelo je dobro pasalo,in se tudi zavleklo.Na željo Darje,če bi jo še vzeli zraven,pa ni imel nobeden proti.Si dobrodošla.

Veliki Draški vrh (Grega_Žorž, 08.04.2015)


Mimo Planine Konjščice ni več snega tako, da je treba smuči prinesti vse do brega pod Jezercem. Od tam pa do vrha je snega dosti. Razen pod Studorskim prevalom je sneg povsod trd zato brez srenačev ni šlo. Na vrh smo prišli ob desetih, ko je sneg že počasi popustil tako, da je bila smuka super. Pod Studorskim prevalom/Ablanco je nekaj plazov ter napihanega snega. Srenjski preval in prehod do Viševnika sta polna snega tako, da je možno smučati tudi po tej varianti. Smučišče izgleda bolj bogo vendar se še vedno, da prismučati do vojašnice.

Zadnjiški Ozebnik (IgorZlodej, 08.04.2015)


Do snega sploh ni daleč. Na smuči stopim že pod studencem, vmes je nekaj plazovine, ampak ta je vedno tam ob tem času in zakaj bi bilo letos drugače.

Na sedlu Čez Dol se srečam s soncem in pozdravi me Lepo Špičje, res je lepo, še posebej od tukaj.
Nadaljujem bolj po zahodnih pobočjih, kjer so najlepše "dolinice", pogled pa mi uhaja tja čez, kjer letos še nisem bil, zgleda pa krasno. Z vsakim korakom je pogled lepši in, ko pridem pod vrh, se odpre tudi razgled na "našo dolino". Še dobro, da se ne vidi vsega, tujec bi obnemel, nam je to samoumevno.

Veter se je še zdavnaj umiril, na nebo so se navlekle koprene, gore pa se počasi prebujajo, v dolino prihaja pomlad, sneg pa je še vedno trd. Kako uro sem prehiter, ampak bolje biti prehiter, kot prepozen.

Čeprav še ni povsem odpustilo je bilo užitek nizati zavoj za zavojem, nižje je bilo še bolj, no bolje bi težko bilo bolje. Še dol z Dola je bila prava pesem, seveda le po levi strani, ker desna pobočja so prekrita s plazovino. Prismučal sem natanko do tam, kjer sem zjutraj nadel smuči.

Kanjavec (Samo, 07.04.2015)


Včeraj smo se iz Blata preko Dednega polja in zadnjega Vogla podali na Kanjavec. Ker se nam zdi smuka v Velsko dolino in iz Bohinjskih vratc v Krmo boljša kot nazaj na Blato, smo to tudi naredili. Vzpon je bil kar vetroven, prevladovala je trda podlaga, le na mestih je bil napihan pršič. Malo smo menjali različne načine holje: s smučmi, derezami in peš. Razgledi so bili fantastični. Vidljivost je bila od morja, Snežnika pa vse do visokih tur in Dolomitov. V Velski je bil sneg trd vedar dober, iz Bohinjskih vratc pa podobno, le nižje je rodeo do Pleše in skozi gozd. Kakih petnajst minut do Graž smo sneli smuči. Nekaj slik: http://www.obris.si/2015/04/08/kanjavec/

Bivak Mondonutti Savoia (IgorZlodej, 07.04.2015)


Aprila smo običajno smučali s Kanina v Možnico, glede na razmere, grem tokrat v obratni smeri.

Po slabe pol ure pridem do snega in že lahko hodim na smučeh. Pod Ribežni je nekaj plazov, ampak tako pač je pozimi. Prečim jih brez težav, le čez ozko grapo grem peš, za sestop na vrh Korit pa uporabim dereze.

V kanalu je potem samo še užitek pri hoji na smučeh, srenači pa več kot nujni. Višje grem v desno in tako ves kanal pustim nedotaknjen. Pobočja so krasno zasnežena, veter počasi pojenja, sonce pa topi zgornjo plast snega. Obetala se je krasna smuka in potem, ko sem nekaj časa odsedel pri bivaku Mondonutti Savoia je dejansko taka tudi bila. Smučal sem po klasični smeri in čez ves kanal.

Prehod nad Koriti sem opravil peš, tokrat že brez derez, potem pa na smučeh skozi grapo in še lep kos do doline. S smučmi je šlo vse do struge suhih Prodov.

Vrtača (JanezNastran, 06.04.2015)


Pešak bi šel v grapo, smučar pa smučat. Ja, pa pejva oboje! :) Z Ljubelja smuči nosiš dobrih 5 minut. Če greš levo, na "sankaško" progo, mogoče malo manj. Do Zelenice snega še precej. Po letni poti proti Vrtači je dobrih 50 m kopen del. V Suhem ruševju zadovoljivo. Po Y na Vrtačo za peš super - ravno prav trdo / mehko. Za smučat pa ne, ker je mestoma snega (precej) malo, pa še splazeno - kuglasto je. Razmere v J grapi pa za smučanje fenomenalne! Hvala Domnu za prvoaprilsko poročanje. Najprej sem zaradi napihanega malo cvikal, ko sem videl, da sploh ni panike, pa sem samo še vriskal od veselja. Na eni strani grape je nekaj napihanega a ne-lomljivega snega, na drugi strani pa je podlaga trda, tako da smuko lahko sproti izbiraš, pa še možnost umika imaš v skrajnem primeru. Flanka zgleda odlična prav z vrha, jaz pa sem se zaradi vetra pripravil in spustil s sedelca, kjer se Y grapa konča. Smuka je možna do letne poti. V zadnjem delu je sicer malo keglanja zaradi plazovine. Verjetno pa stari smučarski mački bolj vedo kje in do kod se spustiti, da ni potrebno sezuvanje. Jaz sem se k Zelenici vrnil po letni poti, deloma z dilami na ramah, ker sem za družbo pač imel pešaka. :)

Jezersko sedlo, 7. Skiventure (Miro, 06.04.2015)


Čaj ob sedmih pri Davotu v Gorniškem centru v dolini Ravenske kočne, nekaj pred osmo štart proti Vadinskemu slapu, nato po lovski mimo koče na Vadinah. Pod ledenikom na Jezersko sedlo.
Hoja: 10 minut peš po hosti, nato do Mišnice na smučkah. Nadaljevanje na derezah do lovske poti, nato pa spet na smučkah do vrha.
Vreme: aprilsko. Od snežnih ploh do šajbe brez oblačka in pa seveda vetra na vrhu.
Smučarija: odlična. Zgoraj po trdem, kjer včasih zmoti skorja. Če najdeš napihančka si zmagal. Nižje 10 frišnega...vse do lovske poti. Prismučati se da do izhodišča po levi strani gozda.
Zaključek: tradicionalen z odličnim golažem in druženjem.
Udeležba: 75 zadovoljnih turašev.
Daljši zapis s slikovnim gradivom pa tule: http://www.mphoto.si/7-skiventure-jezersko-sedlo/

Korošica (JanezNastran, 05.04.2015)


V soboto smo šli na Korošico. Kljub večji izbiri okoliških ciljev smo se v nedeljo le vrnili v dolino, ker je bilo precej vetrovno in razmeroma megleno. Cesta do original izhodišča je prevozna le za najbolj tišaste. Mi smo parkirali kaka 2 kilometra nižje. Zvezno se da smučati do izhodišča. Po cesti pa z nekaj prekinitvami do avta. Snega je potem po poti dovolj, samo na čase so napihane klože precej zahrbtne, predvsem na severnih straneh, kjer je podlaga od prej splazena, zato previdnost ne bo odveč! Glede na planotast svet tura smučarsko ni preveč zanimiva, je pa lepa za potepanje, kadar ni tako vetrovno in oblačno / megleno, pa še samotni konci so. Smuka odlična z zadnjih kucljev, preden prideš na Podvežak, predvsem po gozdu, kjer je podlaga trdna, čez pa nekaj cm pršiča. Tudi čez pl. Podvežak in do izhodišča super. Je pa odeja na planini že bolj tanka.

Kredarica (Franci, 06.04.2015)


Je že kar klasika,da je Velikonočni ponedeljek rezerviran za Kredarico.
S smučmi se da hoditi že po gozdu,ampak smo jih nesli vsaj do rušja.Podlaga je bila trda z nekaj novega snega,ki pa ga je bilo potem vedno več.
Že v Zg. Krmi se je dalo slutiti,da bo dan povsem zimski.Že tu se je začel veter,do vrha pa je temperatura padla na -14 stopinj.
Po maši v kapelici in okrepčilu z Velikonočnimi dobrotami smo odsmučali po zimski varianti.Zgoraj je motila megla,nižje pa se je odprlo in razmere krasne po nedotaknjenem snegu.Pod lovsko kočo smo se priključili normalki in nižje pod Plešo po levi strani prismučali do sredine gozda.Z Ireno sva s parimi prekinitvami še prismučala do garaž.

Turski žleb (Damjan, 06.04.2015)


Razmere nad Okrešljem so še vedno odlične. Turski žleb je bil precej oblegan, malo manj pa Savinjsko sedlo. Mi smo imeli za cilj Rinke, zato smo se seveda povzpeli skozi Turski žleb in jo od tam (brez smuči) mahnili na Križ. Spremljalo nas je zelo slabo vreme (slaba vidljivost zaradi vetra, snega, megle, ...) zato smo kar obrnili in se povzpeli še na Tursko goro, kjer je bila boljša vidljivost.

Sneg, ki je padel v nedeljo je naredil odlične pogoje za smučanje, vsaj del pod Turskim žlebom do izvira Savinje je bil včeraj odličen, tudi razmere v žlebu, kljub slabi vidljivosti niso bile slabe. Pri izviru so smuči romale na nahrbtnik in tako do avta.

Matkov kot - pod krnico Latvica (Metod_Š., 06.04.2015)


Pred 14 dnevi sem ugledal tole dolino (grapo) od Matkovega škafa naprej v krnico Latvica pod sam vrh Mrzle gore. In danes se z Janezom odpraviva tja. Vremenska vsaj za dopoldne za silo obeta. Točno na koncu ceste se prične zvezen sneg, ki pa ne bo več dolgo. Odpraviva se, kmalu začne rahlo snežiti. Večinoma je povsod 5-10 cm novega suhega snega na pomrznjenem (a ne preveč trdem) starem snegu (više potem do 20 cm). Desno od Matovega škafa sledi prvi strmi del. Tu morava poiskati obhod poledenelega skoka (dejansko točno tam, kjer gre pot; v ozkem delu se vidi celo nekaj jeklenic). Potem strma poševna prečka nazaj v grapo, kjer si čez strm napihan rob narediva poličko za lažji prehod kasneje. Ves ta del (obvoz) je tudi ključ tega smučanja. Potem naprej, kjer naju kmalu zagrne megla z močnim sneženjem. Prideva do naslednje strme stopnje, ki ni najbolje zalita. Vidljivovst je slaba, tako da se odločiva, da v izogib kakim meglenim nevšečnostim in iskanju prehoda od zgoraj, raje odvijeva levo v strm žleb do njegovega konca pod strmo steno (1900 vm). Vmes se megla seveda za nekaj časa kar precej dvigne, sneženje poneha, a preden se pripraviva, spet pride močan metež z vetrom. Odmsučava. Večinoma je pršič, a večinoma se tudi pride povsod do pomrznjene podlage , ki ima od plazov kar precej kugel in kuglic, tako da je smučanje manjši užitek, kot je videti po slikah. Vseeno se da s pametno izbiro večino zelo dobro odsmučati. Pod Matkovim škafom (ki bo letos bolj majhen) je velika plazovina, ki pa se jo da najprej po levi, potem pa po desni, razen samega prečenja, povsem obsmučati. Vreme se ves čas izboljšuje, tako da potem nazaj prav lepo opazujeva najin nedosežen cilj, greben nad krnico Latvica (ampak glede na hitre vremenske obrate se strinjava, da sva se lar pravilno odločila). Sicer pa sva glede na napovedan močan veter imela večinoma presenetljiv mir, le nekaj vetra navzdol ob razjasnitvah in močan metež v obraz ob smučanju po žlebu zgoraj.

Stubeck (Aleš_S, 06.04.2015)


Zjutraj smo se odpeljali do Gmünda in nekaj časa oklevali ali nadaljujemo ali poskusimo z nežno zasneženim Stubeckom. Oblaki na severu so nas prepričali, da tam sonca ne bo in smo zavili do koče Frido Kordon. Zgornja tretjina ceste je zasnežena, malo ledena ampak nam ni povzročala težav. Pri koči smo se malo spogledovali ali se splača na smuči ali ne, saj je pobočje nad kočo prekrivalo samo nekaj cm snega, ki je zapadel ta teden. Pa smo le šli. In bilo je presenetljivo dobro. Navzgor tako ali tako ni bilo problemov - malo po trdem snegu, malo po pršičku, napihanem snegu, kloži in po pomrznjeni travi. Hladil nas je močan veter, ki je le sem in tja malo ponehal, da smo prišlo do sape. Vreme je tudi zdržalo, vsenaokrog je bilo zabasano, naš Stubeck se je pa kar lepo sončil. Na vrhu je celo veter bolj usmiljeno pihljal. Sosednji Faschaunereck ni več smučljiv, boljše je zgledal Sternspitze na severu. Navzdol je bilo spet vsega po malem, najlepši je bil pršič v macesnovem gozdičku, čisto spodaj je malo zaškrtalo, pa brez škode na smučeh. Ko smo se spravili v avto je začelo močno snežiti, tako kot je bilo napovedano. Juhuhu! Mojca, Boris in Aleš

Rodica (Marina, 06.04.2015)


Veliko je bilo idej, kam danes, a glede na vreme in opisane razmere smo se odločili za Rodico.
Tam se razmere niso kaj dosti spremenile od zadnjega opisa pred tremi dnevi. Z avtom se pripelje po cesti do odcepa za planino Suha. Po gozdu je lažje s smučmi na nahrbtniku, od planine naprej pa bi se dalo s srenjači tudi na smučeh. A ker je bilo trdo in se ni prediralo, čez žleb moraš pa tako ali tako z derezami, smo smuči nesli naprej in na koncu kar do sameaga vrha.
Bilo je sončno, vendar zaradi vetra, ki je na vršnjem grebenu kar močno zapihal, ni bilo nobene vročine. Tudi sneg se ni prav nič zmehčal in tako so bile enake razmere (trdo, le mestoma malo napihanega snega) od vrha do avta. No zadnjih 10 minut pred avtom pa je tako treba peš.

Mt. Coglians - 2780m (Ksenija, 06.04.2015)


Ideja in želja, da bi odsmučali s prvaka Karnijcev je padla pred dvema tednoma, ko smo ga opazovali s sosednjega Rauchkofla. In danes je bil v vseh pogledih pravi dan za to.
Od koče Tolazzi smo smuči nosili kakih 15 minut, potem pa so romale na noge. Po zimski varianti smo se vzpeli proti cilju.
Že na začetku smo zaslutili smuko, ki si jo želi vsak turni smučar in tako je tudi bilo.
Vzpon po kakih 5-10cm novega snega na trdi podlagi je s srenači na smučeh nudil udobno hojo. Kakih 100 višincev pod vrhom smo se opremili z zimsko opremo. Smuči so romale na nahrbtnike, mi pa proti zvončku na vrhu tega lepotca.
Razgledi razkošni, temperatura pravšnja, veter je sem pa tja poskrbel, da nam ni bilo prevroče. Potem pa priprava in uživanje se je začelo. In trajalo do planine Moraret, od koder smo se po cesti spustili proti izhodišču. Da ne bi uživali čisto do avtomobila je poskrbelo kar nekaj odcepov, kjer smo bili prisiljeni smuči sneti.
Odlična, res odliočna smuka in krasen dan. Veseli smo bili tudi srečanja s "souživači" - z Markom in družbo. Tako je danes smučalo z vrha Cogliansa šest Slovencev :).

Sedlo Vrtača, Kosmatica (Mišo_Jenčič, 06.04.2015)


Ko smo včeraj premišljali, kam iti, se nam je sedlo Vrtača zdelo kar "premalo" za edini lep dan praznikov (vsaj po prvotni napovedi). Ker pa se nihče ni spomnil nič boljšega, smo vseeno šli. Na smučke smo stopili takoj pri Podnarju (travnik bo v celoti zdržal še kak teden, višje pa še nekaj časa dlje) in lepo napredovali do roba gozda. Tam nas je čakalo presenečenje: ogromna, ogabna plazovina je v celoti pokrila pobočje in tudi višje je bilo podobnih plazovin še kar nekaj. Seveda so bile grude pomrznjene oziroma zaledenele, ampak navzgor je (s srenači) še nekako šlo. Ko smo s plazovine sestopili na gladka pobočja (ki so jih "očistile" plazovine pod nami), so bila tudi ta povsem pomrznjena. Zato se je približno na polovici vzpona polovica skupine odločila, da to nima smisla; obrnili so in šli na Kosmatico. Ostali smo kmalu zatem obuli dereze in se razmeroma udobno vzpeli na sedlo Vrtača.

Je bila pa smuka po trdi podlagi z zamrznjenimi grudami in škrlmi vse prej kot udobna. Šele v srednjem delu je bilo na trdi podlagi nekaj pršiča oziroma napihanca zadnjih dni, ki je omogočil par dostojnih zavojev. Čez plazovino povsem spodaj smo morali peš; kasneje smo izvedeli, da so ostali prečili povsem levo v gozd in ujeli cesto, ki vodi na Vgrizevo planino (seveda bi bil po tej prečki in nato cesti možen tudi spust). No, je bil pa zato zelo uživaški naravni slalom po odpuščenem snegu po kolovozu do Mlak in naprej do Podnarja. Medtem ko mi res nismo mogli pohvaliti smuke s sedla Vrtača, je bila po pripovedovanju ostalih smuka s Kosmatice odlična.

Okno pod Vršiči (IgorZlodej, 06.04.2015)


S Planine Krnica je slabe pol urice do snega v dolini Krnice.

Sneg temperaturam primerno trd, veter se je preko Prevale usmeril po dolini navzdol in tako vztrajno krotil hitro napredovanje. Kljub vsemu sem bil po dveh urah že na kapučinu v koči Gilberti, potem pa po sončni varianti gor do Okna. Sneg delno pomrznjen, napihana mehka in ponekod nekaj trde klože.

S smučanjem pričnem v Oknu, vmes se je seveda pooblačilo in tista kratkotrajna snežna plohca se je zavlekla na kake tri ure. Eni pač različno merijo čas in vremenske pojave, ki pa jih kljub vsemu še vedno dokaj natančno napovedo.

Seveda sem se ponovno ustavil v koči, se ustrezno okrepil za vzpon nazaj na Prevalo in po še vedno vetrovni in trdi dolini odsmučal do konca snega, ter porabil še dodatnih 20 minut do planine. Tam dvema ponudil prevoz, ki pa je bil odklonjen, saj naj bi imela do avta le 10 minut.

Lepa tura, priporočam, še posebej takrat, ko je cesta čez Predel zaprta.

Greim 2474m Nizke ture (Goran, 06.04.2015)


Turne deske ponovno v Nizkih turah na Greimu tokrat smo imeli več sreče,prejšnji teden zaradi obilice novo zapadlega snega ni bilo mogoče priti že na samo izhodišče tokrat je bilo drugače.Napoved je bila sonce ampak so se žal zmotli zjutraj je še nekako obetalo potem pa se je prikradla megla in z vsakim metrom je vse močneje snežilo,kar je pomenilo super smučarijo po frišnem pršiču.Samo v zadnjem tednu je zapadlo meter frišnega kaj češ lepšega toda danes nam jo je zagodla megla in smo smučali bolj na pamet ampak pršič je odtehtal svoje,če pa bi bilo še sonce potem bi bila pravljica.Še en fajn dan v gorah....

Več slik na Turne deske.si

Olševa (Mledni, 05.04.2015)


Start pri Potočniku in po cesti ob levem bregu Meže proti najinemu cilju Govci, glavnem vrhu Olševe. Vmes je bilo potrebno dvakrat sneti smuči, saj se neprekinjena snežna odeja začenja v vznožju Govševe planine. Trda podlaga z deset cm novega suhega snega so dajali turi bolj zimsko kot spomladansko podobo. Dodaten občutek zime pa so dajale še kratke a pogoste snežne plohe. Spustila sva se na Zadnji travnik in zavila desno v Dolgi žleb. Zaradi gostega vejevja in premajhne količine snega v žlebu sva hitro zavila na levo v gozd in se v kratkih okljukah po strmem pobočju prebijala proti vrhu. Za zadnje metre pod vrhom sva morala uporabiti srenače saj je bila podlaga pomrznjena. Tik pod vrhnjim grebenom naju je ponovno zajela snežna nevihta z nadležnim vetrom. Hitro sva zapustila vrh in nižje nad gozdno mejo vijugala po spomladanskem pršiču. Tudi spust po gozdu je bil presenetljivo dober in še le na koncu sva ponovno zavila v žleb in odvijugala proti Zadnjemu travniku. Po kratkem vzponu sva se po cesti pripeljala do avtomobila. Na popoldanski velikonočni turi uživala Sašo in Mitja.

Sedelce za Špičkom (IgorZlodej, 05.04.2015)


Lovska stezica je lepo prehodna in po slabe pol ure sem že na snegu, ampak ker je prehod zahteven, grem naprej peš. Na začetku območja Pod Rokavci pa le stopim na smuči, ki jih opremim še s srenači. Trd, pomrznjen sneg, veter in snežinke, ki padajo z vetrom tudi iz doline gor, je scena, ki me spremlja do Zavetišča pod Špičkom. Naredim običajen obhod, potem pa po vzhodni strani Špička na sedelce za njim. Tam zaključim.

Smuka povsem razmeram primerna, nekako se na smučeh prebijem tudi čez tisti strm, gozdant in zoprn del, ter tako vse dol do velikega balvana. Sledi še kakih 20 minut hoje, potem pa srečam Mitja Lo Duca, lastnika Kekčeve domačije. Kot alpinista ga seveda zanima kje sem bil, potem še nekaj rečeva o dogodku iz lanskega poletja. Ljudje so nenasitni, ob veliki sreči, ki so jo doživeli, bi radi še denar. Povabi me na pijačo, ki jo imam v dobrem enkrat kasneje.

Zavetišče pod Špičkom ali Škrbina za Gradom je zagotovo ena najlepših smučarkih tur nad Zadnjo Trento.

Viševnik (Andrej, 04.04.2015)


Včeraj sva se z Boštjanom zaradi slabe vremenske napovedi odločila za Viševnik.
Sneg je bil tako pri vzponu, kot pri spustu zmrznjen, zato je pri smučanju kar dobro otresalo.
Na vršnem pobočju je bila pri vzponu v pomoč ne prav izrazita smučina. Smuk je zvezen še od vrha do avta, le prave prehode je treba izbrati. V žlebu je že precej ozko, cesta v spodnjem delu pa ledena.
Sam smuk sicer ni bil nič posebnega, ampak glede na razmere v tej zimi, je treba biti zadovoljen malo prej, kot v bolj snežnih zimah.

Snežnik (BoštjanL, 03.04.2015)


Po zmrznjenem snegu + par cm poprha na vrh. Ob izdatni malici smo delno v zimski sobi delno na sončku počakali do poldneva, da je na južni flanki malo popustilo. Nato grifig sneg do polovice in prehod v putrček v spodnjem delu proti Grčovcu do kamna in podrtega drevesa nekje na 1400m. Na easy nazaj navzgor do sedla na koncu ceste in po gozdu do Sviščakov, pomrznjen sneg je ostal le v zadnjem delu - še dobro, ga vsaj ne bo prehitro pobralo:) Zaenkrat še zvezno razen 10m v gozdu... Lp vsem, Uroš, Darjo, Marko, Boštjan.

Kredarica - za Cmirom (BogdanJ, 03.04.2015)


Veliki petek se je sicer začel z močnim vetrom, ki pa je čez dan vse bolj pojenjaval. Na nebu je bil le tu in tam kakšen oblak, temperature pa ves dan globoko pod ničlo. Sneg se začne na gozdni meji na okoli 1200 nm. Trda podlaga ni obetala udobne hoje, zato so smuči ostale na hrbtu. Kar kmalu si je bilo potrebno nadeti še dereze. Preteklo toplo vreme je s sten in grap na pobočja odvrglo večje število kar spodobno velikih plazov. Prvi poskus hoje s smučmi nad 1800 nmv ni trajal prav dolgo. Do Staničeve koče so smuči še po enkrat romale na noge in na nahrbtnik. Pasovi trdega in napihanega snega, ki pa ni vedno zdržal teže, so se menjavali pogosto. Pobočij pod Ržjo gorkota letos še ni pobožala, toliko bolj pa so jih zadnji teden negovali vseh vrst vetrovi. Vremenarja na Kredarici sta bila zaradi premočnih vetrov in posledično nezmožnosti pristanka helikopterja prisiljena kar za cel teden dni podaljšati izmeno.
V dolino smo odsmučali preko Rži. Morali smo biti kar previdni, saj je klož vseh oblik in velikosti na pretek. V srednjem delu grape napihanemu snegu ni veljalo zaupati, zato smo ga oddrsali. Nadaljnji spust je pretežno minil v vijuganju po trdem in zbitem snegu, od njegovega škrtanja in ječanja pa so nas bolela celo ušesa in ne samo mišice in sklepi. Prehode med naravno zapadlim snegom in plazovino pod 1800 nmv smo uspešno polovili, tako da je bila smuka zvezna, čeprav je snega ponekod že zelo malo in so melišča ponekod že dodobra razgaljena. Trdota snežne podlage tudi v nižjih legah ni niti za malenkost popustila. To pa je imelo tudi dobro plat, saj je vijuganje med ruševjem mninilo hitro in tekoče, odpadlo pa je običajno preklinjanje. Do ceste je le dobre četrt ure sproščenega spusta. Z mano sta uživala Irena in Vital.

Rokavski ozebnik (Matej, 04.04.2015)


Med vožnjo proti gorenjski je naneslo, da sva se s Klemnom odločila za Rokavski ozebnik. Dobra ura hoje do snega. Štartne flike zgledajo bolj klavrno, ampak se k sreči višje začnejo prehodi lepo zvezno odpirati. Snežna podlaga trda. Vsa oprema je na hrbtu. Vštric malega Matterhorna se začne pod čevlji mleti nek napihanc, višje pa že pršič, ki se na snežišču pod ozebnikom nama v veselje fajn odebeli. No, čez ozebnik pa že fajn gaziva. Na vrhu Klemen izžreba kamen, jaz pa škarje. Ampak, če ni fovšije je v tako zalitem ozebniku za oba dost:). Pod ozebnikovim stožcem se drživa doline v desno. Tam se brez problema zvezno pripeljeva do skoka, kjer se ob dobri sezoni konča snežni jezik. Meni je ura pokazala genau 1000 višincev smučarije.

Nad Šitom glava (Mišo_Jenčič, 04.04.2015)


Preventivno sva kar na izhodišču nataknila dereze in v strmini v srednjem delu so nama prišle kar prav (no, M&M, ki sva ju srečala dol grede, sta lagodno primarširala nasproti na smučeh brez srenačev, ampak njuno dojemanje strmine oziroma izpostavljenosti je drugačno kot najino :-) ). V precejšnji meri sva sicer lahko sledila stari gazi in sva se kar hitro povzpela pod stene Mojstrovke. Zmrznjene grude, plazovina in smučine niso nudile prav nobenega užitka pri smučanju, a nekako je vseeno šlo. Sva bila pa vsaj nazaj še pred žegnom in pred poslabšanjem vremena...

Rodica (Domen, 03.04.2015)


Potem, ko nekaj zadnjih let nisem našel časa zanjo, sem bil na Rodici 2 dni zaporedoma, včeraj in danes. Cesta je kopna, praktično do izhodišča za planino Suho. Smuči je čez prvo strmino v gozdu najlažje nesti, potem pa....kakor te je volja. Včeraj sva s Tonijem do planine hodila na smučeh, od žleba dalje pa na derezah, danes pa z Martino od avta do vrha peš, derez nisva potrebovala. Včeraj je kraljeval predvsem veter, ki je bil na vršnem grebenu že na meji regularnosti. Midva sva vztrajala do vrha, koliko je to dejansko smiselno, je lahko stvar kake druge debate... Včeraj snežna podlaga vremenu primerna, ni popustila niti za milimeter, danes pač je, tako da je bila smuka danes neprimerno boljša, celo kak zavoj napihančka od včerajšnjega sneženja se je našel. Ob kolikor toliko normalnem vremenu torej super razmere za smuko, danes se je še nekako dalo pregoljufati čez zadnjo strmino v gozdu, bo pa to iz dneva v dan verjetno manj smiselno, a višje je snega zaenkrat še dovolj.

Vrtača (Domen, 01.04.2015)


Po V žlebu gor, po J grapi dol. Razmera super, vreme pa, kot da bi se hotelo na 1. april malce pošaliti z nami...od tropske vročine, do sibirskega mraza in sneženja. V J grapi je še dovolj snega, brez napok, na dan našega obiska je bila trda, posuta z nekaj cm sveže beline. Smuka se konča na zadnji prelomnici nad Ljubeljom, če zavijemo po kolovozu v gozd, še nekoliko nižje. Nekaj dni bo ta tura zagotovo še aktualna, ob kaki konkretni otoplitvi pa bo pod J grapo snega začelo počasi primanjkovati.

Dleskovec (Žiga_Šubic, 03.04.2015)


Z avtomobilom se je dalo priti po zasneženi cesti proti planini Ravne do 1300 m, od zadnjega križišča še ca. 1,5 km. Od izhodišča po cesti takoj s smučmi, kmalu pa jih je treba sneti in prehoditi nekaj metrov široko kopnino. Nato se do vrha pride brez snemanja smuči. Sneg je vseskozi trd in zamrznjen, dosti je zametov novega snega. Srenači so bili nepogrešljivi. Spust po jugovzhodnem hrbtu je bil odličen, najprej je bil sneg še napihan in leden nekaj sto metrov pod vrhom pa lepo osrenjen. Nekoliko je bilo le težav z navigacijo :-) Skozi gozd se da priti brez prevelikih težav vse do ceste, snega je še dovolj.

Nad Šitom glava (Miha, 03.04.2015)


Danes smo se Boštjan, Aleš in Jure odpravili na NŠG. Vršič je prevozen. Turo smo začeli iz Vršiča. Veliko smučarjev nas je krenilo proti NŠG, nakaj tudi proti mali Mojstrovki. Zjutraj vzpon po trdi snežni podlagi. Obvezni srenači za vzpon! Smučarija navzdol do Vršiča enkratna.

Greim 2474m Nizke ture (Goran, 03.04.2015)


Info!!
Danes sem imel lep namen da grem pogledat v Nizke ture v regijo Steiermarkt na Greim.Toda za mejo Karnten se je začel pojavljat sneg na cestišču in v dolini Mure je bilo snega vedno več,ko sem prišel do odcepa za Greim pa me je pricakala prava snežna odeja na 700m je bilo frišnega dobrih 15cm zato poti nisem mogel nadaljevat.Potem pa sem gledal razmere za te konce in je zapadlo v zadnjih dneh od 100 do 150 cm frišnega snega samo v zadnjih 24urah ga je zapadlo dobrega pol metra,nevarnost plazov pa je trenutno 4.stopnje zato sem obrnil in se vrnem naslednji teden zima bo v teh koncih še dolgo trajala...

Viševnik (Grega_Žorž, 02.04.2015)


Snega je malo vendar je trd in zbit. S parkirišča sva štartala še pred sedmo uro, kar pomeni, da sva morala čez grapo dat smuči na nahrbtnik, ker brez srenačov ni šlo.
Med pavzo na vrhu se je sneg pod pasom ruševja že omehčal tako, da je grapa ratala povsem južna. Zgoraj na flanki je že kar nekaj travnatih površin.

Kamniti Lovec (Matjaz, 02.04.2015)


Danes sem obiskal Kamnitega Lovca.Ker sem bil zjutraj zaradi popoldanse službe zgoden na izhodišču,sem jo do SV.Višarij obral kar po smučišču.Od spominske plošče na Luca Vuerlicha pa v okviru markirane poti do vrha.Špura je narejena,vendar zjutraj trda,skoraj ledena,tako ,da brez srenačev ni šlo.V sami grapici pod vrhom pa shojeno,vendar sneg še ni predelan,pod samim vrhom pa od sedeljčka naprej snega skoraj ni,tako,da se prav iz vrha ne da več odpeljati na smučeh.Verjetno pa Igor pozna še kako drugo varianto,tako,da me ne držat za besedo.
Snega v teh koncih je trenutno še dovolj,smuča se na obe strani (gledano navzdol)in razen tega,da sneg zaradi rane ure še ni odjenjal je bilo uživaško.
Ker pa je Velikonočni čas,sem se pred Višarsko cerkvico še priporočil našemu gospodarju,ki lebdi nad nami za zdravje in srečo,vse skupaj pa poplaknil pri Mešniku za šankom in po smučišču odhitel proti avtu in naprej v službo.
LP in vesele praznike vsem turašem in turašicam
Matjaz

Savin Kuk (Breščak_Marijan, 01.04.2015)


Ideja je bila Daretova in moram priznati da je bila zelo v redu. Odpeljali smo se v četrtek 26.3 v Črno goro – Žabljak kjer je bilo naše izhodišče za par tur. Vreme nam je delno krojilo gorsko aktivnost čeprav smo se kar lepo prilagajali trenutnim razmeram. Imeli smo vse. Obilico snega in sneženje, dež, meglo – nazajgrede so nam obetali celo točo. Kljub temu smo naredeili par lepih in prijetnih tur. Dvakrat Štuoc – prvič do megle, drugič pa do vrha, Sleme do megle oz. do zgornje polovice, pa v lepem, vetrovnem in sončnem vremenu še izlet na Jezero in za konec pa še vrhunski Savin Kuk. Snežne razmere so za letošnjo zimo super. V Žabljaku ga kar ne morejo odmetati, v hribih več kot dovolj. V zgornjem delu spihan sicer pa povsod v izobilju. Mimogrede ga je sproti naneslo po pet ali deset centimetrov vsako noč tako, da je bilo za najboljše pogoje smuke preskrbljeno. Dodatno pa še izredno prijazni ljudje, ki so nas sprejemali z odprtimi rokami. Ni kaj dodati – prijetno smo preživeli te turnosmučarske dni ob dobri smuki in enkratni hrani . Daleč je, pa smo vseeno uživali Mojca, Aleš, Dare in Marijan

Bistriška špica 2114m (Goran, 02.04.2015)


Bistriška špica so ji šteti že dnevi iz Luž čez travnike se že popzna da je pomlad tule.Od avta z parimi prekinitvami sploh v spodnjem delu,srnači obvezni trdo sam beton.Nad gozdo mejo je snega dovolj ni pa nobenega presežka sama smučarija danes pogojno užitna skorja se ni predirala ampak res je blo trdo tako pač je v gorah še en fajn dan....

Več slik na Turne deske.si

Kredarica (JanezNastran, 21.03.2015)


Malo za nazaj ... 21. marca smo šli iz Krme nočno na Kredarico, kjer smo počakali sončni vzhod. Kolega je skočil še na Triglav, potem pa sva odsmučala do Staničeve koče in za Cmirom v Vrata. Snežna odeja iz Krme dobro povožena in utrjena, do letnega parkirišča. Snežna odeja na plazovih pod stenami Debele peči in Draških vrhov je bila zelo klavrna - skale so bile ravno toliko pokrite, da se niso videle, škrtalo pa je. Bolje voziti med borovci, blizu markirane poti. Snega po ledeniku in proti Staniču dovolj, ampak kložasto, sploh v senčnih predelih. Najbolj bogo s snegom je bilo pod Begunjskimi vratci, kjer je bilo treba kar malo pogledati za strnjeno snežno odejo. Tudi po sami dolini za Cmirom je pogrešati sneg. Presenetljivo dobro pa je bilo že pod Cmirom - pod stenami Vrbanovih špic. Podlaga zadostna in trda, čez pa dobrih 10 cm pršiča in nič klože. Ta del je res dvignil povprečje celotne ture. Na zadnjih snežnih jezikih pred pobegom v gozd pa snega tudi premalo - je kar škrtalo, čeprav so bile vse skale skrite. Snega na poti, že v gozdu, je bilo nekaj, da se je dalo še nekaj časa peljati. 10-15 minut hoje do ceste pa ni ušlo. Cesta v Vrata je bila takrat prevozna ravno do izhodišča za Cmir. Kolikor berem od Mateja Križ, pa je sedaj prevozna do konca.

Križ (Matej, 01.04.2015)


Rana ura zlata ura in pred vremenskim preobratom domov. Takole se nama je danes s Klemnom izšlo. Vrata so bila danes neobiskana, vsaj do 11ih. Parkirava pred rampo in jo mahneva proti Križu. Smučljiv sneg se začne tam kot ponavadi, pri studencu. Zjutraj ob 7:30 še vse trdo. Precej frišno ozračje ni kazalo na kaj prida odjenano podlago v kasnejših urah. Srenači bi najbrž prišli prav. Tako pa sva malo kombinirala dile na ruksak-dile na noge in ponovi vajo. S Stenarja je kar dobro splazilo, vendar je gladkih terenov okrog stare plazovine še dovolj. V dolinci pod Stenarjem je podlaga precej skorjasta in se pod težo pešaka predira. Do pod vrha Križa lepo zalito. No, med spustom podlaga v zgornji tretjini še ni popustila, nižje dol je pa sonce dobro opravilo svoje delo in so šli zavoji lepo na mehko.Med peš sestopom proti avtu je pa že začelo snežiti.

Rauchkofel (JanezNastran, 29.03.2015)


V soboto smo z Dobrača ogledovali proti Cogliansu in tistemu kar je za njim. Rauchkofel je bil sicer plan za naslednji vikend, po spletu okoliščin pa sva ga napadla že naslednji dan - v nedeljo. Vožnja hitro mine, sploh, če spiš in nekdo drug vozi. Smuka je možna od avta do avta, razen, če šofer tako parkira, da moraš 10 m peš. :D Ker je bilo pričakovati odjugo, sva štartala malenkost prej - ob 5h iz LJ, po novi uri. Sam vzpon je bil hiter, gazi povsem do "pravega" vrha ni bilo, zato sva jo naredila midva. Razgledi fantastični, vreme dopoldne tudi, sama tura po dolgem času smučarsko bolj zanimiva - med spustom ni štamfanja, dolina pod Cogliansom res prijetna, tako kot celotna tura. Smuka kljub težkemu južnemu snegu povsem OK, nedotaknjenega terena še kar nekaj, v sami (senčni) dolini pod Cogliansom sicer kloža, pa vseeno, ker tam tako ali tako manj zavijaš, ker je ravnina. Vzela sva si ga res na izi, pa sva bila kljub temu kmalu nazaj v LJ, zato sva turo potegnila in zaključila malo drugače (zadnja fotka).

Snežnik (Zoran_Vidrih, 29.03.2015)


Verjetno ena zadnjih možnosti letošnje sezone za smuko po južnem pobočju Snežnika. Še prej pa spust na severno stran v Smrekovo drago kjer bodo pogoju za smuko še kar nekaj časa. Pot je shojena in obiskovalcev je polno, smučarjev in pohodnikov. Sneg je še zmerom neprekinjen od Sviščakov do vrha. Dan je bil skoraj brez vetra in pomladansko sonce je dodobra pobarvalo čelo v recimo enih 30 odtenkov rdeče :)

Povzetek dneva v gibljivih slika pa na mojem YT kanalu :

youtu.be/65eJrHYIETg

:D

Mangrtsko sedlo in še malo višje (IgorZlodej, 30.03.2015)


Mangrtska planina še ponuja sneg in tako se gre lahko že od avta na smučeh, kar imam seveda najraje.

Za las sem še ujel razmere, ko sem lahko šel po moji varianti mimo vse tunelov. Nad Mesnovko je s pomočjo srenačev šlo seveda veliko bolje, še bolje pa seveda potem na povsem pomrznjenem snegu pod MRM.

Na začetku jeklenic italijanske poti odložim smuči in nadenem dereze, ter grem naprej. Že od daleč sem videl, da je v "zimski smeri" veliko napihanega snega, ko pa sem prišel do "italijanske prečke" pa sem se odločil za vrnitev. Nadaljevanje bi bilo preveč tvegano, saj je tam veliko napihanega snega, ki se lahko že ob minimalni obremenitvi sproži, pobočje po S steno Mangrta pa se konča daleč spodaj, zato bo Mangrt pač počakal.

Med sestopim do smuči si ogledam razpoke za skalnim stolpom neposredno nad tako imenovano "slovensko grapo", glede na opazovanje iz lanskega leta so se razširile, vsaj tako občutek sem dobil. In, ko se bo vse to sesulo ne bo nič lepega. Lahko se zgodi že kmalu, lahko šele čez nekaj let. Vsekakor je to precej grozeča nevarnost in tvegano bo vstopati v slovensko pot na Mangrt, vsekakor pa me "slovenska grapa" do sesutja teh skal ne bo videla.

In smuka, ja seveda nadvse dobra je bila, malo je motila le megla in veter na samem sedlu.

Rodica (Franci, 29.03.2015)


O razmerah in vzdušju je že Miro vse povedal.
Tudi mi smo šli preko Vogla in se s Šije spustili v dolino proti Suhi.Ker letos ni veliko snega,nismo šli do dna ampak smo sledili ostalim in se povzpeli na greben.Od tu pa lepo proti vrhu.
V Suho smo potem smučali malo kasneje in ujeli krasne razmere.Po okrepčilu na planini še povratek na Vogel in zaključek na terasi.Bil je lep dan.

Dobrač / Dobratsch (JanezNastran, 28.03.2015)


Prvič na Dobraču lani, v brutalni megli. Letošnjih novejših zapisov za to turo ni bilo, zato smo šli pogledat, da lahko poročamo. :) Najprej v Heiligengeist, kjer snega (seveda) ni. Obvelja backup plan - po Alpenstrasse na zgornje parkirišče. Sonca za izvoz - vroče zelo, še dobro, da je pihal veter. Smo pa imeli vsaj razglede, da se je popravilo povprečje od lani. Smuka po tej ravnini taka kot je - še po klancu navzdol poganjaš. Sneg ponekod precej spihan, drugje napihan, ampak vseeno čisto OK za normalno smuko.

Več fotk:
https://picasaweb.google.com/117716969375992242593/DobracDobratsch2832015?noredirect=1

Viševnik (Boris, 29.03.2015)


Po zadnjem sneženju so bile razmere na Viševniku spet presenetljivo dobre. Vrh je bil lepo pokrit in grapa zalita.
Tudi tekaške proge v športnem centru so bile zaradi DP dobro urejene. Naprej pa bodo urejali odvisno od razmer. Na planini Zajavornik so bile tekaške proge še zvezne. Je pa bile cesta pri ~Rupah neprevozna zaradi podrtega drevesa.

Rodica, 39. Turni smuk AO Bohinj (Miro, 29.03.2015)


Na vabilo AO Bohinj se je odzvalo (po knjigi vpisanih udeležencev) najmanj 125 turnih smučarjev z vseh koncev Slovenije.
Bohinjci so se spet lepo potrudili, saj so poleg domače zaske, čaja in domače ognjene vode priskrbeli še čudovito vreme.
Vrh Rodice je bil na določene momente skoraj premajhen za tolikšno število turašev. No, na srečo so Bohinjcem Primorci odstopili tistih nekaj kvadratov prostora na vrhu, da je kramljanje med starimi in novimi prijatelji potekalo nemoteno.
Sama tura bo še nekaj dni aktualna, saj je snega še dovolj za lepo smuko.
Naša grupa je pristopila na vrh s smeri Vogla, odsmučala preko Lepe Suhe do Planine Suha in se po okrepčilu ovešena s kolajnami vrnila na izhodišče - Vogel.
Sneg: za hojo zjutraj ravno prav odjenjan, da je hoja peš uživaška, na smučkah na momente pridejo prav srenači. Za smučanje: vrhnji del Rodice trd (dopoldne), pod Lepo Suho v senci še trd s tanko skorjo, nižje lepo grifig, nad Planino Suha pa lepo omehčan, primeren za mehke, uživaške zavoje.
Več podrobnosti pa na povezavi: http://www.mphoto.si/rodica-39-turni-smuk-ao-bohinj/

Vrh Hribaric (Damjan_S., 29.03.2015)


Z avtom smo se v soboto popoldne pripeljali do odcepa Pl. Vogar-Pl. Blato (»Klaso«, hvala ti za informacijo o prevoznosti ceste), nekateri (Škoda jeti!) pa že takrat do parkirišča. Z nočjo smo prišli na Pl. Grintovico, kjer smo spoznavali mnoge talente tokratnega moštva. Prestavil(i) sem(o) uro, ter v lepem nedeljskem jutru nosili smuči še do višine 1500 metrov, kjer se začne konkretna snežna odeja. Žleb pod Pl. Krstenico je bil trd, sicer pa sem se (zardi žgočega sonca in ne ravno hitrega tempa) bal, da nas ujame gnilec. Na srečo in zadovoljstvo vseh sem se krepko motil! Tako kot Mišo in ekipa na Zelenici, smo se tudi mi čudili velikim plazov izpred dveh dni, še zlasti izpod Krsteniškega in Prevalskega Stoga. Prejšnji dan urezana smučina nam je precej olajšala vzpon pri prečenju pobočji v senčnih delih. Sicer pa so bile razmere naravnost odlične. Na vrhu se razgledujemo po »bleščavi Zlatorogovih rogov« ter se tako, kot sem se prvič pred skorja tridesetimi leti, prepustimo »sanjskemu plesu telesa in smuči«. Do Krstenice smo smučali v smeri vzpona, nato pa po vlaki do cca 1350 metrov višine nad. Pl. Blato. Po belih plesiščih Bohinjskih gora nad Pl. Krstenico smo plesali Lidija, Majda, Sonja, Joahim, Tomaž, Bojan, Primož in Damjan.

Luknja (Branko, 29.03.2015)


Luknja 1756
Z avtom je možno do parkirišča pri Aljaževem domu. Nošnja smuči pod steno skorajda ni več smiselna. Snežna podlaga je zjutraj dovolj trdna, da je hoja udobna. Nazaj grede pa je zavojev malo.
Meta in jaz

Koroška Rinka (2433m) (ŠpehM, 29.03.2015)


Po žegnanju butar in nedeljskem kosilu (v bistvu sem dal na mizo včerajšnji ričet), so si oča namesto glaža vina zaželeli obisk domačih hribov. Hitro sem našel sotrpina, ki je imel dopoldne podobne obveznosti, in že z hitrimi koraki šibava proti Okrešlju. Itak sva zadnja, vendar dobiva kar nekaj koristnih napotkov od predhodnikov - hvala! Prvotni plan Savinjsko sedlo sva spremenila v Koroško Rinko in ni nama bilo žal. Prerez snežne odeje na 1600 m (Zaspan hrib) ne pokaže nič nevarnega, zato nadaljujeva kar v Turski žleb. Do vhoda je bilo še južno, v njem pa počasi trdo. Derez in cepina nisva imela, zato sva v zgornjem delu nekaj metrov močneje nabijala pancarje v sneg. (ja, ja... saj vem!)
Iz žlebu ven, Na Malih Podih pa odjuga. Nadaljujva po stopinjah predhodnika do vrha Križa - Koroške Rinke.
Smučanje z vrha po različni podlagi (odjuženi mehki, napihano trdi), Žleb je zgoraj trd (robniki super primejo), spodaj pa mehak, še ne ojužen in prava fantazija za malce širše smuči. Od Zaspanega hrba nižje pa gnil nov sneg - žalost! Pripelješ se do izvira Savinje, vmes peš, potem pa še smučaš po cesti do vozila v Logarskem kotu.
To, da je potem oču pir bolj pasal kot pa glaž vina po južni, mi najbrž ni potrebno razlagat.

Kotovo sedlo (Marijana_&_Marko, 29.03.2015)


Nad Kotovim sedlom smo se po žlebu (44°, 100 m) vzpeli na SZ greben Jalovca (2430 m). Smuka v žlebu po suhem snegu, naprej do pod Jalovčevega ozebnika se je dalo loviti lepo smučljive flanke z mehko kložo. Zatem so vse do izravnave nad gozdom po sredini "odvratni" ostanki ogromne plazovine, le čisto ob straneh se je dalo smučati. Izbrali smo desno stran, razmere podpovprečne. Prečenje kuglaste plazovine do snežišč pod Poncami je bil pa sploh poseben užitek, zatem je šlo zelo luštno vse do Tamarja. Tekaška proga je bila zjutraj ledena, pri povratku pa je ravno prav spustila. Tu in tam so ožine, spodaj pa na parih kratkih odsekih zmanjka snega.

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Punta Rocca (Ksenija, 29.03.2015)


Po napovedih vremenologov naj bi bila Marmolada tam nekje do 13.00 osončena, potem pa naj bi se nebo nad njo zaprlo. Napoved je tokrat držala kot pribita.
S Passo Fedaia (2057m) smo nekaj po 8.00 že drsali prot cilju - 3250m visokemu vrhu Marmolade - Punta Rocca. Sončno, rahlo vetrovno, proti vrhu pa se je veter krepil, a ni bil moteč. Že ob vzponu smo zaznali, da bo smučarija pestra. Sneg na 100 in 1 način. Napihanec, mehka in trda kloža, pršič v pasovih, rahla, še vedno lepo smučljiva skorjica. Pa vseeno - edini smo si bili v oceni, da je možno uživati v prav vseh naštetih vrstah snega.
Ko smo se pripravljali na spust, se je vremenska napoved uresničila. Sonca nič več, vidljivost pa dobra, tako da smo vriskajoč prismučali nazaj k jezeru.
Lepa tura, z danes res krasnimi razgledi.

Dovška Baba (Mišo_Jenčič, 29.03.2015)


Eno kratko smo imeli v mislih za danes. Po kolebanju med še par cilji v Karavankah in na Pokljuki smo se odločili za Dovško Babo. Pripeljali smo se malo naprej od Cica, potem so se na cesti začele čedalje globlje zaplate snega in smo kar parkirali. Do Dovške Rožce nas je večina smuči nosila (po pešpoti), naprej pa s psi. Svež sneg se je začel nekje nad kočo in ga ni veliko. Smuka po vršnem pobočju je bila odlična – skoraj popoln srenec, potem pa po cesti – sprva zvezno, potem pa je bilo treba čedalje pogosteje snemati smuči. Teh snemanj se je nabralo 15, a načeloma smo prismučali do avta :-). Tako sem v dilemi, kakšno oceno dati turi – gornja flanka bi si zaslužila najmanj oceno "priporočam" (4), zaradi ceste in siceršnje skromne snežne odeje pa je več kot očitno, da za letošnjo sezono ture ne morem več priporočati (ocena 2) – no, pa bom dal povprečje...

Pod Kriško steno (Tine_Čopič, 29.03.2015)


Snega je v Krnici malo, tako da je spodnji del med skalami in rušjem nekoliko neroden, posebej v trdem. V žlebu je nekaj malega plazovine, vendar ne moti. Novi sneg se začne nekje pri 1600 m, a ga ni prav veliko in so se že naredile mehke klože. Smučanje ni bilo slabo, ker se je sneg do okoli dvanajste ravno prav omehčal. Cesta od koče do Klina ne bo več dolgo.

Vršiški konec (Marina, 29.03.2015)


Danes sva jo z Brino mahnili pogledati v naš konec, kakšne so kaj razmere okoli Vršiča. Morda komu pridejo prav tele informacije:
Na 3. ovinku je bilo parkiranih okoli 30 avtomobilov. Ker se Brina ne zna ravno lepo obnašati na tako obljudenih krajih in ker je belina teloha nakazovala, da bo treba kar lep kos poti do Kriške stene smuči nositi, sva šli pogledat naprej.
Malo več snega se začne pri tablah s pogledom na Ajdovsko deklico. Če avto pustiš pri Tonkini koči, lahko takoj stopiš na smuči in se sprehodiš brez snemanja do vrha Vršiča po stari vršiški cesti, saj z višino debelina sbežne odeje lepo narašča. Po poti je sproženih nekaj manjših plazov, sicer pa nobene žive duše.
Z vrha pri Poštarski koči je bilo videti, da je melišče pod Mojstrovko že zvoženo. Nekaj malega človeških pik se je ob 11.00 še vzpenjalo navzgor, eni peš, eni s smučmi. Večja skupina pešakov pa je zavila proti Šitom glave.
Upam, da kdo še kaj več napiše o razmerah pod Kriško steno in na Mojstrovki, saj bosta obe turi letos še aktualni.

Dovška Baba (Marina, 28.03.2015)


Cesta z Dovjega je kopna do Poljane. Ker smo imeli 2 krat 4x4, smo se zapeljali še nekaj ovinkov višje. Potem pa smo vadili snemanje in natikanje smuči. Od odcepa letne poti naprej pa je sneg vse do vrha zvezen.
Novega snega ni prav veliko, a dovolj, da lahko brezskrbno zavijaš in pod smučni nič ne škrta. Ko smo prvič odsmučali, se je pojavila dilema: še enkrat pse gor in na vrh ali pa si privoščiti martinčanje pri koči. Oboje je bilo uživaško.

Vrh Strmali 2201m (Goran, 28.03.2015)


Turne deske ponovno v Julijskih alpah tokrat smo preverjali snežne razmere nad Pecolom.Z avtomobilom smo se lahko pripeljali
do Pecola spodnji del je cesta popolnoma kopna,zato smo si malo skrajšali dostop.V zadnjih dneh je tudi tule zapadlo kar nekaj snega ampak sonce dela svoje.Smučarija ni bila noben presežek kajti frišn sneg je bil fejst južen in je šlo v dolino yelo počasi.Zato pa je bil super dan brez oblakov,samo zjutraj je malo pihal severnik,ki pa se je popolnoma umiril še en fajn dan v gorah je za nami….

Več slik na Turne deske.si

Rauchkofel (Bogdan, 28.03.2015)


Nekaj utrinkov s turnosmučarske sezone 14/15.
Včeraj je bil verjetno zaključek. Snega je še dovolj, posebno na pobočjih obrnjenih proti severu. Zaradi nevarnosti plazov, nisem šel po običajnem pristopu na vrh, ampak na desno sedlo. Smučarija čisti užitek.
Lepa sezone, le družbo pogrešam, posebno žensko. Če bi se mi v bodoče katera želela pridružiti, mi bo v veselje.
bobrec@gmail.com

Peca-Bistriška špica-Veška planina (Bačko, 28.03.2015)


Jasno jutro na planini Luža in sveže pobeljene smreke ter obilo pršiča, so nas zjutraj spominjale na januarsko smuko, ki bi si jo želel vsak pravoveren turaš. A naši Koroški prijatelji so imeli z nami drugačne načrte - malo pod vrhom Bistriške špice smo jo ubrali proti severozahodu, kaj hitro sneli psičke in jo po različnih vrstah snega odjodlali proti Veški planini (Wackendorfer Alm 1568m). Najlepša je bila deviška flanka pršiča nad kočo, ki smo jo zato tudi temeljito obdelali. Po martinčkanju pred kočo pa pse na dilce in nazaj na Bistriško špico, nato pa je sledil po popoldne že močno odjuženem snegu še preboj skozi gozd v dolino. Nad planino smo celo opazili, da so nam nepridipravi na nekaterih mestih (medtem ko smo zgoraj uživali obilje snega) pobrali praktično ves jutranji sneg.

Nad Ljubeljem (100jan, 28.03.2015)


Z Ljubelja smo se po SV grapi vzpeli na Vrtačo in jo zapustili po J grapi.
Nobenega razloga ni bilo, da bi izlet zaključili zato smo šli po Osrednji g.
na Begunjščico in po njej tudi odsmučali do parkinga. Po naši oceni so bile
vremenske in snežne razmere "pravdobre", sodeč po zadovoljnih izrazih ljudi,
ki smo jih srečali (zapomnil sem si samo Barbaro in Marjano) pa so bili takega
mnenja tudi drugi.

Peca (Marijana_&_Marko, 28.03.2015)


Planina Luža - Bistriška špica.

Na vrhu je svoje delo opravil veter, a je bila solidna smuka, med drevesi odlična smuka po dovolj globokem pršiču do lovske bajte. Še enkrat gor, opoldne je sonce zelo ojužilo sneg, a še ena dobra smuka med drevesi. Pod lovsko kočo je revščina tako s snegom kot razmerami za smuko, cesta nazaj do parkplaca pa je bila mestoma kopna - zjutraj je bila še zasnežena.

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrbina pod Prestreljenikom, Prevala in Prestreljeniško okno (IgorZlodej, 28.03.2015)


Spominski turni smuk DGRS Bovec, v spomin na srčne može, ki jih ni več med nami. Udeleženci iz GRS Škofja Loka, Tolmin, Rateče in Bovec.

Običajno ga naredimo nekje na območju Kanina, ki je pač naša domača, najlepša in najbolj sončna gora.

Najprej peš po dostavni poti proti C postaji, pod postajo pa na smuči in po trdi podlagi naprej. Nov sneg je večinoma odpihnilo gor nekam pod stene od koder se je tudi plazilo pred dnevi. Ker smo bili prehitro na Škrbini pod Prestreljenikom, smo odsmučali na Prevalo, kjer se je izmenjevala trda kloža in star pomrznjen sneg. Tam spet na pse in nazaj gor, ter nekateri še do Okna, kjer je že rahlo odpuščalo. Smuka odlična do brunarice, zatem pa do C postaje kot po maslu, boljše danes zagotovo ni bilo nikjer. Tistih 20 minut hoje do avtomobilov ni omembe vreden, zato pa toliko bolj zaključek na letališču v Bovcu.

Se vidimo naslednje leto, spet v večjem številu, ko bodo ponovno odprte ceste na vzhod.

Suho ruševje (Mišo_Jenčič, 28.03.2015)


Prvotne bolj velikopotezne načrte smo zaradi novega snega zreducirali na eno bolj pohlevno turo. Po smučišču b.p. do Zelenice, nato pa po dobro nadelani gazi v Suho ruševje. Novega snega niti ni bilo toliko, kot smo pričakovali – le kakih 5-10 cm. Ob našem vzponu je bil na strmini pod Suhim ruševjem še pršič, med smučanjem pa se je že povsem ojužil. Na prečki proti Zelenici ni pod novim snegom nobene podlage, zato je občasno malo škrtalo pod smučmi. Smuka povprečna, tako v Suhem ruševju kot po smučišču.

Deska (1970m) (ŠpehM, 28.03.2015)


Cesta je od Planinška naprej vozna še slab kilometer, če imaš 4x4 še dodatnih 100m. Sneg potem v gozdu z višino narašča (1500m = 30 cm novega), nad gozdno mejo pa je veter naredil po svoje. Natančno količino novega snega je nemogoče določiti, ker so nekje zameti globoki tudi nad 2m, drugje pa je vse spihano. Tudi danes dopoldan je močno pihalo in smo se pod grebenom obrnili. Smučanje pač fajn, kakor zmeraj! ;)

Silvretta (Vanja_Starčević, 16.03.2015)


Od 16.-20. 3. sva z Željkom opravila klasično TS prečenje v pogorju Sivretta. Smer je potekala: Paulinkopf (z žičnico)-Fimbatal (Haidelberger huette) - Kronejoch - Jammtal (Jamtalhuette)- Obere Ochsenscharte - Ochsental (Wisbadenerhuette)- Silvretta pass - Silvretta huette - Rote Furka - Klostertal - jezero Silvretta - po ratrak progi v Wirl (Galtur). Vmes smo se še povzpeli Breite Krone 3080 m, Dreilenderspitze 3197 m, Piz Buin 3310 m in Schneglocke 3222 m, nabralo se je 5300 m vzpona na smučeh, prehodili smo i presmučali 80 km v 5 dnevih.
Parkiranje v Ischglu je možno le v garaži in stane 5 EUR za vsako začeto polovico dneva, za Paulinkopf smo kupili 1/4 dnevno vozovnico (od 14 h), stane 25 EUR

Snega je relativno malo (Breite Krone, edini na smučeh dostopni vrh, je bil spihan) ampak smučanje ni bilo moteno, snega je bilo skoraj vseh sort (razen pršiča in poledenele skorje), večinoma bila napihana skorja, ki je držala. Vreme smo imeli prva dva dni visoko oblačnost z difuzno svetlobo (deloma tudi meglo) kar je dokaj motilo smučanje (večinoma na občutek), potem pa 3 dni sonca. Spali smo v kočah, ki so razen Silvrettahuette, v lastništvu DAV-a in so zelo luksuzne (zame preveč, Jammtalhuett. je skoraj hotel), polpenzion pa ni drag (41-45 EUR), nekoliko je dražje v Silvrettahtt, v njej sva se počutila tudi najbolj gorniško. Planirala sve še dodatni dan v Jamtalhuette (kar je odpadlo zaradi poslabšanja vremena) in spanje v Osnabruckerhuette, kar je odpadlo zaradi zaprte koče (odprli so 21. 3), ampak s tem se edino izogne hoji po poledenelemu jezeru Silvretta (35 min). Sve skupi je tura bila prvovrstno gorniško doživetje in najboljše smučanje v tej s snegom skopi sezoni.

Link na Željkove fotografije (še vedno na dolgih turah snemam dijapozitive): https://picasaweb.google.com/111611792261452845283/SilvrettaSnimioZeljkoZarak#

Viševnik (Domen, 27.03.2015)


Pokljuka je najlepša....ko tam ni nikogar...;) Od avta na smučeh, smučišče južno, razmočeno, potem pa v grapi in preko Plesišča, vse do vznožja vrhnje flanke skorja. Na vrhnji flanki nekaj napihanega pršiča, pod grebenom kar precej. Smuka z vrha uživaška (smuči sem šel z vrha iskat nazaj pod skalo na grebenu) vse do izteka flanke, potem pa prvovrstna skorja, ki je ne bi komentiral, vse do smučišča, po katerem se še vedno pripeljemo....do vrat avtomobila...

Monte Cevedale (3769) (IgorZlodej, 23.03.2015)


V nedeljo se nas je 11 iz GRS Bovec odpravilo na turno smuko v nacionalni park Stelvio na Južno Tirolsko, nad dolino Martel/Val Martello, izhodišče kraj Silandro.

Bazo smo imeli v prijazni koči Zufallhütte-Rif. Nino Corsi (2264 m). Ker smo do koče prišli okoli poldneva je bil čas še za krajšo aklimatizacijo in sicer smo se ob rahlem sneženju odpravili na Schöntaufspitze (3325). Razgledov tega dne nismo užili skoraj nobenih, smuka pa ni bila slaba, 10-20 cm novega snega in nekaj puhca na trdi podlagi.

Za najlepši dan smo planirali vzpon na Monte Cevedale. Pričakalo nas je jasno in ne preveč mrzlo jutro. Ker smo imeli na razpolago ves dan, nismo šli prav zgodaj. Špure so bolj ali manj narejene, saj je to območje izrazito turno smučarsko, jih pa tudi posmučajo in prejšnji dan je zapadlo tudi nekaj novega snega. Pobočja niso strma, le proti koči Martello je nekoliko bolj strmo pobočje, potem pa smo izbrali lagoden, vendar zelo dolg pristop preko sedla Cevedale. Bolj strm je bil ponovno vršni del, vendar odlične razmere, tako, da se je na smučeh prišlo tik pod vrh.

Štirje smo se po kaki uri uživanja odpravili še na bližnji Zufallspitze (3757) in potem smučali po direktni smeri v dolino oz. do naše "baze". Sneg je bil ves dan povsem suh in temu primerno je bilo tudi uživanje v zavojih. Ker gre za območje ledenikov je seveda obvezna ustrezna oprema in potrebna pazljivost zaradi ledeniških razpok.

Tretji dan smo se odpravili še v smeri Cime Madriccio - Madritschspitze (3265), vendar smo zaradi sneženja in megle kakih 150 višincev pod vrhom na nekem sedlu zaključili vzpon. Tudi v tej smeri je bila odlična smuka.

Po povratku v kočo, smo pospravili in odsmučali do parkirišča, ter se preko Merana - Bolzana - Brunica in Lienza vrnili domov.

Marmolada Punta Penia, 3343 m (Matic, 23.03.2015)


Kraljico Dolomitov smo prišparali za zadnji dan, ko je bilo tudi napovedano najlepše vreme. Z gondolo smo se za 6 € pustili zapeljati od jezera Lago di Fedaia do koče Pian dei Fiacconi. Do vrha je potem samo še dobri 2 uri in pol po gazi, ki so jo utrli zagnani domorodci. 10 - 15 cm pršiča in jasno vreme sta garancija za nepozabno doživetje :) Smučali smo še čez slikovit Marmoladin kanjon, kjer je za nekaj metrov potrebno sneti smuči, potem pa neprekinjeno do jezera.

Še nekaj slik iz našega izleta se nahaja na povezavi:
https://www.facebook.com/125194104233158/photos/a.792607757491786.1073741851.125194104233158/792610450824850/?type=3&theater.

Col delle Salae, 2227 m (Matic, 22.03.2015)


Ker je bilo izboljšanje vremena napovedano šele za popoldne, smo na turo štartali pozno. Računali smo, da bo cesta do Rifugio Cauriol že kopna in s tem na kratek vzpon na Monte Cauriol. Žal pa nas je pričakala zapornica na spodnjem parkirišču in rahel dež, zato smo se raje zapeljali na Passo di San Pellegrino, kjer je na parkirišču vsaj snežilo. Namenjeni smo bili na Cimo Candine, ki pa smo jo v megli zgrešili in prišli na precej nižji Col delle Salae. Smučanje po 5 cm svežega in mokrega snega je bilo odlično :), poleg tega pa se je megla kot je bilo tudi napovedano, razkadila. Sledil je še vzpon na Monte le Salina nad kočo Fuchiale. Ker so bile razmere za smučanje res dobre, je bilo treba vzpon na le Saline seveda še enkrat ponoviti :)

Punta Vallaccia, 2637 m (Matic, 21.03.2015)


Ker je bilo napovedano poslabšanje vremena, smo s turo začeli bolj zgodaj. Izhodišče za to turo je v dolini Val di San Nicolo pri gostišču La Soldanella. Pri kočah Baita Monzoni in Rifugio Vallaccia nas je počakalo napovedano sonce, potem pa se je na hitro pooblačilo. V gosti megli smo dosegli enega od predvrhov Punte Vallaccie. Ker je bilo toplo, smo pri spustu uživali v mehkem, spomladanskem snegu :).

Cima Bocche, 2745 m (Matic, 20.03.2015)


Za letošnji izlet v Dolomite smo izbrali dolino Val di Fassa. Ker se razmere v naslednjih tednih verjetno ne bodo še bistveno spremenile, bo mogoče koristna kakšna informacija. Snega v Dolomitih tako kot pri nas ni v izobilju, vseeno pa dovolj za sproščeno vijuganje po hribih. Prvi dan smo računali, da nas bo na senčnih straneh čakala še kakšna zaplata pršiča od zadnjega sneženja, zato smo izbrali Cimo Bocche, ki ima izhodišče na Passo di San Pellegrino pri gostišču Negritella. Pri vzponu je še zgledalo, da so se naše želje uresničile, pri spustu pa je sneg kar cukal, tako da se je bilo potrebno tudi navzdol malo potruditi. Sicer pa super sončen dan, za nekaj sonca pa smo bili prikrajšani tudi zaradi mrka :)

Begunjščica (TineS, 24.03.2015)


Dopoldne, ob 9:30 z Ljubelja od avta peš z bigfoot-kami na nahrbtniku. Gor in dol po centralni. Iz sobote na nedeljo je zapadlo cca. 15 cm novega snega, ki se je spodaj krepko ojužil in sesedel. Strmina nad zgornjo postajo sedežnice je, kljub nekaj novega snega, posuta s skalami. Sprejetost novozapadlega snega pa ni najboljša in ker je star sneg zelo trd bi bilo brez derez kar spolzko, z opremo pa se je užitek vzpenjati. Izstop iz centralne je v primerjavi z Domnovim opisom Šentanca (14.3.) boljše zalit in se da smučati prav z vrha.
Pri sestopu je bil pravi užitek na novo zarisati smučine v zgornjem lijaku. Zaradi malo snega in zelo ozkega prehoda (na ožjem delu je širina grape cca. 1m) v takah razmerah z navadnimi smučmi ne bi šlo (brez krutega praskanja). Z Bigfoot-kami pa je bil pravi veseli tobogan po novozapadlem snegu z griffig podlago. Na ožini so se pod smučmi manjši kosi vseeno trgali ampak, ker je malo snega in grapa ozka, ni bilo omembe vredne količine.
Pri izstopu sva se držala desno (gledano navzdol) in se na novo podpisovala po pobočjih pod steno, ki so bila začuda zelo lepo zalita in praktično brez skal. 100 v.m. nad priključitvijo na servisno pot je potrebno nekaj motoviljenja, ampak je šlo brez hujših posledic za smuči. Spodnji del je še vedno lepo speglan in se bo še nekaj dni dalo prismučat prav do avta.
Ker smučam tudi s klasičnim turnimi smučmi lahko rečem, da bi bilo z njimi kar stresno, z bigfootkami pa je bila, glede na skromno snežno odejo in dobro stopinjo, odlična in prav nič softič:) tura, ki bi jo bilo vredno ponoviti. Ampak jutri bo že vse drugače. Uživala Tine in Matjaž

Hochkreuz (Štehi, 23.03.2015)


V ponedeljek sva smučala v skupini Kreuzek. Povzpela sva se na najvišjega – na Hochkreuz.
Smučarija v zgornjem delu nad planino Staller Wolla je bila super, zelo dolg spodnji del pa nič posebnega. Snega je malo. Po skromni snežni podlagi sva komaj prismučala nazaj do izhodiša pri elektrarni (naprej je cesta zaprta in ni splužena).
Več slik na TurnaRit.si

Piz Boe 3152m (Janez_Nunar, 23.03.2015)


Petkovo telefonsko povabilo je bilo pravzaprav nemogoče zavrniti in kot bi trenil smo se še v rani ponedeljkovi temi pakirali v kombi širom po Kranjskem. Po krajšem čakanju pred tunelom smo hitro prispeli v nam vse bolj domače okolje. Skozi Alta Badio smo dospeli na sedlo Pordoi 2240 vm.
Ker je bila tura namenja pripravam (vsaj večini moštva) za Armenijo, smo ignorirali nihalko in v nič kaj obetajoči megli hitro zagrizli v strmino proti sedlu. Kakih 200 vm pod sedlom pa je uresničila vremenska napoved in modro obzorje so obkrožili vršaci Dolomitov. V solnčni kopeli dosežemo sedlo 2840 vm in se ob zaprti koči Forcella Pordoi okrepčamo. Med množico »variantnih smučarjev« krenemo po prečnici proti vrhu Piz Boe. Snega ni v izobilju, zato pod vršno kupolo odložimo smuči in se peš povzpnemo na vrh Piz Boe 3152 vm – popek Dolomitov - panorama kot na dlani. Okrepčamo se in mimogrede opravimo še višinski krst...
Nato se spustimo do smuči in opravimo z izpostavljeno prečnico (dobro da je bila spodaj megla) proti koči Boe, kje se začne smučarski »eldorado« v dolino Val di Mezdi. Nedeljska vremenska motnja (kakor za koga) je nasula 10 cm snegca, kar smo izkoristili... Začetek doline je strm, kmalu pa zajadramo v simfoniji zavojev... Spodnji strmi del v pomanjkanju snega abručamo. Turni smuk se izteče na smučišču v vasici Colfosco, kjer nas pričaka šofer z malico, v Corvari pa učinkovito poskrbimo za rehidracijo.
Za vas smo se potili : Birt, Lojze + Lojze, Miha, Milan, Matjaž in Janez.

Kredarica - za Cmirom (Franci, 24.03.2015)


Cesta v Vrata je prevozna do Turkovega rovta,naprej pa je še sneg.
Smuči je treba nesti kakšnih 15 minut,kjer se začne strnjena podlaga.Lepo se je hodilo po stari smučini,ki pa je bila z višino vedno bolj zasuta z novim snegom.Še največ težav je bilo do sedla pod Begunjskim vrhom in v prečki pod Ržjo proti Kredarici,kjer se je nov sneg zelo mlel pod smučmi.

Smučanje nazaj je bilo uživaško do zadnjih melišč nad gozdom,kjer se je sneg precej ojužil.Zavoje je bilo treba jemati zelo nežno,kajti drugače si hitro na kamenju.Podobno je bilo še v zgornji polovici gozda,kjer se smučanje konča.Tu sneg ne bo več dolgo.

Debela peč (Domen, 23.03.2015)


Danes še povezana tura, z vrha, do vrat avtomobila. Pobočju pod sedlom nad Lipanco in gozdu po Lipanco, so počasi šteti dnevi, ostalo še uživaško.

Odkar je ekselenca turnega smučanja v slovenskem prostoru razglasila, da smo tisti, ki hodimo nad Pokljuko, softiči, je to ena prav luštna softič tura... Močan prehlad čez vikend, odtrgana kanta na zadnji turi in to, da poznamo več kakor 2 izhodišči za turno smuko, na izbiro cilja seveda ni imelo nikakršnega vpliva...

Priporočam vsem softičem v prihodnjih dneh, letošnja zima poročil o korektnih alpinističnih spustih tako ali tako ne dovoljuje, z nekimi kvazi alpinističnimi drajsami se pa tudi nimamo čas vsi ukvarjat....tisti teden na leto....;)

Rjavčeve glave (2360m) (Frenk, 21.03.2015)


Izhodišče za turo je iz Turkovega rovta v Vratih in poteka po letni poti za Cmirom.Sneg se začne na pol poti v gozdu,tako da je na povratku smuka od vrha do doline.Snežne razmere so povsem zimske in večinoma je sneg še nepredelan in kt tak idealen za smuko.Smer vzpona na Begunjska vrata je ugodnejša tudi za smuko,ker je leva smer proti Staničevi koči bolj skalnata zaradi pomanjkanja snega.Po moji oceni je to najbolj "smukaški " smuk sezone !

Srenjski preval, Jezerce (Rok_Kovač, 23.03.2015)


Danes sem upal, da na turi vsaj ne bo kakšne megle, katere sem bil v zvrhani meri deležen pri rezanju plošče in dodelavi stopniščnega vhoda mansarde, kjer večkrat nisem videl ne stene, ne fleksarce v roki, lasje pa še po trikratnem šamponu z oljem niso kazali gladkosti.
Okoli prevalov nad Rudnim poljem bi moralo biti še kaj snega, zato jo mahnem kar tjakaj.Na vreme nisem računal kaj dosti, več pa na izreden mir med turo, zato mi je zavest odtavala kar stran od smuči v borovce in macesje.
Za Kačjim grabnom prečim še lepo zasneženo dolinico do pod Studorski preval, ki se je obogatela s par cm novega snega.
Vetra na vrhu skoraj ni bilo, začelo pa je po malem pihati iz JV kasneje ob ponovnem vzponu z Jezerca.Smuka s Studorskega prevala je bila zaradi nekaj pomrznjenih plazičev, starih sledi in zapovrhu še neodjenjano, podpovprečna, a ne najslabša.Tudi nekaj cm snega ni pripomoglo k boljšim zavojem na snežno ledeni podlagi.na Jezercu si privežem dušo z jabolkom in energetsko ploščico ter piškoti, potem se pa z derezami ponovno sprehodim na Studorski preval.Od tam je sledil mehkejši, suh sneg, ki je pripomogel k malo boljši smučarski sliki.Ves dan je bila vmes tudi difuzna svetloba, katero sem dobro pretental z Uvex polarizacijo kat.2.Najboljši sneg za vriskat pa sem naletel pod Kačjim robom v smeri gozdne variante in zavoji so res stekli, kot še nikoli z novimi smučmi, tako, da sem bil kar vesel, da se tudi tako elegantno lahko peljejo.Nižje so sledi zavile v desno z nekaj štamfanja in prečko, ki te dostavi v zg. graben pod Mrzlim vodam.Izgleda, da spodaj v gozdu ni bilo dovolj snega, zato tak desen ovinek na smučišče Viševnik, ki je še v zadnjih snežnih vzdihljajih ali pač ne, ker vremenarji napovedujejo novo sneženje na okoli 1500m.
Presežkov glede smučanja v tej zimi žal ni, morda le nekaj tur turašev, ki so hitro izkoristili redke snežne pošiljke.LP !

Savojske alpe (Goran, 23.03.2015)


Turne deske tokrat v Savojskih alpah nad Tignesom in Val Diserem v meki freeride in off piste smučanja.Na tem ogromnem področju je zanimivo to,da je od 300 km smučarskih prog le 11% - 480 hektarjev urejenih prog vse ostalo kar 89%-3200 hektarjev pa je off piste.Presmučali smo kar nekaj vrhov od 1550m pa vse do 3656m,pomagali smo si z žičnicami zato smo na dnevni bazi delali par 10000m višincev in v enmu tednu se jih je nabralo ogromno.Na začetku nam je zapadlo tudi nekaj frišnega zato smo se podili po odmaknjenih kotičkih,ki pa jih ni hotelo zmajnkat.Lahko bi bilo za otenek več snega ampak se
ne smemo pritoževat bil je še en fajn teden v gorah....


več slik na Turne deske.si

Žleb (Suho ruševje) (Žiga_Šubic, 21.03.2015)


Kljub precej toplemu vremenu sneg seže vse do parkirišča na Ljubelju. Pod do koče na Zelenici je lepo urejena, o plazu ni niti sledu. Od koče do Žleba je bil sneg že nekoliko mehak, predvsem tik pod vrhom. Sicer pa je snega še dovolj, le na dveh ali treh mestih je pri vzponu treba paziti na kamenje.
Smučanje od Žleba do koče po srencu boljše kot na smučišču :-) Od koče do parkirišča pa smučanje po strjenem snegu v senci Begunjščice prava idila :-)

Batognica (IgorD, 22.03.2015)


V petek sem turo začel bolj zgodaj, še v času nočnega "mrka". Pod Peski se najdejo še pobočja (žal le kakšnih 200 viš.m) nepredelanega suhega snega, naprej kloža, Polje ob 10h še pomrznjeno. Prav tako melišča pod Šmohorjem, kjer je sicer potrebno iskati prehode med kopnino, rušjem in zapadlim kamenjem.

Lanževica (IgorD, 22.03.2015)


Prvo presenečenje- tabla v Lepeni, ki obljublja odprto kočo pri Krnskih jezerih, ne laže. Če bi ji verjel, bi spalko lahko pustil v avtu, večino hrane pa že na policah najboljšega soseda v Bovcu. Koča bo oskrbovana do 20. aprila, v primeru dobrih razmer za turno smuko pa celo do konca prvomajskih praznikov.

Drugo presenečenje- nasmeh "gorske deklice", ki me je pričakal na vrhu Lanževice v četrtek zjutraj. Skupaj sva odsmučala zgornji del. Na vrhu sonce že pridno širi kopnine na prisoji, nižje pa je lepo zalito- trda kloža v osojah, sicer pa pomrznjeno. Do kasarn za Lepočami smuka odlična kljub poznodopoldanski uri. Tam me je sonce zvabilo na toplo skalo. Med drugim sem razmišljal, kje se "gorska deklica" prebija proti planini Govnjač in opazoval pobočja Šmohorja, kjer manjka kakšen meter snega, ki bi pokril gosto ruševje. Vmes je skorja popustila in vožnja naprej proti jezeru je bila bolj podobna začetni fazi smučanja na vodi, kjer se trudiš, da bi smuči spravil nad gladino.

Tretje presenečenje- pica iz krušne peči v koči pri Krnskih jezerih.

Jalovčev ozebnik (Bogdan, 21.03.2015)


Kam na dan, ko cela Slovenija drvi v Planico, se je zadnje dni glasilo vprašanje med kamniškimi TSKO-jevci. Ja, pa gremo tja še mi. Ampak za »ortote« velja, da je pred veselico treba iti še k maši. Ko smo malo po pol šesti uri med zadnjimi parkirali na zgornjem parkirišču v Planici in smo začeli iz avtov razlagati svojo robo, se je v nas nejeverno zazrlo nekaj desetin parov oči. Med njimi so bile nekatere že pošteno krvave, saj so očitno celonočni potovalni napori terjali svoj davek. Tudi mi smo se spraševali, kaj je temu »folku«, da vstaja sredi noči in se takoj začne predajati maliganom, da potem ob prvi svetlobi marsikdo sploh ne ve ali je sonce šele vzšlo ali že zašlo.
Pot do doma v Tamarju je precej poledenela, visoke dnevne in nizke nočne temperature zadnjih dni so opravile svoje, vendar je zvezen vzpon in spust še možen. Naprej je do okoli 1400 m sneg grobozrnat in pomrznjen, potem pa se hitro preobrazi v suh pršič, ki je zapadel v preteklih dneh. Vremenska napoved je obetala »konkretne« vetrove jugozahodnih smeri, kar se je uresničevalo. Novozapadli sneg je krepko pometalo tudi iz bližnjih sten, vmes pa je priletel še kakšen kos ledu, zato so čelade hitro romale iz nahrbtnikov na glave. Ob vstopu v ozebnik se je veter nekoliko umiril in hoja je kljub povečani strmini postala prijaznejša. Gornji del ozebnika je bil zavit v meglo. Sneg je bil v tem delu trd in zbit, novozapadlega je veter odpihnil in namesto njega nasul nekaj kamenega drobirja, ki pa se mu je dalo z malo spretnosti in sreče izogniti tako, da ni naredil opazne škode na smučeh. Nadaljnji spust je nudil nadvse spodobne smučarske užitke. Pod stenami Velike Dnine globoko v dolino sneg še ni predelan, zato se je dalo po njem lepo »carvati«. Nižje pa je bilo pač treba pokazati nekaj spretnostnega vijuganja med drevjem.
Od pričakovane veselice ni bilo nič, saj je druga serija skokov odpadla tako, da je bilo moje hitenje za naključno mimoidočim "tekaško" razpoloženim mladincem brez učinka. Kolegi (in seveda kolegica) so to očitno zaslutili že vnaprej in so se z zmernim doziranjem tempa raje prepustili drugim užitkom teh krajev.

Rauchkofel (Ksenija, 21.03.2015)


Rauchkofel, 2460m visok bližnji sosed prvaka Karnijcev - Cogliansa, nam je danes postregel z res dobro smuko. Če odmislim meglo, v katero smo se ob spustu potopili nad prečnico s sedla Valentintorl, zasluži tura najvišjo oceno.
Mimo planine Obere Valentinalm smo po še "hrustljavem" snegu dosegli že omenjeno sedlo, potem pa smuči na nahrbtnike in po grapi do platoja, od koder nas je do vrha ločilo še dobre pol ure drsanja. Ker smo bili zgodnji - na vrhu smo stali nekaj po 10.00, je bil sneg še trd, a ne leden. Par 10m pod vrhom smo odložili smuči, se s cepini v roki povzpeli do križa, potem pa previdno nazaj do smuči. Čez vrhove se je začela z zahoda zgrinjati megla, zato smo se brez večjega postanka pripravili in odvriskali po ravno prav odjenjanem snegu do grape in prevozili tudi njo.
Spust s sedla po dolini Valentinalm je bil v zgornjem delu še rahlo meglen, sneg presenetljivo dobro smućljiv "uležan bivši pršič",potem pa seveda ni šlo brez skorje, ki pa nam ni povzročala večjih težav.
Od planine je po cesti letelo kot ..., smuči pa smo sezuli kakih 10 min. pred parkiriščem ob cesti proti prelazu Passo di Croce Carnico.
Tajming ture je bil pravi, saj bi ob kasnejši uri, glede an to, da se je ohladilo in se je nebo začelo zapirati, prav gotovo smučali v precej manj ugodnih (skorjastih) pogojih.

Viševnik (Mišo_Jenčič, 21.03.2015)


Čeprav smo prišli domov okoli polnoči, naju je zbudilo jutranje sonce. Ker se nama je zdelo skoraj greh porabiti tako lep dan za lenarjenje, sva hitro zbrala opremo in se odpeljala na Pokljuko. Smuči sva nosila, saj sva pričakovala dobro peš gaz. V resnici ni bila kaj prida, a sva vseeno vztrajala z nošnjo. Začuda je Viševnik sameval; srečala oziroma videla sva dva smučarja in enega deskarja ter dober ducat pešcev. Pobočja že marsikje kažejo gola rebra, a zaenkrat je snega še dovolj in je odlično predelan srenec, tako da sva doživela najboljšo smuko z Viševnika v zadnjem desetletju ali več. Zlasti naravni slalom po slemenu proti Plesišču ter v jarku nad žičnico je bil - po ravno prav omehčanem putrčku - čisti užitek.

Vitranc (Igor_Dežman, 19.03.2015)


Če imajo Ljubljančani knjižni sejem Frankfurt po Frankfurtu,sem si dejal pa še mi imejmo Vitranc po Vitrancu,pa še hišno smučišče od tamladga,ki mi je speljal hčerko.Zjutraj ob pol sedmih ni bilo žive duše,samo reklama na displeyu za Hrvaški turizem,je bila živa(HALO....)Začetna strmina je kar huda,tako da se kmalu ogreješ,trdo pa ko kamen,brez srenačev ni šlo.Do 8 ure sem prišel do vrha,ko je začela obratovati tudi sedežnica.Obratuje vsak dan od 8-13 ure do 29.3.Zadnja strmina je pa res strmina,tako da brez derez ne gre,srenači so premalo.Smuka progi za svetovni pokal primerna,trda,ne ledena,samo noge mal pečejo na cilju,ni kaj kapo dol veleslalomistom.Po garaškem začetku dneva,je sledila,še relaksacija v Planici,lepo je bilo.L.P.Igor

Pic Blanc du Galibier, 2955 m (Mišo_Jenčič, 20.03.2015)


Začeli smo v precej oblačnem jutru, a sonce je čez dan prodrlo skozi kopreno in ravno prav omehčalo sneg. Ni pa bilo hujše vročine, zato smo bistveno prej dosegli vrh kot prejšnji dan njegovega soseda (pa še manj ravninskih delov ima ta tura). Smuka po srencu je bila uživaška - vse do vrat avtomobila. Tokrat nas je tam počakalo ohlajeno pivo, saj smo ga zjutraj temeljito zakamuflirali...

Ankogel (Čeha, 20.03.2015)


Danes izredna tura z dvema legendama.Cene Griljc pri svojih častitljivih 82-ih in Marjan Breščak mladenič z 77 križev smo peljali klasično turo iz malega Ankogla, pa do železniške postaje v Bockstein.Počutil sem se kot dojenček.Seveda smo vzpon skrajšali z gondolo,nato pa v lepem sončnem vremenu nadaljevali na ramo malega Ankogla.Sam sem skočil še na glavni vrh.Prjatla sta že nestrpno čakala,da zagrizemo v flanko.Ta je bila super.Trda kloža,ki jo je treba seveda pri teh letih vzeti spoštljivo.A ko smo dobili občutek smo vriskajoče prašili proti cilju.Vmes smo naredili kratko pavzo,saj je kar malo peklo.Nato pa kar adrenalinski spust po zamrznjenih kolovozih,do mostu,tik pred železniško postajo .Vlak je kmalu odpeljal in že smo na zasluženem pivu v Malnitzu.Še enkrat čestitam legendam za presmučano strmino.

Komna (Frenk, 19.03.2015)


Letošnje razmere so za turo Komna -Vogel - Žagarjev graben ,ki velja za slovensko" Haute route" idealne.Začetek pri Savici in po dveh urah že sledi počitek na terasi doma na Komni.Smučina poteka po letni poti preko planine Govnač ,nakar se vzpne mimo Govnjaškega Kuka v dolino pod Podrto goro in vzpne mimo Bohinjskega Migovca ne Konjsko sedlo.Od tod pa sledi smuk v Žagarjev graben,kjer na koncu sledi pol ure pešaka do spodnje postaje Žičnice,skupaj traja pot cca.5 ur

Tosc (M`re, 19.03.2015)


Malo popotovanje čez vzhodno grapo na Tosc nazaj po južnih pobočjih še skok na srenca in čez Kačji rob nazaj na Pokljuko. Grapa 50 odtenkov z vetrom popeglane moke. Smuka na poligonu vseh sort snega od srenca, gnoja, do čisto pravega pršiča pod Viševnikom. Trpela z Matjažem.

Pic des Trois Evêchés, okoli 3060 m (Mišo_Jenčič, 19.03.2015)


La Grave nas je pričakala z boleče malo snega in smo takoj opustili misel na kak dan smučanja ob žičnici. Z Barbaro sva pred leti že bila na turnem smuku s Pic Blanc du Galibier, zato smo se odločili za njegovega višjega soseda, na katerega poteka vzpon po sosednji dolini. V tej dolini se izmenjujejo prelomnice in precej položni odseki. To pomeni, da je potrebno premagati kar precejšnjo vodoravno razdaljo, preden se preko zaključne strmine vzpneš na sedelce zahodno od vrha (za vzpon po grebenu na "pravi" vrh je potrebna vrv, vendar ga zaradi krušljive skale odsvetujejo). Smuka je bila odlična - prvovrstni srenec, ki se je mestoma že malo gnojil, na povsem osojnih legah pa je bilo še nekaj suhega snega. Prismučali smo do ceste na Col du Lautaret in potem še par metrov do avta (ker na izhodišču ni nobenega parkirnega mesta, je avto potreno pustiti kakih 100 (dolžinskih) m nižje - na istem mestu kot je izhodišče za Pic Blanc du Galibier).

Ob povratku nas je pri avtu čakalo največje razočaranje tokratnih počitnic - paketa piva, ki smo ga dali hladiti v sneg ob avtu, ni bilo več. Že ko sem na vrhu polizal zadnje kapljice vode iz svoje čutare (cel vzpon smo imeli sonce bolj ali manj v hrbet in niti sapica ni potegnila - vse skupaj nas je precej izčrpalo in izžejalo), sem se tolažil z mislijo na hladno pivo pri avtu. Ažmi je bil tako iz sebe, da je s cepinom prekopal vse zaplate snega ob parkiršču, misleč, da nam je mogoče kdo samo naredil uslugo in poskrbel za boljše hlajenje, a žal se ni nič prikazalo. Na koncu je Marjana rekla, da je mislila, da pivo pijejo samo dobri ljudje...

Krajni / Krni dol (Zoran_Vidrih, 18.03.2015)


Štart v Žlebeh in že od avta direkt na split. Cesta je za vzpon ok, za smuko je pa že polno prekinitev in skritih kamnov. Na planini je tudi malo snega a se jo še da zvozit.Drugače je bil pa krasen dan brez vetra in par meglicami. Na soncu je bilo vroče in naporno a vredno vsake kaplje znoja :) Malo novega snega na trdi podlagi v višjih legah, povsem na vrhu mogoče 15cm.

Na mojem Youtube kanalu je pa še kratek povzetek v gibljivih slikah :)

https://youtu.be/GGBlU7Scri8

savinjsko sedlo (Janko_Jerše, 18.03.2015)


V sredo zvečer je padla odločitev z Đimijem,da bi jo mahnila na Savinjsko sedlo.Štart zjutraj ob pol šestih od doma.V Lučah na kavo,nato pa do Logarskega kota,kjer parkirava.Smučke na noge in diretisimo do slapa Rinke,kjer smučke romajo na ruzak.Malo nad izvirom Savinje smučke spet na noge še nekaj minut,pa se odpre 50 odtenkov bele pravljice.Sonce že kar toplo greje,znoj pa dol teče.Pri vstopu v Savinjsko sedlo smuči dol,pa dereze gor in na vrh.Pogledi fenomeno.Ko odsmučava,pa je treba dobiti nazaj tekočino,zato je padla 100%sklepčnost za pivo.Bo še treba ponovit,takoj ko bo cajt.

Kranjska Rinka 2453 m (Bogdan, 17.03.2015)


Od konca splužene ceste v Logarski dolini do slapa Rinka je dobre pol ure ogrevanja. Potem je za cca sto višinskih m vzpona smuči potrebno sneti. Okrešelj je glede na padavinsko skromno zimo kar solidno zasnežen. Smuči ponovno romajo na nahrbtnik na višini cca 1800 m ob vstopu v Turski žleb. V žlebu je bilo še nekaj novega snega iz preteklega dne, ki je mestoma napihan v klože, ki pa so dokaj dobro sprijete s podlago. Mestoma se je vgrezalo za ped ali dve. Dereze so seveda nujne, saj se klože menjajo s trdo podlago. Tudi po izstopu iz žleba, čeprav gre pretežno za južna in zahodna pobočja, je sneg suh in trd, o novozapadlem pa praktično ni sledi. Za cilj sva izbrala Kranjsko Rinko, ker je pač najvišja in ker se je obetalo smučanje z vrha. Nazadnje sva za to izbrala kar greben (kakšnih 20 višinskih m). Do vstopa v žleb in po njem je bila do cca 1700 m smučarija zelo solidna kljub temu, da se je snežna podlaga pogosto menjala. Svoje je pripomogla dobra vidljivost z nekaj difuzije v žlebu, pa tudi ledu v (še) ni. Nižje je že bila odjuga, sneg pa je še nepredelan tako, da je bilo smučanje tod kar malo zoprno. Resnici na ljubo so tudi mišice že malo odpovedovale poslušnost. Pod Okrešljem je sneg že predelan, spust po cesti do avta pa omogoči nekaj sprostitve že pred rehidracijo.

Velika Mojstrovka (BoštjanL, 18.03.2015)


Brezcestninski brezparkirninski in brezžičniški dostop na 1611m (Vršič) je seveda dobro izkoristiti. Pod Grebencem je koristen cepin. Čez škrbino v Grebencu gor in dol, v spodnjem delu Drevesnice je namreč precej ruševja zunaj, zato sva jo pustila za drugič. Snega dovolj, na Grebencu le 20m kopni odsek. Novega snega do 10 cm, v senci še suh, na soncu ojužen je poskrbel za dodano vrednost. Starih sledi na kar malo prezrto Veliko Mojstrovko je malo, po sneženju sva bila prva. Dan za bogove, smučanje odlično, le po Plazu navzdol je grbinasto in preluknjano, zato se je splačalo po še najdenem pršiču skrajno desno gledano navzdol. LP vsem Davorin, Boštjan.

Passo di Bravaria (Mišo_Jenčič, 18.03.2015)


Na poti s Korzike proti Alpam smo nameravali narediti še turni smuk Montagne de Parpaillon, ki je bil dolg naju z Barbaro še od lani, pa še prikladno na poti (čez prelaz Col de Vars) je bil. Po jutranjem izkrcanju s trajekta smo se tako odpeljali preko Apeninov proti severu in opazovali svež sneg, ki je pobelil vse hribe višje od 300 m. Mimo Cunea smo se peljali proti prelazu Colle della Maddalena/Col de Larche in nenadoma zagledali tablo, da je prelaz zaradi snega (plazov?) zaprt. Biatlonec! - na kaj takega pa nismo računali. Pot naokoli (preko Torina in prelaza Montgenevre) je toliko daljša, da bi bili prepozni za kak turni smuk. In ravno danes je bilo res čudovito vreme.

Po nekaj zmede je Barbara predlagala, da v športni trgovini v Vinadiu, kjer so že lani Andreju v nedeljo popoldne popravili kolo, povprašamo, če so v bližini kakšni primerni turni smuki za trenutne razmere (obilica novega snega, toplo vreme). Gospa v trgovini nam sicer ni vedela dosti pomagati, je imela pa naprodaj povsem novo karto turnih smukov v dolini Stura. V tej karti smo potem poiskali cilj, ki naj ne bi bil preveč izpostavljen plazovom. Izbrali kar dobro, saj je tura res dokaj varna. Vendar smo, čim smo na izhodišču (Terme di Vinadio) stopili na sneg, vedeli, da danes ne bomo zmožni premagati dobrih 1000 višincev do sedla Passo di Bravaria, 2311 m. Bilo je namreč okoli meter novega, ki je bil ojužen in zelo naporen za gaženje. Nenazadnje pa smo imeli tudi časovno omejitev, ker nas je popoldne čakala še dolga pot. Smer gre sprva po kolovozu ob robu doline, nad okoli 1600 m pa lahko precej prosto izbiraš smer po odprtih pobočjih, posejanih z redkimi macesni. Na 2000 m smo, predvsem zaradi stiske s časom (in utrujenosti) obrnili; glede plazov je izgledala tura varna tudi višje. Zaradi težkega snega se je dalo vijugati samo po dovolj strmin pobočjih, sicer pa je bilo treba voziti kar pa lastni gazi, da je sploh kam šlo. Če bomo še kdaj v teh koncih, bomo zagotovo poskusili priti do vrha, ker tura je prav lepa.

Triglav (Franci, 18.03.2015)


Zjutraj je bilo spodaj poledenelo,z višino pa je bilo že nekaj novega snega,ki je bil pokrit z rahlo skorjo.Nad Zg.Krmo je bilo novega snega nekaj več,ki je bil v senci suh,na soncu pa rahlo ojužen.

Razmere za na vrh so kar zahtevne,ker se je sneg na južni strani ojužil,pa tudi greben je precej ozek.

Smučanje po nedotaknjeni belini do Kurice uživaško,potem nekaj skorje,nižje pa sneg,ki je od jutra popustil.

Velika dnina (Podhrib, 18.03.2015)


štart iz 3 ovinka Vršiške ceste..spust z smučmi v dolino in nato proti koči Krnici..malo pred kočo odcep levo proti letni poti na Špik in nato po strugi naravnost gor... smuči je treba sezuti samo za par deset metrov v strmem kaminu..nato pa lep sprehod do vrha..skupaj cca 4,5 ure

V ponedeljek je zapadlo 10 cm prvovrstnega pršiča in smučarija je bila po senčnem delu čista uživancija..na soncu v zgornjem delu tudi v redu..spodaj pa že ojužen vendar smučljiv sneg..da se zvezno smučati od vrha do avta..

Se bo pa tekom noči zelo verjetno naredila skorja na tistih delih, ki so bili na soncu..v senci pa se zna še ohraniti pršič...

Hochalmspitze (IgorZlodej, 18.03.2015)


Najprej popravek k predhodni objavi, pravilno glasi Saüleck.

Rana ura, zlata ura, pa vendar me sonce prehiti, ko grem od koče po dolgih zasneženih pobočjih. Tisto kar vidim po grebenih mi ne vzbuja ravno pretiranega navdušenja, seveda upam, da se bo veter kasneje polegel.
Trda gladka podlaga z tisto dodano vrednostjo seveda tudi tukaj, zato gre s srenači odlično, dokler veter ne začne pritiskati od zgoraj in od strani. Kljub vsemu lepo napredujem. Osrednji del ledenika obidem bolj po desni in na vstopu v osrednjo JV grapo smuči romajo na nahrbtnik, na pancerje in v roke pa ustrezna oprema, začuda celotna grapa skoraj brezvetrje.

Kake štiri cm skorja na kakih 25 cm podlage na kompaktni podlagi sicer omogoča lagodno vzpenjanje (strmina za kakih 5 % presega Jalovčev ozebnik v najbolj strmem delu) in do vrha ne odstopa prav nič, pa vendar je nekoliko skepse glede smučanja. Tik pod zaključkom grape odložim nahrbtnik in grem še tistih nekaj 10 m na vrh. Od severa piha, zato se prav dolgo gor ne zadržujem in grem nazaj dol, ter še na vzhodno stran, toliko, da pogledam na pobočja v smeri Beljaške koče. Vršni del je spihan, nižje pa zgleda kar lepo.

Potem nazaj do smuči in kot sem predvideval skorjasta podlaga ni bila prav užitna, vmes sem popraskal še nos, zato so tisti lepi zavoji stekli šele spodaj na ledeniku in nad kočo. Večinoma mehka kloža, veter pa tudi še ni ponehal.

Od koče do avta, pa prav lepo z rezervo po cesti, ki je smučljiva brez prekinitev.

Sälucek (IgorZlodej, 17.03.2015)


Ob Gössgrabnu se pripeljem do zapornice, potem pa na smuči in po lepo zasneženi cesti (7 cm) novega suhega do koče Geissener. Razmišljam bo nov sneg moteč ali dobrodošel. Kot se je izkazalo kasneje je bil za dodano vrednost.

Pri koči odložim odvečne stvari in grem naprej po oz. bolj ali manj nad potjo Buderus (Buderusweg) čez dolga pobočja na Malniško škrbino (Mallnitzer Scharte). Tam se odpre pogled na pod snegom skrito Dösner See in kočo Arthur von Scmidt Haus, ter seveda na okoliške gore. Sledi še več kot ura vzpona, po lepih pobočjih s trdo podlago in tisto dodano vrednostjo. Vmes se ustavim še na Grazer Scharte, toliko, da si ogledam vzhodna pobočja in pa seveda kraljico Visoki Tur. Kljub temu, da snega ni veliko, sem s smučmi prišel na najvišjo točko gore.

Smuka v prvem delu po mehki kloži, nižje sem ujel najlepše doline s sicer malo količino pršiča, ki pa je omogočal uživaško vijuganje, ki je šlo dol do vremenske postaje. Sledil je kratek vzpon na Malniško škrbino, ter nazaj do koče Giessener, kjer sem prenočil.

Vem, da jih prav veliko na to "žensko" goro, kot jo imenuje avtor članka v zadnjem PV ne bo šlo, pa vseeno informacijo podajam kot idejo z združitvijo še ene lepe ture, ki sledi.

Stol (Domen, 17.03.2015)


V megli na snežišču nad cesto smo zgrešili vstop v Janežev žleb, zadeli pa graben med Jelenčkoma in Celovško špico, ter ga zgazili do vrha. Na drugi strani smo se spustili V Kožne in v okviru poti na vrh. Razmere so bile za vzpon kar naporne, saj so se menjavale vse možne vrste snežne podlage. Spustili smo se do direktnega izstopa Janeževega žlebu, ki se je izkazal za konkretno strmega. Opast smo nekoliko oklestili, se "vrgli" v začetno strmino, na kar je sledila super smuka po uležanem, južnem pršiču, vse do ceste. Po cesti se še vedno da pripeljat do vrat avtomobila. Razmere od vrha do ceste za smuko zelo dobre, tu pa tam sicer zna malce zaškrtat, predvsem V Kožnah je potrebno biti malce pazljiv pri izbiri terena, a splošno gledano je snega dovolj. Novega, še ne predelanega snega je bilo v obeh grabnih presenetljivo veliko, super za smuko, malo manj za gaženje...

Veliki vrh (2110m) (ŠpehM, 17.03.2015)


Pri Planinšku je cesta zaplužena, tako da si primoran vozilo pustiti tam. Ni pa to nobena težava, saj po začetnih nekaj meterskih treh kopninah lahko zvezno nadaljuješ na smučeh. Preko planine Vodole na Inkret, potem pa direkt po JZ strani na vrh. Sneg je bil vse do vrha malo ojužen, tako da so robniki in psi odlično prijemali. Smučanje pa super (po par tednih čisto brez skorje).

Rila, Pirin (Miro, 08.03.2015)


Kot je že 100jan nekaj dni nazaj zapisal, smo se potepali po Balkanu. Seveda najdem v njegovem zapisu precej lukenj (ne špranj in špranjic), predvsem v tem pogledu, da se je le premalo pohvalil z našimi podvigi v preteklem tednu. Modne smernice zadnje sezone na TK Gora narekujejo k čim večjemu poveličevanju posameznikov, zato sem nekako razočaran nad zapisom prijatelja Stojana.
Za lažje razumevanje dogodkov v preteklem tednu tam dol na Balkanu bi strnil vtise nekako takole:
Na praznik vseh špranjic smo se četverica amaterskih turašev, ki poskušamao amatersko vijugati po čim več nezvoženih hribih na iz svojega žepa plačani smučarski opremi, posedli v Stojanovega gancnovega Forda, ki seveda ni razočaral v smislu, da bi kar nekje crknil. Torej, smo se peljali v najboljšem avtu! Vanj smo sedli seveda tako, kot znamo le mi.
Z zagotovostjo lahko tudi trdim, da smo imeli najboljšega šoferja, ki nas je pripeljal v osrčje Balkana in nazaj. Stojan, kapo dol. Če bom pri tvojih letih še sam lulal bom precej vesel.
Tam dol, kamor smo se namenili, vreme pač ni bilo takšno, kot smo si ga zaželeli. A z zagotovostjo lahko trdim, da je bilo vreme najboljše v danih razmerah.Da ne govorim o tem, da smo vreme in razmere izkoristili na sila najboljši način...tako, kot znamo le mi, najboljši!
Presmučali smo kar nekaj bolgarske gmajne prekrite z metri snega, za posip pa je poskrbelo minimalno pol metra dnevno svežega pršiča.
Od vrhuncev prejšnjega tedna naj omenim le dva vrhova: Bezbog in Veliki Poležan. Seveda nam je uspel, kot je že Stojan zapisal, nenačrtovan projekt. Trije vzponi na Bezbog v pičlih dveh dneh.Da toplic ne omenjam.
Naj bo hvale dovolj. Več podatkov in koristnih informacij s slikovnim gradivom je dostopno na: http://www.mphoto.si/?p=13216
P.S.: Mnogi ste mi pisali in me spraševali kako, da me ne zebe v hribih. Odgovor je preprost. V ruzaku so z mano vedno volnene rokavice izpod pletilk moje mame. Seveda so rokavice najboljše, tako kot moja mama!

Vrtača (Domen, 16.03.2015)


Po V žlebu (Y) gor in po J grapi dol. Razmere idealne, vreme prav tako, super zimsko vzdušje, ob naletavanju snežink, brez pretiranega vetra in mraza. Skok v V žlebu ne povzroča težav, južna grapa pa je bila za smuko naravnost idealna. Smučala sva direktno navzdol v dolinico pod Srednjim vrhom in do Koče pri izviru Završnice. Tam sva ponovno vpregla pse in se sprehodila do Zelenice, ter odsmučala do vrat avtomobila.
Navzgor grede sva pri zaklenjenem Domu na Zelenici naletela na odprto okno in tuleč alarm. Po klicu v dolino je bila nazaj grede zadeva že sanirana, obljubljenega piva se pa že veseliva... :)

Le lac de Melu, 1711 m (Mišo_Jenčič, 16.03.2015)


Vremenska napoved se je žal uresničila - na Korziki že tretji dan dežuje. Včeraj smo sicer pogumno zmetali vso opremo v avto in se namenili na en turni smuk, a na prelazu Col de Vizzavona (1163 m) je naletaval moker sneg (precej lokalcev - verjetno brez zimskih gum - je imelo kar težave na cesti) in tudi sicer je bilo neprijetno. Zato smo se odločili kar za spust v Ajaccio in da bomo dan porabili za turizem.

Danes pa smo vseeno želeli narediti vsaj še eno smučarsko turo in smo se zaradi novozapadlega snega odločili za ne preveč zahtevno, pa še dolino Restonica, ki naj bi bila ena večjih znamenitosti Korzike, smo obiskali. Z avtom smo se sicer pripeljali do višine 1100 m, a ker smo se zbali morebitnih težav s snegom na cesti, če bi čez dan začelo močneje snežiti, sem ga zapeljal nazaj na most Pont de Tragone (943 m), do koder naj bi cesto tudi pozimi plužili. Sledil je vzpon po cesti do njenega konca, potem pa naprej po položni dolini Restonica do višine okoli 1500 m, kjer se je vse skupaj postavilo precej pokonci. Presodili smo, da je južen sneg stabilen in da se ne bo plazil, kakšnih otoplitev pa tudi ni bilo za pričakovati. V okljukih in z razmikom smo premagali zadnjo strmino. Jezero, ki naj bi bilo naš cilj, smo samo slutili (oziroma določili z gps-om), saj smo ravno tam prišli v gosto meglo. Tudi sicer nismo kaj dosti videli gora nad Restonico - naj bi bile zelo slikovite. No, ni bilo pa napovedane ohladitve in ne samo, da nam ni zasnežilo ceste, še na robu jezera je rahlo pršilo, nižje pa je čedalje bolj deževalo. Ojuženi sneg ni ponujal kakih večjih užitkov. Ko se je začetna strmina končala, pa bolj ali manj šus po dolini in po cesti; dobrih 20 minut pa smo na koncu morali sestopiti peš - že kar dobro premočeni.

Jalovčev ozebnik (Mah, 15.03.2015)


Glede na vremensko napoved je bil Jalovčev ozebnik kar prava izbira. V ozebniku itak nikoli ni sonca ;-)) Smučanje odlično, trd sneg brez ledu na vrhu in brez kamnov v žlebu. Potem sem zavil še na Kotovo sedlo. Tu je bilo smučanje precejšnja muka. Od stika z ozebnikom v dolino pa spet super. Čeprav se je zjutraj še kazalo sonce, sta bila tako izstop iz ozebnika, kot Kotovo sedlo v gosti megli. V Planici prepovedi parkiranja ne upošteva skoraj nihče.
www.MahMTB.com

Škrbina prednje špranje (Tine_Čopič, 15.03.2015)


Cesta je kopna do zadnjega ovinka pred strmino, naprej pa je še neprekinjeno zasnežena. Zjutraj je bilo še nekj sonca, tako da je bil sneg do začetka žleba nad Viško planino omehčan, višje pa je bilo trdo, a dovolj gladko, da smučanje ni bilo neprijetno. Tudi robniki so lepo prijemali. Oblaki so ves čas vztrajali nad škrbino, tako da je bila tudi vidljivost čisto v redu.

Turska gora (Matej, 15.03.2015)


Parking pod Okrešljem je pomaknjen kakšnih 20min kužkanja pod lokacijo parkirišča v kopnih razmerah. Avto se je dalo tudi ob 8ih stisniti brez blokiranja voznega pasu. Kopen je le odsek ob najbolj vodnatem delu Rinke, tako da dile v tem delu romajo le na rame in ne na nahrbtnik. Pod in nad Okrešljem snega presenetljivo veliko. Primerno vremenu in temperaturam pa snežna podlaga vseh vrst. V Turskem žlebu kar dobro zratrakiran pas od pešakov. Levo in desno pa še dovolj prostora za fajn pelo po grifig gladki snežni podlagi. Spust sva štartala iz Turske gore. Po južnih pobočjih se je dalo, z malenkost štamfanja na zaključku, poprečit skozi prehode proti vstopu v Turskega. Samo megla je malo nagajala. Danes se odločiva za prečenje proti Pasjemu sedlu. V prečki še kar precej mehke podlage. Plazovi izpod Turske in Kotličev so že potegnili. Spust iz Pasjega sedla se v zgornjem delu prične po bolj skorjastem terenu, kasneje pa kvaliteta podlage z zgubljanjem višine intenzivno pridobiva. Navdušena nad temi konci, se pripeljeva brez uporabe ceste, direktno pred avto.

Viševnik (Damjan_S., 15.03.2015)


Glede na napoved, spletne kamere in oceno razmer med vožnjo proti Gorenjski, smo se zapeljali na Pokljuko in takoj stopili na smuči. Sneg je bil pomrznjen, mestoma zelo trd. Vlečnica očitno več ne obratuje. Zaradi megle se pri Zlati vodi odločimo za Viševnik (sicer nas je mikal V. Draški vrh čez Srenjski preval). Obiska je bilo malo, je bilo pa očitno prejšnje dni drugače. Kljub temu se uspemo izognit "rodeu", kot je spust z Viševnika poimenoval eden od prvih današnjih smučarjev. Na smučeh se levo od običajne poti vzpnemo do rame, nato pa skočimo še na vrh. Že po nekaj prvih zavojih se je pobočje povsem odkrilo, pod nami se je pokazala Pl. Konjščica in tako smo zlahka poiskali ne zvoženo linijo na desni. Pravzaprav smo bili vsi presenečeni nad odlično smuko, ki nam jo je danes poklonil Viševnik. Darilo smo z navdušenjem sprejeli Sonja, Bojan, Srečko in Damjan S.

Stol - Janežev žleb (Metod_Š., 15.03.2015)


Z Janezom (bratrancem) sva se danes odpravila v Janežev žleb v Stol. Vremenska je od četrtka z napovedjo znatnih padavin v Karavankah do včeraj zvečer bila vedno boljša (praktično skoraj do sonca). Danes zjutraj je bilo že malo drugače. Ko sva na snežiščih pod žlebom, temen oblačni strop sega do njegovega vstopa, naletava rahel sneg, zgoraj kar močno piha. Gor grede naletiva še na trojico in gremo skupaj. Potem se veter umirja, oblakih se nekaj trgajo, na Vajnežu in Ovčjem vrhu vidimo celo kar nekaj sonca in ves čas se megla umika navzgor tik pred nami. Proti vrhu se stvar obrne, megla se spet spusti. Odsmučamo. Do žleba je "fajn grifig" sneg, v žlebu pa večinoma suh, od vetra utrjen sneg. Niže podobno, najde pa se tudi kaj napihanca. V glavnem klasika za ta letni čas, severno stran in daljšo odsotnost večjih padavin.
Četrti od omenjene trojice se je povzpel po osrednji grapi naravnost na vrh in poročal celo o pršiču v njej, le izstopni del je zaradi odpihnjenega snega bil nesmučljiv. Tako da razmere na severnih straneh so kar OK, problem so lahko izstopni deli (pomanjkanje snega), a Janežev žleb teh težav nima.
Še to, sneg na cesti se prične pri 900 vm, tam kjer so neke hiše in kar nekaj prostora za parkirat. Cesta je zratrakirana in utrjena.

Pod Mahavščkom - pl. Govnač (Ksenija, 15.03.2015)


Od Doma na Komni proti Bogatinskim vratcem, potem pa levo in okoli Mahavščka proti sedlu med Malim Bogatinom in Mahavščkom. Že jutranji pogled proti Bogatinskim vratcem ni obetal nič dobrega, saj je bilo megleno, a se je med potjo na Vratca zbistrilo. Žal ne za dolgo. Na vzponu proti sedlu se je spetzačelo megliti, zato sva z Alešem opustila misel na nadaljevanje in se odločila za smučanje proti konti pod Vrhom Škrilj in dalje proti planini Govnač. Vmes naju je spet zagrnila megla in bi brez GPS-a malo težja "naciljala" smer proti planini in dalje proti Domu na Komni. Vmes se je spet zbistrilo in proti Govnaču sva naletela na odlične smučarske pogoje. S kožami na smučeh sva pri Domi na Komni zaokrožila turo,ki je v normalnih pogojih prav gotovo ena lepših tod okoli.

Lanževica (Ksenija, 14.03.2015)


Na Komni je malo snega, a tisto malo kar ga je, je bil lepo smučljiv. Še posebej po južnih pobočjih, ko trd sneg ravno prav odjenja.
Od Doma na Komni po Lepi Komni mimo mrazišča na Lanževico, od tod smuka do prečnice pod Monturo. Sneg je bil ravnio prav odjenjan, da se je dalo zarisati lepe zavoje. Potem pa spet s kožami na smučeh proti Bogatinskim vratcem. Od tam prečenje pod Mahavšček in spet juhuhu po ravno prav odjenjanem snegu. Sledil je le še spust in nekaj "teka na smučeh" mimo koče pod Bogatinom do Doma na Komni.

Žleb Hude police (IgorZlodej, 15.03.2015)


Ker sem dobil informacijo da je Žleb hudo lepo speglan, sem seveda brez obotavljanja šel, pa še en prehod me je zanimal.

Zajzera je bolj ali manj samevala, tekašna proga je bila za ogrevanje, naprej po poti 616 v Spodnjo Špranjo, od tam sem se držal desnih pobočij in že od daleč videl kje bi lahko šel čez. Pa ni bilo čisto tako, ampak malo bolj levo je pa zneslo. Sneg je bil rahlo odpuščen, na prečki celo nekaj suhega. Sledilo je prečenje do vstopa v Žleb, potem pa do polovice na smučeh, v drugem delu pa na derezah po trdi podlagi.

Pri skalni stopnji odložim smuči in popikam naprej, pod povsem kopnim delom pa obrnem.

Smučanje je bilo krasno, prečka zelo lepo užitna, spodnji del pa sploh prav namzan.

Po tekaški, ki je še vedno lepo urejena na Zajzersko planino, pa direkt v Stari lif, kjer je prijazna in dobra postrežba, še posebej za nas domače.

Begunjščica (Domen, 14.03.2015)


Ena popoldanska, ob 14h z Ljubelja. Gor in dol po Šentancu, izstopni del Šentanca je nekoliko bolj trd, a ne tako poledenel, kot je že bil. Nad plazom, na grebenu, za nekaj 10m snega zmanjka, kar je edina kopnina od vrha do avta. Smuka po grebenu v redu, v izstopnem delu Šentanca je treba malce pomotoviliti med množico skalic, ki gledajo iz snega, potem pa lepo speglana podlaga do parkirišča. Nabrušeni robniki so priporočljivi.

Romatenspitz (France, 15.03.2015)


Včerajšnji sprehod od parkirišča pri koči Stocker nad Mallnitzom proti koči Hagener je pokazal precej žalostno sliko: na odprtih južnih pobočjih sta veter in sonce opravila svoje uničevalno delo. Vseeno pa se je dalo najti nekaj prav prijaznih pobočij in tudi led na cesti nazaj do parkirišča se je popoldne že precej omehčal.

Na podlagi ogleda in predvsem zaradi navdušenega pripovedovanja turnih smučarjev v kočici Stocker sva se danes odločila za Romatenspitz. Zjutraj sva izkoristila možnost prevoza do parkirišča pod Jamnikovo kočo, nataknila smuči in se vzpenjala najprej po jezikih snega do nad koče Peterbauer. Sledila so lepo zalita pobočja vse do vrha Romatenspitze. V lepem okolju in po
dobrem snegu je bilo smučanje eno samo veselje. Do Jamnikove koče sva še uspela prismučati brez snemanja smuči. Sledil je spust po cesti, ki pa je za razliko od včeraj že na več mestih kazala asfaltno podlago - s sankališčem je najbrž za letos konec in baje bodo cesto prihodnji konec tedna odprli za avtomobilski prevoz. Po poznem kosilu v kočici Stoker ob parkirišču sva ugotovila, da je bilo res lepo in da še prideva.

Hoher Sonnblick (Špela, 14.03.2015)


Ker je vremenska napoved kazala sonce in jasnino v Visokih Turah, smo se odpravili na Sonnblick iz smeri Heiligenbluta in odsmukali takorekoč v idealnih razmerah. Parkirali smo se v dolini Kleine Fleisstal na višini okoli 1530 m.n.v., smučke smo lahko nataknili kar takoj. Na enem krajšem strmejšem odseku smo nataknili še srenače, potem pa se svet tako ali tako položi in ponudi razgledno in precej zložno približevanje koči na vrhu (Zittelhaus z najvišje ležečo meteorološko postajo v Avstriji) v sočasnem lovljenju sape. Dol smo odsmučali malo čez tretjo uro popoldne, pa so bile razmere odlične. Cel ljubi zgornji del smo prašičkali, v strmejšem delu je bil že malo težji, a še vedno lepo smučljiv, sem pa tja v kakšni senci se je našla tudi trda kloža.
V vsem silnem veselju sem na vrhu pozabila dve švic majici. Menda mi jih je gazdarica dala na stran in čakata na kašnega prijaznega slovenskega obiskovalca, da ju odnese nazaj v Slovenijo. Se res iskreno priporočam, če bo kdo v kratkem v tistih koncih, da mi naredi to veselje, hvala. Še moja številka za vsak slučaj (041339323).

Rila&Pirin (100jan, 09.03.2015)


Trenutne razmere v pon. 9. 3. zjutraj: Megleno, oblačno s sneženjem, temp. od -2 do -8, zmerno vetrovno,
pol m pršiča na 2 do 3m podlage, vidljivost dobra samo v strmem redkem gozdu, plazovna nevarnost I
po moji dvostopenjski lestvici*, torej smo reševali situacijo z žičnico in naorali cca 10 000vm nezvoženega puhca.
Naslednje 4 dni smo menjavali lokacije a scena je ostala podobna, vmes rehabilitacija v toplicah, obisk
samostana, izcimil se je tudi "nenačrtovan projekt" 3x Bezbog, a ko se je v petek nebo prehodno odprlo, smo s Poležana in še enega kuclja nepretrgano prašili tam/tam 2ooo vm. Vmes sem srečno preživel II. stopnjo, ki mi je z ene vesine odnesla celo plast pršiča in sem moral vijugati po od plazu zglajenem snegu. Zaključili smo, ne "Pr Mick" na peru kot navadni turni smučarji ampak pri Krashnicxiju na kajmaku in marmeljadi.
Zainteresirani bodo našli cenik in koristne napotke na Mirotovem blogu, lpS

Dachstein (Bačko, 14.03.2015)


Celotedensko "nadzorovanje" vremena in še petkov pogovor z dežurnim "Vremenkotom" se je obrestovalo, saj smo včeraj ujeli idealne razmere. 25 cm zgoraj in 10 cm svežega pršiča nižje na sončen dan, je bil idealen recept za fenomenalno smuko v čudovitem ambientu.
Z gondolo na plato in nato vzpon pod steno Dachsteina. Na vrh tudi tokrat nismo šli, časovno se nam ne bi izšlo, saj smo imeli vse drugačne plane.
Izpod stene na juriš in vriskajoč po pršiču po ledeniku do kotanje/doline pod Simonyhuette, tam pa ponovno pse na dilce in nazaj na izhodišče. Pa še enkrat dol in še enkrat skoraj nemoralno razgrajanje po pršiču. Potem pa dolgs pust in prečenje po dolini do smučišča Krippenstein ter po njem v Hallstattsko dolino na edini avtobus ob 15.30, ter z njim dobro uro in pol do izhodišča pod gondolo. O razmerah pa največ povedo slike. Snega imajo sosedi tule obilo. Zelo fouš.

Komna (Marina, 14.03.2015)


Komna nikoli ne razočara. Pa tudi komnska druščina ne.
Snega ni v izobilju, a če imaš pred seboj dobrega poznavalca terenov, ni problema. Sneg povsod še ni predelan in tako je prilika preizkusiti smučanje po poledenelem, skorji, kloži, firnu... Marsikateri zavoj je vreden vriskanja. Sicer pa popotovanje gori-doli. Srednji vrh, Kal, Krnsko jezero (bolj gajstni še na Batognico), Mahavšček ...

Bocca Tumasginesca, 2183 m (Mišo_Jenčič, 14.03.2015)


Pred časom mi je prijateljica prinesla s Korzike vodnik korziških turnih smukov. Knjiga je nekaj let samevala na knjižni polici, letos pa smo se odločili, da jo uporabimo. Seveda je bilo treba prej organizirati vso logistiko in ker cena trajekta močno naraste, če ga ne rezerviraš kake 2 tedna vnaprej, smo pohiteli z rezervacijami - in ujeli točno tiste 4 dni, ko bo tukaj genovski ciklon...

Kakorkoli, za danes dopoldne je bilo napovedano še lepo vreme in zjutraj smo preklinjali kapitana trajekta, ki je silno mečkal s pristajanjem v Bastii. Čim smo bili na trdnih tleh, smo pohiteli v Haut Asco (1420 m), kjer smo lahko stopili na smuči in se v krasnem jasnem vremenu začeli vzpenjati proti današnjemu cilju. Malo pred poldnevom so se okoli vrhov začele nabirati meglice in v naslednje pol ure je bilo že vse zabito. Tako smo sedlo Bocca Tumasginesca dosegli v megli (če bi bil trajekt točen, bi bili ravno še pravi čas gor), a smo bili vseeno zelo zadovoljni, saj nam je uspelo izpeljati vsaj eno načrtovano turo, kajti za naslednje dni kaže mnogo slabše. Smučarija po zgoraj pomrznjenem, spodaj pa lepo predelanem srencu je bila solidna, malo sta motila le babje pšeno oziroma dež v spodnjem delu.

Sicer pa nas je navdušil ambient, ki je nekakšna mešanica Mediterana in ameriškega zahoda, pa tudi lepi smučarski tereni. Zato bo Korzika ostala med našimi željenimi turnosmučarskimi destinacijami tudi v prihodnjih letih.

Škrbina nad Cijanerico (Andrej_Merčun, 14.03.2015)


Danes smo se z Dušanom in Tomažem odpravili nad Pecol, kjer smo hoteli ujeti še zadnje možnosti za kakšen turni smuk, brez predolgega prenašanja smuči. Na planini smo se odločili za Škrbino nad Cijanerico.

Po pobočju pod škrbino smo se vzpenjali po pomrznjenem snegu, v pomoč pa nam je bila lepa smučina, ki je bila le na nekaj mestih zasuta. Čeprav se na škrbini nismo zadrževali prav dolgo, je bil pri povratku sneg zmrznjen le še v senčnih legah, na soncu pa je bil lepo omehčan. Na Pecolu je ponekod že treba malo pogledati za prehodi, ali prečkati kakšno travo. Da so snegu na cesti šteti dnevi, pa je napisal že Igor.
Kljub nekaj snemanja in nošenja smuči, pa je bila smuka prav prijetna.

Špik nad Nosom (2531) (IgorZlodej, 14.03.2015)


Sneg na cesti proti Pecolu jemlje slovo. Sva potem zavila proti Macesnovi planini, pa naprej v Plazovno dolino. Malo je snega, ampak je lepo gladek.

Od nekje so se navlekli oblaki in sanje o rahlo odpuščenem snegu so se razblinile kot milni mehurčki. Kljub temu sva vztrajala do vrha, po neki južni grapi, Rafko je potegnil prvenstveno po grebenu.

Na vrhu sva posedela in potem sestopila. Kakih 50 metrov pod vrhom na smuči, podlaga trda, grapa ozka, ampak ozko je zmeraj zelo vznemirljivo, potem pa širna pobočja na rahlo na zahod, ter do pomola Fontana del Pradon, lep zanimiv, tudi globok.

Smuka nadvse krasna pomladanska do ceste Krni dol - Larice, čisti užitek, potem kakih 50 metrov peš, sledi cesta na Žlebe, ki pa, kot že na začetku menjeno jemlje slovo, nikakor pa ne jemlje slovo turno smuka. Dejansko se šele začenja.

ETNA (Aleš_S, 13.03.2015)


Ker sva bila že na sredi Italije je bila pot do Sicilije pol krajša. Da je bilo manj dolgočasno je poskrbel dež in sneg v topli južni Italiji. Petek 13. je bil pa primeren datum za izzivanje vulkana. Vzpon olajša žičnica do 2500 m. Potem pa po trdem spihanem snegu proti čisto pravim vulkanom. Zadnja erupcija konec januarja letošnjega leta še poveča pričakovanja. In res se iz vseh hribčkov in hribov kadi. Ko zapiha pravi veter se znajdeš v žveplenem oblaku. Tudi vreme nama je vsaj nekaj časa naklonjeno. Oblaki so pod nama. Veter ni močan. Ko skoraj doseževa vrh centralnega kraterja se začnejo dvigovati megle in raje obrneva, da vsaj nekaj zavojev narediva v soncu in na pršiču. Nad smučiščem utoneva v meglo. Tu se začne trd leden sneg in zastrugi. Hitro se prebijeva čez in odvriskava še čez urejene proge do avta. Menda je letos snega na Etni spet veliko - uradno dober meter na koncu ceste pri koči 1900 m in dobra 2 m na vrhu smučišča 2500 m. Do konca marca bodo razmere prav gotovo še dobre. Je pa Etna muhasta z vremenom - zjutraj sonce, popoldne megla in veliko vetra je običajna situacija. Je pa lepo smučati med vulkani. Juhuhu! Mojca in Aleš

Vajnež (Jurij_Šoba, 13.03.2015)


Ko sva se z ženo v torek vračala s smučarskega teka na Pokljuki, je bilo videti pobočje Belščice še lepo zalito. Zato je padla ideja, da grem na Vajnež čez Medji dol. In danes se je veter umiril, sneg pa je bil trd za vzpon in malenkost popuščen za spust. Vsa pobočja Belščice in Vajneža so še odlična za smuko. Pri prehodu mimo Kamnitnika je bil pas kopnine, naprej od njega proti vrhu pa še dva na bolj prisojnih legah. Navzdol sem smučal do kočice na ca. 1725 m v vpadnici Malega vrha, od tod pa se vzpel po lepi smučini (in malo po travi) na rob Ride. V dno Ride sem deloma nosil smuči, deloma smučal. Spodnji dve strmini v Medjem dolu imata trd sneg z dobrim oprijemom, le nekaj kamenčkov se je prikotalilo s sten. Na vsej poti sem v daljavi videl le enega turnega smučarja. Vijug na pobočjih ne bom prikazal, ker je šlo tako po vrhu, da se na slikah komaj vidijo. Pa sem odkljukal še eno turo iz Velikega turnosmučarskega vodnika!

Trbiška škrbinica + Žabniška škrbina (IgorZlodej, 13.03.2015)


Pri Ojcingerjevih je vse samevalo. Sneg počasi pobira, zato sem nekaj 100 m smuči nosil, na zadnjih travnikih pa je snega še dovolj in tako tudi naprej po cesti do spodnje postaje tovorne žičnice. Do koče Pellarini grem po običajni poti, kaj to je, vam ne izdam. Bilo pa je bolj ali manj pomrznjeno, vendar s srenači povsem obvladljivo.

Za kočo Pellarini zavijem gor proti Žabniški škrbini, 3/4 na smučeh, zadnji del peš. Seveda sem vedel, da na letno pot, ki vodi v Krnico Mrzle vode (Trbiško krnico) ne morem računati, ker pa sem eden boljših poznavalcev teh gora vem, da dol poteka lepa grapa in res je bila zelo lepa, škoda, ker je nisem smučal, pa drugič.

Spodaj ponovno stopim na smuči in po dolgih snežiščih, ki so tukaj res dolga, grem gor pod Trbiško škrbinico, no jaz ji pravim Škrbina Mrzle vode. Sneg spodaj pršič, potem izmenjaje mehka in trda kloža. Ker je zaključna grapa slabo zasnežena, smuči odložim spodaj in grem gor, preplezam dva kratka delno skalna skokca, sledi še malo pikanja in že sem na vrhu. Razgled točno tja čez, kjer smo včeraj hodili.

Sledi sestop do smuči, potem pa krasna smuka dol do višine novega bivaka. Smuči romajo na nahrbtnik, jaz pa v grapo in na vrh Žabniške škrbine. Sonce je že zašlo, smuka dol do koče pa odlična, lep kos mehka kloža, naprej tudi ni bilo slabo, cesta super in potem direktno do Sabine na Trbiž.

Vedno bolj mi postajo všeč taki pristopi od zgoraj, morda tudi zato, ker po dolinah sneg pobira, ampak te krnice so ga polne in še odličen je za povrh :).

Tokrat brez fotk, je ostal doma, se zgodi tudi najboljšim.

Viš (IgorZlodej, 12.03.2015)


Najprej pojasnilo. Kot ste verjetno že opazili moje ture niso vedno turno smučarske, ampak se pogosto končajo tudi z vzponi, ki se ocenjujejo za alpinistične zimske vzpone. Zato samo opozorilo, da naj se takih tur lotevajo izkušeni gorniki in alpinisti s popolno zimsko opremo in potrebnimi izkušnjami za take vzpone. Če kdaj kombiniramo nestandarne kombinacije opreme, vedite, da v popolnosti vemo kaj počnemo in tudi kje to počnemo.

Iz Jezerske doline po cesti na Viško planino je prvi del ceste pretežno kopen, zato je smuči najbolje namestiti na nahrbtnik. Naprej sneg je, podlaga trda, ne ledena, srenači nujni, če nočemo, da smuči spodrsavajo. Pod kapno steno je polica široka, delno uhojena, šli smo z derezami. Naprej varianta med grapo pod Mojzesom in letno potjo do "klasike-preduh" za na vrh. Prvi del, jeklenice do preduha proste, potem se gre po kolenih, odprtina ni za preobilne. Flanka do vrha pomrznjen suh sneg, ki ni odpustil niti ob povratku. Dejansko optimalne razmere. Pri sestopu smo v celoti pustili nedotaknjene štapne-stopinje, ki smo jih naredili na vzponu.

Smučal sem izpod jeklenic pod preduhom s kratkim snemanjem smuči za kakih 20 m, ker je grapca preozka, zgolj meter širine. Z Elizabeto sva potem šla na smučeh preko police pod Beljaškim stolpom in pod Kapno steno, ter v žleb proti Viški planini. Cesta je smučljiva do ovinska, kjer se izteče strmi del ceste, naprej v Jezersko dolino peš.

Smučanje tokrat ni bilo v prvem planu, vzpon v odličnih razmerah. Tura na ŠPŠ še vedno aktualna, komur pač ni problem nositi smuči v prvem delu ceste.

Veliki vrh (Košuta) (Jure, 12.03.2015)


Vremenarji so danes kar zadeli - popoldan je veter ponehal in celo zjasnilo se je na trenutke. Štartal sem izpod Matizovca in ker na začetku ni kazalo, da bo veliko snega, sem smuči nesel, kasneje se mi ni ljubilo menjati tempa in sem nosil celo pot. Zgornji del priporočam, da se gre najprej na Kofce goro, ker je od tam boljša gaz. Gaz v smeri letne poti je bila narejena samo za dol, tako da sem zopet gazil, čeprav je od daleč izgledalo OK.
Smučarija nazaj grede pa odlična. Zgoraj pomrznjen grifig sneg, vmes pa mehka kloža svežega napihanega snega. Nižje skorja začne popuščati, ampak je še vedno odlično. Prečka - peš pot z ograjo za živino, po kateri ponavadi prečim proti gozdu pod kočo je že kopna, tako da sem kakšnih 10m nesel.
Nato dokaj užiten rodeo po gozdu, do jase na polovici poti. Od tam pa sem iskal bolj leva pobočja (gledano dol), da je bilo več snega in ni škrtalo, drugače se je tudi tu dobro smučalo. Sledi še pomrznjena cesta in iskanje zaplat mimo Matizovca.
Prismučati se da do prvega ovinka pod Matizovcem.
Odlična popoldanska tura.

Porezen (Čeha, 11.03.2015)


Od Jureža v Davči po senožetih na sleme Porezna.Po njem ,mimo koče na vrh.Zjutraj oblačno,a se je le ta trgala.Razgledi so se širili proti jasnim Julijcem.Vetra skoraj da ni bilo,a zaradi popoldanske službe je le treba na prijetno pot.Peljala sva desno od glavne čistine,po redkem gozdu.Spodnjo tretino pa po dobro predelanem snegu pašnikov.Zjasnilo se je,a le za kakšno urco.Doma je že deževalo.Smučanje bo mogoče še kakšen teden.Uživala Sebastjan in moja "malenkost".

Okno pod Vršiči (IgorZlodej, 11.03.2015)


Marec je čas za ture na senčni strani Kanina, pod Vršiči, pod Lopo.

Na Žlebeh je v tem času prav fletno, pridemo tisti, ki imamo čas.
Koča Gilberti je imenitno izhodišče za več lepih smeri, odločim se za "sončno" varinato v smeri Rame pod Vršiči, ker pa je ta le prenizko, grem še naprej do Okna. Sneg je spodaj rahlo odpuščen, vmes trda do mehka kloža, višje spet malo odpuščeno. Smučanje do izravnave nad kočo temu primerno.

Tam nalepim pse in grem še gor na sedlo Bila peč, smuka pomladansko lepa, zatem pa še k bosonogi.

Snežnik (Seba_De, 10.03.2015)


včeraj popoldne odsmučan Snežnik po južni flanki :) bilo je prav lepo po odpuščenemu snegu, ker je bil prejšnje dni led.. tokrat so bili celo gamsi na planu ;) ... tukaj so pa še moji posnetki prejšnjega smučanja :)

https://www.youtube.com/watch?v=IEEC6ZmyTjU

https://www.youtube.com/watch?v=vGlzJ6x8YLE

https://www.youtube.com/watch?v=cm2PKfVcp-M

https://www.youtube.com/channel/UCrE7r1CBVJooF71KeVrduiQ

Škrbina prednje špranje (Breščak_Marijan, 10.03.2015)


Ko Cenko zapne gre do konca. Tu res še nisva bila in je bil zadnji čas, da to doživiva. Cesta proti Viški planini je na večih mestih kopna tako, da vzpon in spust ne gre drugače kot z večkratnim snemanjem smuči. Pa spet in spet.
Dan je bil sončen, kaj bi pravil ! Vroče zjutraj ravno prav za hojo le na Špranji je malo popihalo – sva se pa hitreje odpravila dol.
Smuka lepa – po pravšnjem odjenjanem snegu. Res, da nisva »prašičkala« sva pa uživala v lepem spustu , dnevu in nadomeščanju izgubljene tekočine. Cenko in Marijan

Kal, Mahavšček, Tolminski Kuk (-100vm) (Domen, 10.03.2015)


Včeraj na Komno in naprej proti Kalu. Čeprav sem bil na vrhu po 13h, sem želel nadaljevati proti Čelu in odpeljati v Brinje, pa z zadnje terase nad Vrhom Škrila enostavno ni bilo prehoda. Prehod z Malih na Velika Vratca bi bil verjetno bp, a za ta obvoz nisem imel več časa, zato sem se vrnil v kočo. Čelo sicer zelo za silo zalito, prav tako prehod preko Glave za bajto, kaka posiljena varianta bi bila verjetno izvedljiva, ni bilo pa videti, da bi se je v zadnjem času kdo lotil...

Danes s Komne po avtocesti proti Bogatinskemu sedlu, pod Bogatinom na sedlo in po grebenu (peš) na vrh Mahavščka. Odpeljal po S flanki proti Govnjaču, a na izravnavi nad planino ponovno vprežem pse in se (kar malo tako) napotim proti sedlu med Tolminskim Kukom in Vrhom Planje. S sedla me premami SZ flanka Tolminskega Kuka, preobujem se v dereze in odpikam do skal. Tam pustim smuči in želim iti peš na vrh, a me razmere povsod odbijejo. Ali drugače, "turne" dereze in 1 cepin niso bili dovolj, z 2 cepinoma bi pa zagotovo šlo...;)

Flanka za smučat ledena, a ob previdni izbiri terena še vedno grifig, naprej do Govnjača, od tam pa predvsem gor in malo manj dol, po 1. etapi triglavske magistrale do Vogla. Čarobno pohajkovanje do Konjskega sedla, smuka do Žagarja je bila pa potem v celoti v senci in temu primerno, rahlo skorjasta. Po Žagarju se je še vedno pripeljalo 3 min do parkirišča pod Voglom, se bo pa ta časovnica verjetno sedaj dnevno povečevala...

Razmere vseh vrst, v glavnem pa v redu. Snega je dovolj, ni pa neke bogatije. Vse klasike so zvožene, tudi na trasi Komna - Vogel je bila potegnjena špura, celo od enega luknjača, kateremu lahko dam samo kapo dol za vztrajnost in....:) V 2 dneh razen nekaj lokalcev in 1 para v Koči na Komni nisem videl žive duše, kar še največ šteje....:)

Ojstrc (Obir) (Jure, 10.03.2015)


Dvojica TSKO Kamnik se je danes odpravila preveriti razmere na Obir. Namen je bil presmučati Zahodno grapo, zato je bil cilj kmetija Jagovc pri Borovniški pregradi. Avto sva pustila takoj ob glavni cesti, kjer te avstrijske markacije peljejo po bližnjicah mimo ceste proti lovski koči. Na poti je na prisojnih mestih sneg že skopnel in je občasno potreben kakšen ovinek, medtem ko je cesta razen enega ali dveh mest še na debelo (glede na letošnje količine seveda) zasnežena. Višje, ko se cesta konča je snega dovolj.
Snega je dovolj tudi v grapi, ki pa še ni predelan in ker je obrnjena na zahod, veter tudi ni naredil klože, ki bi držala pešaka, tako da sva celotno grapo zgazila. Na srečo pa sneg v grapi v večjem delu drži smučarja, tam kjer pa ne, je pa mehka kloža ali star napihan pršič.
Danes je bilo prijetno toplo in brez vetra, tako da je bil sneg v spodnjem delu južen, kar je omogočalo odlično smuko do ceste. Nato pa po cesti in travniku do avta.
Na splošno odlična tura s trenutno dobrimi razmerami. V spodnjem delu bo snega vedno manj in bo potrebno počasiti nositi.

Kanjavec (Samo, 10.03.2015)


V Krmi je sicer zjutraj vse ledeno, tako da je z avtom kar treba biti pogumen, da se pripelješ vse do parkirišča. Vendar je količina snega žal majhna. S smučmi je možno hoditi celo pot. Smučanje iz Bohinjskih vratc na Velo polje je kot ponavadi zjutraj res trdo. Velska dolina ima dovolj snega in sneg je bil dovolj kvalitetn za vzpon. Do vrha Hribarc je le nekajkrat motil trd sneg pri kakšni prečki, sicer bp. Nad Hribaricami je pa seveda sonce naredil svoje in se je špura na trenutke kar sitno poderala, vendar nič hujšega. Jaz sem smučal na Dolič, ostali pa po smeri pristopa. Smuka je bila v glavnem zelo dobra. V smeri proti Doliču je zgornji del kar malo tečen saj je malo malo snega. Plešo smo obšli po levi, gledano navzdol. V gozdu pa rodeo. Slike direktno iz mobitela lahko najdete tu: http://www.obris.si/2015/03/10/kanjavec-iz-krme/

Kredarica (Franci, 10.03.2015)


Pot do Kredarice je uhojena tako za smučarje,kot za pešce.Sneg je že pri vzponu nekoliko popustil,tako da špura ni bila ledena.
Smučal sem od rezervoarja na severno stran pod Staničevo kočo.Nato pa vzpon na sedlo v iskanje novih variant spusta v Krmo.Zgoraj sneg dober,nad Zg.Krmo južen,nižje pa suh in trdo v gozdu.

Toppe Vurgo (Aleš_S, 10.03.2015)


Danes sva izbrala megleni napovedi primerno turo. Zjutraj je bilo res vse megleno, a ko sva začela hoditi se je megla razkadila in naredil se je skoraj brezhibno sončen dan. V soncu je bila tura še boljša. Najprej pretikanje skozi zimski gozd, potem pa uživanje na oblinah Abruzzov. Pa še poučno je bilo saj sva se prvič dobro orientirala med neskončnimi možnostmi za turne smuke. Smučarija je bila več kot fajn, malo napihanca, malo firna, skozi gozd pa ojužen pršič in veliko telovadbe. Juhuhu! Mojca in Aleš

Špik nad Tratico (IgorZlodej, 10.03.2015)


Cesta na Pecol je še vedno prehodna za smuči (razen tistih 9.30 m pod konglomeratom, nepomembno), potem grem desno mimo koče Brazza in proti Marjanini jami. Sneg po celotni dolžini neprekinjen, pomrznjen, na soncu rahlo odpuščen, fajn za hodit, srenači niso potrebni, pa jih vseeno namestim.

Ker je grapa nad marjanino jamo slabo oz. nič zasnežena, grem v desno pod lijakast prehod, pod katerim smuči namestim na nahrbtnik, na turne pa dereze, v roke dva cepina, na glavo čelado, potem pa gor v pobočja pod Tratico.
Bolj ali manj pomrznjeno, malo udiranja, po oserdnjem delu celo nekaj starih stopinj (hvala, kdorkoli je že bil).

Ko sem že skoraj na vrhu osrednje grape, grem v levo in po najlepših prehodih na vrh. Nihče ni hodil pred mano in to mi je všeč. Razmere odlične, razgledi romantično magični, brez najmanjše sapice, modro nebo. Več ni možno v teh gorah.

Sestopim do nahrbtnika in smuči, ki sem ga pustil kakih 40 višincev pod vrhom. Prvi del na smučeh je čisto brez veze, varujem se na cepin, potem pa stečejo zavoji po globokem suhem snegu, nižje ojuženem. Široka grapa pa je poezija, ki bi bila še večja, če bil smučal kako uro prej.

Spodaj na Pecolu se ustavim, posedim na ograji, kjer je verjetno že kdo posedel in ose ziram se nazaj gor. Ni to za one, ki mislijo, da turno smučajo, to je alpinistični spust.

Špik nad Tratico je bil zadnji, peti v tej zimi v projektu, ki ga nisem nnikoli načrtoval, pa ga vseeno na najboljši možni način izpeljal. Špik nad Policami (3 x), pa naš Špik in v Karnijcih Konjski Špik so le za dodatek.

Nabojsova škrbina (Goran, 10.03.2015)


Še ena škrbina tokrat nad kočo Pellarini med Nabojsom in Višem,na izhodišču pri kmečkem turizmu Ojcinger že pošteno pobira sneg,zjutraj vredu trdo čez travnike še gre potem pa je treba nataknit sernače druge ni in gremo.Po gozdu malo zoperno fejst trdo ampak gre,ko pridem do koče Pellarini pa se odpre čudovita kulisa -Nabojs,Viš,Gamsove matere,Divje koze in Lastovica.V sami krnici sneg vse živo od vredu pomrznjene podlage do predirajoče klože, proti vrhu škrbine je že kar precej kamenja ampak se da izognit.Sama smučarija noben presežek v sami krnici zadovoljivo,srednji del po gozdu pravi rodeo-vredu trdo ,spodnji del po tekaški progi pa je že bilo fajn južno ampak je šlo še en fajn dan v Julijcih....


Več slik na Turne deske.si

Škrbina nad dollino (Čeha, 08.03.2015)


Ker je bil 8.marec,smo mislili,da bodo vsi moški doma kuhali kosilo,a žal ni bilo tako.Zato danes za kazen,na dan mučenikov pišem tole poročilo.Toda,ker je bilo že dosti naloženega za te konce prilagam samo slike.Bilo je lepo,res pa je ,da smo pohiteli domov v "varen" objem.

Pirin (Bolgarija) (Janvit, 04.03.2015)


Prejšnji teden smo se štirje standardni borci (Artač, Leon, Keber in moja malenkost) potepali po Bolgariji - kjer smo 4 dni sončnega vremena izkoristili za prečenje gorovja Pirin, slabše dni pa za turistiko. Po bližje smo pogledali tudi gorovje Rile, a kakšen bolj resen zmenek bo moral počakati do naslednjič. Bolgarija nas je zadovoljila v vseh pogledih - zgodovina, kultura, kulinarika, nizke cene, predvsem pa nedotaknjene gore in doline polne pršiča. Spodaj je na kratko opisano naše prečenje. Za več informacij in vse GPS sledi mi pišite na mail.

Dan 1: Sedežnica do koče Bezbog (2240m) in vzpon na istoimenski vrh (2662m)
Dan 2: Kratek vzpon mimo jezera, spust v dolino, Đano (2657m), spust na severozahod, Momin dvor (2722m), spust do koče Tevno ezero (2512m)
Dan 3: Prečenje pod Valjaviško čuko (2652m) in spust v dolino Demjanica, vzpon na koto nad Tevnim vasilaškim ezerom, spust proti vzhodu, vzpon na Tipiz (cca 2645m), spust do koče Demjanica (1895m)
Dan 4: Vzpon na Veliki poležan (2862m), spust severovzhodno, Disilica (2700m), spust do koče Goce Delčev (avto)

Škrbina nad Cijanerico (Tomaž, 09.03.2015)


V Žlebeh je zjutraj rahlo pihalo, potem pa do cilja ni bilo omembe vrednega vetra. Do planine sem bil že dobro ogret, tudi od sonca, tako da sem razmišljal o kratkih rokavih. Tudi sneg se je že dobro ojužil in je na nekaterih delih strmine v krnico že kar odrsavalo. Potem pa se je pooblačilo in kratki rokavi so ostali v nahrbtniku. Sneg na zadnjih nekaj metrih zaključnega vzpona je bil trd, vendar ne pomrznjen. Na cilju pa je z druge strani tudi pihalo, tako da daljši postanek ni bil več v načrtu.

Smuka je bila prvih nekaj metrov še po trdem snegu, po prečenju na desno (v smeri spusta) pa se je začelo vriskanje po ravno prav odjuženem snegu prav do dna krnice. Od tam pa sem se držal levo in odsmučal po na nekih delih že preveč odjuženem snegu do planine. Še dobro, da ni bilo več sonca, saj bi bil sneg drugače že preveč odjužen. Pa je bila ura šele malo po poldnevu, sonce pa so prekrili oblaki slabe dve uri prej.

Na planini sem uspešno našel zvezno snežno povezavo in skozi gozd brez "poškodb" na opremi prišel do ceste. Po cesti pa spust direktno v Žlebe, kjer pa je še vedno pihalo. No, na enem ovinku sem se malo zadržal, saj sem moral smučke za dobrih deset metrov nest na rami. Prav dolgo pa tako ne bo več, saj snega na planini zmanjkuje.

Lep turnosmučarski pozdrav, Tomaž

Kofce gora (Rok_Kovač, 09.03.2015)


Pri gradnji mansarde v lastni režiji, se zgodi, da kdaj tudi omanjkaš za kakšen vikend na belih strminah.Tako čas le ni šel v nič in na podstrehi sem dokončal leseno konstrukcijo satja krajnih sten globine 15 cm za opaž Sibirskega macesna.Eden fejst gospod svoje Bosch trgovine, ki blizu 70 tih še vedno štema in zavzeto rad dela vse od a do ž, mi pravi, da, če bi komu dal to za narediti, bi me dandanes prišlo zelo drago, ker je delovnih ur precej pa še material, odkar imamo eure, je doppelt dražji, praktično brez vrednost, če te samo ena uboga notrnaja Lip Bled vrata vstopnega cenovnega razreda staneja skoraj 300 eur in to brez kljuke.Včasih smo jih pa na kosovno metali, narobe svet!.
Danes pa je Košuta spet bila povsem pri roki, snega je zaenkrat še dovolj, le nakaj travnih kopnin po nekaj m zeva nad Kofcami.Sneg je bil zjutraj in vse do opoldneva zaradi današnje koprene povsem trd.Sprva jo mahnem proti Velikem vrhu, kjer so ponekod smuči tudi s srenači zdrsovale na ledu.Vrh je bil tudi precej že zvožen, zato sem obrnil in si spotoma višje ogledal nedotaknjene vmesne flanke za smuko.Tudi Kofce gora ni prav položna zadeva, zato sem kakšnih 30v.m. pod vrhom snel smuči in odšel gor peš.Na vrhu sem v hladnem vzhodnem vetriču čakal na moč sonca, a ga ni hotelo biti čez obsežno kopreno, ki je danes pokrivala zraven še celo Goenjsko.No ja, tudi po trdem sem vajen, zato z novimi Volklcam ne bi smelo biti problemov.Na celi smuki je bil najboljši še JV del tik pod vrhom, nižje sem se držal vsaj trdo speglanega ozkega pasu groffig SZ pobočja, nato preidem na desne sončne vesine (gledano navzdol), kjer je sonce sicer omehčalo kložo, ki drži smučarja, vedar slabo smučljiva.Nižje naredim dolgo prečko čez potegnjena plazova, na že prej ogledane nedotaknjene vesine.Tam je bil sneg mehkejši, ne preveč ojužen, vendar zelo nenavadno počasen.Pred Kofcami je bil sneg boljši, v gozdu pa spet zelo počasen in ponekod cukajoč.Glede na letošnjo čudno zimo s sneženjem v vetrovnem vremenu in vmesnimi dolgimi sončnimi obdobji, je še dobro, da je tako kot je, lahko bi bilo še slabše.Turo sem kljub temu izpeljal kar solidno, saj dober oddih v gorski naravi vedno največ šteje.Lp !

Monte Rotella (Aleš_S, 09.03.2015)


Danes sva se prepustila sporočilom domorodcev in ponovila turo izpred treh let. Domorodci so napisali, da je razmeroma varna. Iz lepe vasice Rocco Pia so res vodile lepe špure. Nekje na sredi sva se odločila za tiste lepše uhojene, ki so naju skozi gozd speljale na strmo pobočje po katerem sama v teh razmerah verjetno ne bi šla. No pa smo ostali sneg in midva na pobočju. Nad planino je strmina postala normalna. In ko sva mislila da bova zagledala vrh naju je ovila gosta megla. Malo sva še nadaljevala, a slabih 100 metrov pod vrhom sva videla le še kakšen meter naprej. Pamet je prevladala in sva obrnila. Kmalu sva se spustila pod meglo. Najprej je šlo čez zastruge in pomrznjen sneg, ki pa ga je zamenjal napihanec in nato moker pršič vse do vasi. Najbolje je šlo skozi gozd, pa tudi čez še nedolžne flanke se ni bilo za pritoževat. Juhuhu tudi v Abruzzih! Mojca in Aleš

Hanjževo sedlo (Matjaz, 09.03.2015)


Razmere pod planino Korošica in naprej proti sedlu so še vedno zelo uredu.Po 50.metrih od parkinga stopiš na smuči in po narejeni gazi lepo napreduješ do vrha sedla.Jaz sem nadaljeval (peš)še naprej v okviru markirane poti na Košutico.Smuči sem pustil na sedeljčku pred prvo zajlo,nadaljeval še par 10.metrov in na grbenu danes obrnil.Gazi iz hajnževega sedla na Košutico po grebenu ni,je pa zgaženo iz planine.
Smučanje pa uživaško vse do doline,snega je dovolj,zjutraj je trdo,najde se pa še par metrov kvazi pršiča.
Skratka,če ni časa za cel dan je turca za dopoldan ali popoldan 1.A
LP Matjaz

Savinjsko sedlo - tekma (ŠpehM, 08.03.2015)


Pa smo spravili pod streho še eno tekmovanje v turnem smučanju, tokrat v parih. Proga je potekala iz Logarskega kota na Okrešelj, po meliščih Turske gore in Rink na Savinsko sedlo. Spust nazaj na Okrešelj po snegu od pršiča do "ta fajne" skorje. Vzpon na Kopico po strmem žlebu in okrog, seveda po skorji, v cilj.
Sodelovalo je 20 parov in 3 posamezniki.
Zmagovalca (Triler - Šuligoj) sta potrebovala za skupno 1300vm (1.27.34).
Več na naši spletni strani: http://www.grs-celje.org/
Avtor fotografij : Hans

LP, Matej

Jalovec - ozebnik (Matjaž_P, 08.03.2015)


Včeraj v nedeljo, je bilo v Tamarju kot so že poročali predhodniki mrzlo, sneg pomrznjen, špura skozi gozd pa kar ledena. Na poti do ozebnika pa sneg vseh vrst (trda kloža, malo napihanega, kakšna ledena plošča, zastrugi od vetra in tako naprej). Ozebnik je lepo zgažen oz. kot sedaj rečemo ima dobre štapne - ali lepše stopinje. Dobo se hodi z derezami in cepinom (kot je tudi najbolj prav), ta glavni alfa samci in summiterji pa tudi brez vsega ali pa v bolj "pussy" varianti z derezami in palicami (vemo za kaj gre pri tej kombinaciji). V lijaku nad ozebnikom je dober suh sneg in trda kloža ter posledično dobra "pela". V ozebniku sneg vseh vrst kot je lahko pri temperaturah pod ničlo in močnim severnikom, ki je divjal zadnje dni. Zgornji del pa je po sredini že posut s peskom in manjšimi kamni. Še opozorilo, pri iskanju napihanega snega ob robovih ozebika velja biti pozoren na "mine". Spodji del trda še kar lepo smučliva kloža, v srednjem delu je veter naredil kar nekaj zastrugov in "grebenčkov" vseh vrst in smeri. Od koluarja pa do Tamarja pa v glavnem trda kloža in spodaj kar nekaj skorje.
Še nekaj o opremi kot je postalo lepa navada v tej sezoni. Vozila sva se na K2 Coomback in Movement (za poznavalce in sladokusce model Spark). Na smučkah pa naju je držal Baron ter Snežni lepoard. Naslednjič pa še kaj o slabostih tabolših palic Tehnomat.
Furala sva Mirko in Matjaž.

Begunjščica, Veliki vrh (Tomaž_Pibernik, 08.03.2015)


Že slab teden ni bilo obvestil s tega konca, hkrati pa naporen zaključek tedna ni dopuščal zgodnjega vstajanja, zato Begunjščica. Gor sem šel po Osrednji grapi; zadnji sneg je na Plazu nad Zelenico skoraj povsem odpihnilo, ostal je le na pasji in peš poti. Smučati je možno levo (gledano gor); ob izstopu iz grape je potrebno zaviti pod vstop v Ipsilon in potem ob steni (ozko), čeprav se tudi tu vidi nekaj kamenja. Višje napihanček, ki se pešcem predira, tako, da je skozi grapo lepo shojeno. Ožina je še kar preozka, potrebno je oddrsavanje (nekaj tudi po skalah) ali pa kakšne smukaški vložek. Tudi višje je ozko, shojeno, smučati je možno tudi v vpadnici grape z grebena. Ker si nisem hotel kvariti vtisov iz prejšnjih let, sem poskusil srečo proti Šentantskem plazu. Dostop do njega je že bolj ubog s snegom, sploh nad samim vstopom vanj (30 dolžincev) lahko izbiraš med ozko vehto na robu ali pa travo (in kamenji), ob napovedanem sončnem vremenu pa bo tu nastala večja kopnina. Vstopna strmina trda kot beton, vendar lepo gladka, snega (in prostora) je dovolj. Nižje se menjavata napihanec in trda kloža, z izogibanjem shojenemu osrednjemu delu se da prav luštno prismučati do smučišča, po njem gre pa sploh odlično. Vzpenjali so se tudi skozi Ipsilon, kjer pa skok (po pripovedovanju) ni zalit. Je pa snega (prav tako po pripovedovanju) zelo veliko na Grohotu in proti Durcam pod Raduho. Bo treba pogledat.

Sonnblick (Mah, 08.03.2015)


Avstrijski Sonnblick bo še nekaj časa ponujal sonce, dober sneg in veliko presmučanih metrov. Izhodišče: kmetija Pfeifer nad Heiligenblutom. Sneg: nižje trda kloža, višje pršič, ki pa ga sonce že dobro obdeluje. Špura ledenik Fleisskees obide po levi (zgornji) strani. Vreme sončno, smučanje odlično. Obisk pa temu primeren.

Pungartska gora (Damjan_S., 08.03.2015)


Očitno je bila Košuta danes dobro obiskana. Lepa druščina znancev se nas je zbrala tudi na Pungartski gori (in ne na Tegoški, kot sem bil pomotama prepričan - hvala poznavalcu Simonu za poduk). Z avtom smo se pripeljali malo pod Pl. Dolžanko, cca. 900 metrov visoko in kmalu stopili na smuči. Snega sicer ni v izobilju (tudi višje se na cesti že najde kakšna prekinitev), toda povsem dovolj, da je bila smuka v celoti gledano prav super. Z vrha smo smučali šele ob 13.00 in je bilo mestoma že kar precej mehko. Zlasti malo pod vrhom je bilo slišati nekaj škrtanja, ki pa ga je kmalu zamenjalo občasno prešerno vriskanje. Na strmine Pungartske gore smo se (poleg drugih) podpisali Zvone, Joachim, Damjan, še posebej lepo pa Majda in Primož.

Melenkopf (Štehi, 08.03.2015)


Smučali smo z južnega soseda Hochgrubenkopfa, saj je bil zjutraj manj porisan. Potem pa nas je večina zavila tja. Smučarija je bila vseh vrst, našli smo tudi fajn smučljiv celc.
Snega je na splošno malo, sploh na izhodišču je slabo zgledalo. Cesta do planine bo hitro kopna, danes je že imela 2 kopnini.
Več slik na TurnaRit.si

Sonnblick (Ksenija, 08.03.2015)


Zaželeli smo si ene konkretne ture in izbrali pravo.
S smučmi na nogah smo začeli pod planino Alter Pocher, saj je cesta do nje neprevozna. Za vzpon proti vrhu smo izbrali desno varianto (pogled v smer cilja), ki pa je brez srenačev in pazljivosti zaradi trdega a ne poledenelga snega najbrž ne bi tako zlahka opravili. Dan brez oblačka, skoraj brezveterje, samo smučanje pa en sam enourni užitek.
Sneg vseh vrst - vso turo pa krasno smučljiv. Res lepa tura v krasnem ambientu.

Veliki vrh (Miha_D., 08.03.2015)


Po včerajšnji Rodici, se danes odpraviva pogledat, kaj dogaja na Košuti, točneje na Tolsti Košuti. A ti šment! Graščaki Bornovi, ki si laste hoste pod Košuto, so preprosto zaprli cesto proti Dolgim njivam radi silne gozdarske rabote, ki bi jo utegnili motiti razni hribolazci. Fevdalčeva volja, ki smo jo slovenski tlačani vajeni spoštovati že od kar smo naselili te kraje, bo trajala v petek in svetek do 25.4.2015. Besna spremeniva turnosmukaški itinerarij in se odločiva za Veliki vrh. Vrneva se v Puterhof in zapodiva po gozdni cesti proti Kofcam. Rally se konča na ledu, ko se kolesa zavrtijo v prazno, to je nekje na višini 1000 m. Po desetih minutah nošnje smuči prideva do Pl. Dolžanke, kjer se začne cuckabilen sneg. V slabi uri sva na Kofcah, kjer se pri koči martinčkajo mase sonca željnih planincev. V sončni pripeki brez postanka nadaljujeva proti cilju in po dobri uri in tri četrt nekoliko mlahava stojiva na vrhu. Hrana je žal, tako kot včeraj na Rodici, ostala doma. Kakovost smučarije je visoko nad pričakovanji. Na vršni flanki prevladuje mix klože, skorje in trdega snega, a vešče oko prekaljenega turnega smukača hitro loči zrnje od plev in najde predele, ki smučarju najbolj godejo in zmore pokazati, kaj zna. Po dvesto višinskih metrih uživaškega vijuganja prideva do bolj omehčanih con, kjer je vedno več spomladanskega gnilca. Z adekvatno smučarsko tehniko v velikem slogu opraviva tudi z njim. Na travniku pod kočo na Kofcah pa zavedajoč, da sva predmet množice kritičnih pogledov ostanka planincev okrog koče, z zadnjimi močmi demonstrirava vrhunsko predstavo visokofrekvenčnega turnega vijuganja. Sledi še rodeo po precej mehkem snegu skozi hosto, vendar se nama malo nad Pl. Dolžanko preveč zasmilijo smuči, zato odnehava in do avta nadaljujeva peš. Vsem repetentom priporočava turo opraviti bolj zgodaj. Midva sva od avta krenila šele ob 11 uri. Trudila in uživala sva Živa in Miha

Špik (IgorZlodej, 08.03.2015)


Po Jalovcu še Špik. Kaj pa je to zate: je včeraj rekla Nataša, ko sem ji omenil, da mogoče bi pa...šel.

Parkirišče je bilo skoraj prazno, ko sva z Anjo prišla. Smuči so takoj romale na nahrbtnik, ker drsanje po cesti proti Krnici pač ni nek poseben užitek. Gaz v smeri Špika je bila narejena, del steze je celo kopen, višje pa kar solidna snežna odeja. Na nekem mestu, že na širnih snežnih planjavah, sem se naveličal tovoriti smuči, en pešak je bil tudi včeraj (hvala) in tako Anji ni bilo pretežko na vzponu. Špura je bila, ampak sem šel večinoma po svoje, do mesta pod skalo, kjer se potem rahlo preči v desno pa ni bilo več sledi pešaka in tako so smuči spet romale na nahrbtnik in v družbi s še enim turašem smo potegnili na vrh. Malo je še pihalo, pa smo se namestili na zahodno stran v zavetje in malo posedeli.

Smučal sem z vrha, ampak tisto je bilo seveda bolj oddrsavnje, no kakih 150 metrov pod vrhom se je pa že lepo zavijalo po rahlo odpuščeni vrhnji plasti, nižje je bil suh sneg, mehka do trda kloža in en dolg del celo prav fin pršič.

Špik ima dve veliki nasprotji, nebodigatreba spodnji del in čudovita pobočja v drugem zgornjem delu in če oboje seštejem, je bila ena prav fletna turca, danes še posebej.

Pri Martinu v Kranjski gori pa zbrana Jenčičeva elita TKG, Barbara, Marjana, Polona, Ažmi, Jože, ...vseh žal ne poznam po imenu, se opravičujem (Mišo, kje je skupinska fotka)

Rumeni spodmol pod Montažem (Franci, 08.03.2015)


Beseda da besedo in zjutraj se nas je zbralo kar 12 za današnjo turo.
Cesta je razen par metrov še vedno prevozna,nad planino pa je snega sicer malo,vendar v celoti uporaben.Pol nas je šlo do spodmola,ostali pa do Vrh Strmali.Od tu smo skupaj odsmučali v dolino.O razmerah ne bom pisal,saj bi lahko kdo zganjal "foušijo".Skratka najboljša smuka v tej sezoni.

Škrbina Prednje Špranje (Mišo_Jenčič, 08.03.2015)


Tako kot Gorana je tudi nas presenetila silna množica parkiranih avtomobilov ob izhodišču za Viško planino ter ob cesti malo naprej in nazaj – vsaj kakih 20 avtov je bilo. Pri tem je zanimivo, da smo celo pot hodili takorekoč sami in srečali oziroma od daleč videli vse skupaj le kak ducat smučarjev, ki so se spuščali (sumim, da jih je kar precej moralo iti proti koči Corsi). Razmere je opisal že Goran, lahko dodam le to, da so nam pri vzponu skozi žleb zelo nagajale cokle na psih. Po drugi strani pa smo bili dovolj pozni, da nismo nikjer imeli kakega betona, ampak je bila vseskozi odlična smuka po trdi kloži oziroma po prijetno odjenjanjem. Na cesti je bilo potrebno 6x na smučeh prestopati čez kopnine, 9x pa smo morali smuči sneti za 10 – 30 m.

Na koncu smo v gostilni srečali še Igorja Zlodeja, prijetno smo poklepetali in tako odlično zabelili turo.

Škrbina prednje špranje (Bačko, 08.03.2015)


Kot je povedal Goran, je bila danes krasna smuka pod Škrbino. Če pa je morda kdo od udeležencev slučajno našel siv windstopper naglavni trak, pa bi lastniku še polepšal že tako čudovit dan. V primeru uspešne primopredaje bo seveda poskrbljeno za temeljito rehidracijo.
Hvala!

Špik nad Nosom (zahodni vrh) (Marijana_&_Marko, 08.03.2015)


Na cesti do Pecola je trenutno ena kratka kopnina, v kratkem bo precej daljša in dobila bo tudi mlade. Na planoti se da sneg še brez težav štukati, višje pa je dovolj snega.

Smučarsko zalita je bila začuda tudi vršna glava (2515 m, 50 m nad ramo), normalka z rame na jug v izrazito krnico je sploh lepo zalita, dalo pa se je smučati tudi bolj zahodno/direktno in zaključiti v iztek v obliki črke s. Razmere različne, v splošnem pa dobra smuka po bolj ali manj odjenjanem snegu. Začuda smo bili sami, tudi starih sledi ni bilo videti.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Savinjsko sedlo (Marina, 08.03.2015)


Če kje letos ni pomanjkanja snega, potem ga zagotovo ni na Savinsjskem sedlu. Nič ni škrtalo, smuči smo sneli z nog dol grede le za kakšnih 10 minut. Našli smo celo nekaj pršiča. Ambient je bil, stran od civilizacije, ob modrem nebu in prijetnem soncu, rajsko lep. Turo zelo priporočamo.

Ovčji vrh (Matevž_Suhač, 08.03.2015)


Ravnali smo se po včerajšnjem poročilu (hvala Mišo) in se Smiljana, Slava in Matevž odpravili na Ovčji vrh. Zjutraj v senci mrzlo in seveda pomrznjeno, na soncu pa prav prijetno. Po poteptani cesti, nato prečimo nad Mačensko planino in do vrha po lepo utrjeni smučini. Mraz je kar držal, tako da se vršna pobočja niso pretirano ojužila. Na vrhu mirno, skoraj brez vetra in izjemni razgledi. Navzdol pomrznjene, a ne pretrde smučine in napihanec. Z nekoliko truda se je dalo prav lepo vijugati. V spodnjem delu se je že nekoliko ojužilo, prav tako tudi po cesti z izjemo delov v senci. Težko bi rekel, da je bilo smučanje nekaj zelo izjemnega, a glede na razmere in količino snega lahko turo pohvalim in priporočim vsem, ki jih ne moti smučanje po bridki strmini.

Cima della Fossa (Aleš_S, 08.03.2015)


Vleklo naju je na jug in sva pristala v Abruzzih. Čez sončno in toplo Italijo sva se pripeljala v pravo zimo. Svežega snega je še preveč, zapadlo ga je skoraj 1m. In sva izbrala eno varno turo med gozdnimi otočki na Cimo della Fossa. Pa še tam sva zadnjih 50 m nad zadnjim gozdom raje spustila. Navzdol je bil pa en sam juhuhu - ob gozdu pršič do kolen, na odprtih pobočjih pa je veter sneg že malo utrdil. In tako je šlo vse do srede vasi, kjer sva turo tudi začela. In ker so tile Abruzzi tako fajn sva se pozno popoldne prepustila še pršičarenju ob sedežnici! Juhuhu Mojca in Aleš

Pod Kriško steno (Seba_De, 08.03.2015)


Danes se odločimo za turo v Krnici :) tura lepa, sneg kar v redu, nekega pršiča nismo niti pričakovali ampak je bilo smučanje vseeno kar lepo :) najbolj nam je bilo pa včeč to, da ni bilo luknjačev na delu :P

Debela peč, Brda (Žiga_Šubic, 08.03.2015)


Od Javornika oz. spomenika pod Veliko preseko na Debelo peč. Pot je dobra in le na nekaterih mestih iznad snega pogleda kakšen kamen. Pri koči je potrebno iti malce po travi, nato pa je sneg čisto do vrha. Le tik pod vrhom je nekaj trave. Z vrha Debele peči pa še na Brda, saj so čisto zraven. Sneg je povsod skorjast, a ni hudo :-)

Škrbina Prednje Špranje (Goran, 08.03.2015)


Nedelja je in kar sam odrinem proti zahodnim Julijskim alpam tokrat iz juga na Medvedovo škrbino med Višem in Montažem.
Na samem izhodišču me pričaka kar gneča vse je zaparkirano večinoma sami Slovenci tako ,da pustim avto kar ob robu ceste in gremo.Na začetku po cesti je sneg že fejst pobralo zato je par prekinitev,dokler se ne dvignem do izravnave.Tam pa je snega dovolj sneg je ravno prav odpuščen.Tako da ne dela nekih preglavic v samem žlebu nad Viško planino je malo trdo zato nataknem srneče in gremo dalje.Ko se prebijem skozi žleb priodem na izravnavo pod južno steno Koštrunovih špic,od tam naprej pa sledi še samo prečenje in že sem na škrbini.Sneg je bil danes vse živo od betona pa vse do spomladanskega srenca bil je še en fajn dan v gorah....

Več slik na Turne deske.si

Veliki vrh v Košuti 2088 vm (Jarh, 08.03.2015)


Ker nisem mogel v Bolgarijo sem jo mahnil v naše hribe. Parkiram na parkirišču, ki je urejeno pod Matizovcem (kar nekaj jih je peljalo naprej, verjetno ne znajo brati). Takoj ob žagi nad Matizovcem na pasji pogon in do konca travnikov pod Kofce goro. Beksl na dereze, smuči na ruzak in po gazi na Kofco goro. Večina zaradi močnega vetra obrača, pred menoj dva po grebenu naprej. Grem za njima in glej ga zlomka, vetra ni več. Ponovno začne pihat tik pod vrhom. Priprava na smučanje. Nekaj zavojem po trdi kloži, nato nekaj metrov skorje in nato fajn napihanček. Zadnja tretjina pa pravi putr. Načrt poležavanja na vrhu in čakanje na putr z vrha mi je ukradel veter. Prečka nazaj na travnike nad kočo in po še zveznem snegu do koče. Kratka pavza za radler in na smučeh do Matizovca. Nisem povozil niti ene mine. Prav presenetljivo dobra smuka. Še sprehod do avta in tura je zaključena. Pa lepo se mejte.

Kotovo sedlo (Frenk, 07.03.2015)


Kotovo sedlo velja za naj turni smuk v Sloveniji.Izhodišče je na prkirišču v Planici.Po kakšnih 4 urah ste na vrhu na pribižno 2100 m.Razmere za smuk so povsem zimske,skorje zaradi odjuge še ni,tako da je smuka idealna,na koncu pa vas pri koči v Tamarju pričaka še letni bar.

Koroška Rinka- Križ (100jan, 07.03.2015)


Mednarodna (z)družba užitkarjev in veseljakov je danes za svojo zabavo zlorabila Križ in to od spredaj in od zadaj.
Nekaj jih je delovalo iz Logarske skozi Turski žleb, drugi pa iz Kamniške Bistrice čez Žmavčarje. Nosili smo oboji,
le da je bila J stran osončena in se je posledično prediralo in cokljalo tja do bivaka, višje pa nam je vreme zadnjih dni pripravilo paleto vseh poznanih snegov in še kakšnega več. To je vplivalo tudi na smuko ki ni bila glih za v spominsko knjigo, je bila pa super od bivaka čez vesine do globoko noter v gozd.

Rodica (Miha_D., 07.03.2015)


Če nama prejšnji teden Rodica ni bila usojena, ker ni bilo vremena, pa je bilo danes povsem drugače. Tri petine družine se za 28 družinskih eurov pusti transportirati do zadnje postaje žičnic na Voglu, ki se je kopal v soncu. Začuda ni nikjer, do koder seže oko, videti kakšnega turnega smukača. Morda jih je odgnal leden vzhodnik, ki je vel čez Julijce, ali pa pogled na snežno bleščavo, ki je oznanjala, da so pobočja marsikje poledenela. Neustrašno se ob 11 uri usmerimo proti Rodici po varianti, ki se ogne grebenski poti. Sneg je res prilično trd in marsikje pomrznjen, vendar se najpogosteje vda pod maso družinskega poglavarja. Kaže pa vseeno biti previden na strmejših delih, kjer ščepec pameti, cepin in dereza ne bo odveč. Zaradi previdnosti napredujemo nekoliko počasneje. Zadnja flanka pod vrhom Rodice je skoraj vsa prekrita s pomrznjenim snegom ali tanko ledeno skorjo, ki pa se večinoma zdrobi pod smučmi. Klub neobetavnim snežnim razmeram je smuka odlična. Prvi zavoji so sicer bolj ziheraški, ko pa turni smukač ulovi prave občutke (prosto po Tini M.), začnejo robniki (elan speedster SL) surovo grabiti v snežno in ledeno trdoto in smučarska pravljica zaživi. Odvijugamo do Pl. Suhe, kjer se zaradi trdega snega na ravnici posreči še nekaj bravuroznih karvastih zavojev. Iz Suhe lačni, ker smo ves futer pozabili doma, odcuckamo do smučišča, tam pa se po praznih progah spustimo do hotela na Voglu, kjer si duše privežemo s čokoladnimi rogljički. Za vas smo uživali in stradali Žiga, mami Živa in oči Miha

Jalovec (IgorZlodej, 07.03.2015)


Iz Planice v Tamar zjutraj pomrznjeno, popoldne nazaj na sončku lepo odpuščeno.

Od koče skozi gozd, "kanal" pomrznjen, malo zoprno, naprej suh škripavček, špura nekaj časa je, potem vsak po svoj gor do "ozebnika". Na vstopu v dereze in lepo gor na vrh po štapnah predhodnikov. Na vrhu je še malo pihalo, prav tako na sedelcu nad Jezerci, potem pa čista idila do grebena in na vrh.

Smuka odlična po večinoma trdi kloži in napihancu skozi ozebnik, nižje nekaj mehke klože, trda kloža in napihanec.

Do koče na sončku malo odpustilo, pa ne povsod.

Janežev žleb (Stol) (Jure, 07.03.2015)


Danes se je ekipa TSKO + AO Kamnik zopet odpravila v Medvedji dol, del ekipe je šel na Ovčji vrh, del pa v Janežev žleb. Razmere na Ovčjem vrhu so takšne, kot jih je opisal Mišo Jenčič.
Razmere v Janeževem žlebu so bile pa po mnenju drugega dele ekipe še boljše. S smučmi se da priti nekje do 1800m, nato se nadaljuje peš. Skorja se mestoma predira, drugače pa je trda, vendar ne poledenela – škripavček.
Izstop iz žleba je bil ravno tako nepomrznjen. Vrh Stola se je ob našem prihodu otresel oblakov in odsmučali smo v soncu. Smučarija je bila skozi celoten žleb odlična – trdo vendar so smuči dobro prijemale – ob zavojih se je izpod robnikov pošteno kadilo. Smučarija po zratrakirani cesti brez posebnosti.

Srednji vrh, 2724 m (Marijana_&_Marko, 07.03.2015)


Cima di Mezzo / Kellerwarte

Do višine 2200 m je tura enaka kot za Coglians, zatem desno na rob, prečka pod steno in cik-cak po smeri na vrh. V literaturi je strmina ocenjena na 40°, dejansko pa je tak samo naklon najbolj strmega odseka (izpostavljeno), sicer pa se naklon giblje okoli 35° ali manj. Višina smeri je 300 m, težavnost med P in T (po starih ocenah III).

Vrh je glede na stare smučine imel kar nekaj obiska pred dnevi, danes sta dva Italijana pred nama obračala kakšnih 150 m pod vrhom. Smer je lepo zalita, razmere za smuko solidne, sneg odjenjan, podlaga mešana od nepredelanega do skoraj veselca.

Coglians je tudi lepo zalit vse do vrha, edino prvi prehod nad cesto je malo bolj ozek. Cesta do Tolazzija je še zvezna, avto smo skoraj vsi pustili slabih 100 m nižje, ker je cesta zjutraj ledena.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vrh Strmali (Bačko, 07.03.2015)


Kakor je že Franci povedal, so bile razmere danes nad dolino V Žlebeh (sploh za zaspance) optimalne. Do Pecola po cesti, ki je kopna le par m na ovinku pod konglomeratom, čez planino in po ravno prav odjenjanem snegu še malce nad sedlo. Kratki rokavi, zavihane hlačnice. Prvi 100 m spusta malce novega južnega snega na trdi kloži, potem srenec do doline. V dolino smo smučali okoli pol dveh. In seveda izmenjava mnenj in rehidracija pri prijazni ga. Danici.

Ovčji vrh (Mišo_Jenčič, 07.03.2015)


Glede na izkušnje zadnjih tur presenetljivo veliko snega (nikakor ne ogromno, ampak dovolj). Po dobri gazi smo udobno dosegli vrh ravno pravi čas, ko je veter pojenjal in tudi oblačna kapa okoli Stola ter njegovih podanikov se je razkadila. V zgornjem delu je bilo na rahlo pomrznjenih smučinah in škrleh nekaj napihanca – smuka je bila sicer naporna, a nad pričakovanji za take razmere. Pod Mačensko planino so bili prijetno ojuženi kuclji, v spodnjem delu pa je bila še najboljša izbira cesta, po kateri je šlo zelo lepo do parkirišča.

Škrbina nad dolino (Franci, 07.03.2015)


Danes so bile razmere nad dolino v Žlebeh optimalne.Zjutraj je bilo pomrznjeno,ob povratku pa ravnoprav odpuščen sneg vse do planine.Naprej pa po cesti,kjer zaenkrat snega zmanjka samo za kake tri metre.Bo treba izkoristiti razmere na sončnih pobočjih,kajti glede napovedi,se jim čas izteka.

Veliki Nabojs (Franci, 06.03.2015)


Zjutraj smo bili na parkirišču samo Slovenci.Razen nas,so vsi imeli cilj na Nabojsovi škrbini.Bili smo zadnji in zato smo imeli lepo potegnjeno špuro.Najprej smo šli do sedla,nato pa odsmučali do vstopa na vrh,kamor smo se odpravili trije,kolega pa je odsmučal v dolino.
Razmere za na vrh so bile mešane - od sipkega snega do nekaj predirajoče skorje.Višje proti vrhu pa je bilo vse več sonca in skoraj brez vetra.

Po povratku pa na smuči.Včeraj je veter ustvaril obsežne klože,ki so držale smučarje.Pod kočo je bil še pršič,v gozdu pa trda podlaga.Po cesti je ves dan ostalo trdo.
Bila je krasna tura v kraljestvo Zahodnih Julijcev.

Plazje (IgorZlodej, 05.03.2015)


Glede na načrte, ki jih še imam, so bile razmere več kot primerne za dober trening.

Parkirišč ob jezeru je veliko in dovolj, čeprav je bilo kar precej avtomobilov in celo avtobus.
Začel sem pri avtu in po pomrznjenem snegu preko Jezerske planine in po 516 naprej. Do razcepa Rateška škrbina - Plazje so bili na delu "luknjači", naprej utrjene špure ni bilo, zato pa bolj ali manj trda kloža s ta pravim škripavčkom. Veter v jadra oz. v hrbet v zgornjem delu je izdatno pomagal, tako, da sem bil v manj kot 2 urcah na vrhu in še malo čez.

Prvih nekaj 10 metrov je treba pazljivo, ker je spihano, potem se je pa prašilo po trdi kloži, da je bilo veselje. Nekoliko praskatajoče, pa ne po kamnih, ampak po pomrznjenem snegu je bilo potem v spodnjem delu od bivaka do planine, odpustilo ni namreč niti za mmm. Ob smrekoredu pa je bilo prav fletno trdo in gladko.

Minus ture je zgolj dejstvo, da je snega malo, ampak saj ga tudi drugje ni bistveno več po teh grapah, kljub vsemu pa ni niti enkrat zaškrtalo.

Pod Kriško steno (Domen, 05.03.2015)


Na kake grebene in vrhove me v tem vetru nekako ni vleklo, torej nekam pod steno. Nekako pol poti se mi je računica z vetrom super izšla, saj sem hodil bolj ali manj v popolnem brezveterju, nekje od prve izravnave nad grabnom je pa tudi tu veter pokazal svoj obraz, a je bilo vse v mejah normale. Smuka je bila tokrat prav vseh vrst, od napihanega pršiča zgoraj, do pomrznjene predirajoče se klože spodaj. Edini skupni imenovalec je bil, da nižje kot si šel, slabše je bilo. Pozor na zbegane turist(kinj)e za ovinki na poledeneli cesti s Koče v Krnici proti Lipnim tratam...

Pod Špičjem (IgorZlodej, 04.03.2015)


Izhodišče enako kot za Plazjanski Vršac, potem pa 3/4 v isto smer. (opis v Jenčičevem vodniku)

Ker sem šel šele opoldne, je bila cesta že delno odpuščena, kar je omogočalo dober oprijem kož in srenači niso bili potrebno. Od Dola, naprej je bila rahla skorjica, ki pa ni motila, saj je bila špura že narejena.

Od mesta, kjer je špura zavila na P.V je bilo celotno pobočje prekrito z 20-40 cm uležanega suhega snega. Vzpon sem zaključil SV od vstopa v grapo, ki poteka proti Skriti diagonali.

Smuka vse dol do Ravnega dola zelo uživaška, naprej pa, nekaj, ceste, kratek gozd, in spet ravno prav mehka cesta na Skalo.

Snežnik (Zoran_Vidrih, 03.03.2015)


Na vrhu zaradi dežja zelo poledenelo, a je sonček na južnem pobočju naredil svoje, tako da je bila prav fejst smuka. Za sam pristop so priporočljive dereze. Spust z vrha mi enkrat ni bilo dovolj, tako da sem šel dvakrat z vrha, drugo furo sem se odpeljal kar do Grčovca. Od tam pa po gozdnih vlakah nazaj na peš pot in na Sviščake.

Videoposnetek na mojem YT kanalu:
http://youtu.be/4TbY0pJuMvs

Veliki Draški vrh (Franci, 04.03.2015)


Ker je vreme zjutraj držalo,sem se zapeljal na Pokljuko.Glede na videno včeraj,se odločim za VDV.Vzpon vedno opravim čez Kačji rob na Srenjski preval.Smučanje proti Jezercem je bilo kljub včerajšnjemu soncu še v glavnem po pršiču(skrajno levo).Naprej pa po nadelani špuri na vrh.
Razmere za spust podobne včerajšnjim,le da se je pooblačilo in je motila difuzna svetloba.Na Jezercih spet kože na smuči in nazaj na Srenjca,od tu naprej pa klasika čez Kačji rob pod stenami.

Kamniti lovec (Domen, 04.03.2015)


Namenjen sem bil pod Kriško steno, a se v Kranjski Gori, ob vremenu, ki niti malo ni bilo podobno napovedanemu, premislim in se zapeljem v Trbiž. Romarska pot je v spodnjem delu (spet) nekoliko poledenela, a so psi lepo grabili. Od Višarske planine do grabna pod vrhom lepa špura, pod grabnom sem smuči oprtal na nahrbtnik, kar je smiselno, ali pa tudi ne... Z vrha do sedla je namreč snega zelo malo, tako da se sicer da nekako priti na smučeh, a brez štamfanja ne gre. Grabn je sicer super, a se spodaj zaključi s skokom, kar sem obvozil tistih nekaj korakov peš ob zajlah. Pod grabnom pa lep pršič, po klasiki (nekateri jo imenujejo tudi po sebi) na cesto z Zajezere. Še stretching do planinske koče na Višarjih na hidracijo, kjer se tura pravzaprav zaključi, če se v dolino zapeljemo po smučišču. Očitno je današnja vremenska napoved zbegala marsikoga, saj sem bil kljub super razmeram edini na vrhu oz. sploh od Višarij naprej...

Osrednja grapa (100jan, 03.03.2015)


Zakon za popoldance, je tale Begunjščica. Gor po centralni je šlo brez "obvezne" opreme, dol pa itak. V ožini ni bilo manevrskega prostora za vijuganje zato sva 8,35m abručala, sicer pa gre zvezno z vrha do avta (s prazno gumo).
Skuliran dan, dokler me ni Polonca obtožila (nenamerne) kraje intelektualne lastnine za kar se Francetu opravičujem.

Ski Tour BERNINA (Lidija_Honzak, 04.03.2015)


Za tiste, ki se jutri, v četrtek 5. 3. predavanja ne boste mogli udeležiti, pa tudi za tiste, ki boste prišli, prilagam program Ski Tour Bernina, ki po mojem mnenju dosega lepote Houte Route, ima pa še to posebnost, da gužve ni.

Saturday 26th April: Meeting at Youth Hostel St. Moritz , Via Surpunt 60, CH-7500 St Moritz
Sunday 27: Sils Maria-Chamona Coaz, 2610 m (Δ=1400m)
Monday 28: Cna Coaz-Piz-Sella (3506m)-Rif. Marinelli-Bombardieri (2813m) (Δ=900m)
Tuesday 29: Rif. Marinelli-Piz Palü (3990m)-Rif. Marco & Rosa (3597m) (Δ=1300m)
Wednesday 30 : Piz Bernina* (4049m) – Chamona Boval (2495m) (Δ=500m)
Tuesday 1st: Cna Boval- Piz Morteratsch (3751 m) - Chamona Tschierva**(2584 m) (Δ=1250m)
Friday 2nd: Cna Tschierva - Piz Aguagliouls (3116m) - Cna Coaz (Δ=1000m)
Saturday 3rd: Cna Coaz - Piz Glüschaint (3594 m) - Sils-Maria (Δ=1000m)

Lepo bodi,
Lidija

Olševa-Mrzli dol (Goran, 04.03.2015)


Ena na brzino sredi tedna iz Črne proti Mrzlemu dolu.Na startu sneg pomrznjen ,ko pa smo prišli na travnike je sonce že naredilo svoje in je blo kr južno.V gozdu skorjica ki se je rahlo predirala od Foršnerce naprej pa sam pršič vse do vrha sedla na Olševi.Od Foršnerce naprej smo potegnili špuro ,ki se je seveda izplačala.Zgornji del super razmere,v gozdu pa malo rodea ne škodi.Pri povratku se je sonce skrilo in čez zadnje travnike se je že naredila skorja ampak se je dalo vijugat.
Zaključek kratka in sladka...

Več slik na Turne deske.si

Triangel (Andrej, 04.03.2015)


Triangel bo, kot izgleda, odlična izbira nekaj naslednjih dni za tiste, ki nimajo časa za celodnevno potepanje. Mi smo se odločili, da gremo danes tja pred službo. Sneg je od avta do vrha zelo kompakten in stabilen, kljub temu da je na informativni tabli ob parkirišču opozorilo tretje stopnje.
Začetek hoje je bil ob 5.15h. Navzgor smo šli po cesti in od koče naprej ob vlečnici. Tik pod vrhom smo sneli smuči, ker je zadnjih nekaj metrov vrha oguljenih do kamna in nima smisla tistih nekaj par metrov po smučeh. Spust do koče po smučišču je bil po trdem a ne ledenem snegu. Tudi vijuganje po nezvoženem je nudilo dobro oporo in se ni nič prediralo. Od koče naprej smo smučali ves čas po deloma ali pa nič zvoženih meliščih, kjer je ruševje skoraj v celoti prekrito. Razmere krasne. Ne bom si izmišljal, da se je prašilo, ker se v teh razmerah nima kaj prašiti. Prašilo se je le toliko kolikor odbrusi robnik pri zavijanju. Pripeljati se da čisto do parkirišča brez ene praske.
Turo zelo priporočam tistim, ki nimate preveč časa za kaj več potepanja, drugače pa je so zelo vabljivi vsi ostali okoliški cilji (Begunjščica, Suho ruševje in Hanjževo sedlo). Na daleč so vsi ti cilji izgledali lepo smučljivi.

Za vas smo se navsezgodaj potili Andrej, Marko in Dean.

Svačica (Boris, 03.03.2015)


Medtem ko so bile na sončni strani alp že pomladne razmere, so bile v Podnu še zimske temperature. Poleg tega je nekaj cm novega pršiča zvabilo domače penzioniste na tekaške proge in nekaj tudi višje. Tako je bilo kot za vikend. Na Svačici je za lepe zavoje premalo snega, so bili pa lepi razgledi v popolnem brezveterju. Nižje je skorja ob počasnem vijuganju držala, se je pa zato malo manj prašilo.

Travnik (Vanja_Starčević, 01.03.2015)


Ko berem sporočila ima občutek da se ta sezono ponavljajo eni in isti cilji in da skoraj vsi iščejo dobro in ne preveč naporno smuko, manj pa gorniška doživetje. Mi smo si želeli vsaj eno veliko turo v tej snegom skopi zimi, za prejšnji vikend smo načrtovali Sonnblick in Hocharn, vremenska napoved ni bila obetajoča in smo sklenili da gremo na Travnik. Zbralo nas se je kar 6 in smo se v soboto dopoldan povzpeli od Savice do Doma na Komni, vzpon je od začetka bil možen na smučeh. Naprej smo šli v dolino triglavskih jezer po TTM, do pl. na Kalu je bila (v smeri proti Komni) potegnjena sled enega, naprej po zadnjem sneženju ni hodil nihče. Snega je relativno malo, ampak dovolj za nemoteno smučanje. Prespali smo v ZS Koče pri triglavskih jezerih, žal so predhoniki pustili v njej nekaj smeti (res je tudi da ni nobene metle notar, ampak se vseeno da počistit za sabo). Noč je bila jasna in mrzla, žal se je v nedeljo zjutraj začelo oblačiti in je pihal veter, ki se je stopnjeval. Nataša in Daniel so sklenila da gredo nazaj na Komno, štirje smo šli proti Travniku. Zaradi malo snega so prehodi med rušjem in skalami težavnejši in je nad gozdom trebalo večkrat iskati linijo napredovanja. Enako velja za prečenje Za Dolino, ki ni mogoče po optimalni liniji. Na sedlu po Gladkim laštom nas je zavila megla tako da smo 50 m pod Travniško škrbino prekinili vpon. Smučali smo pod Vršacem in Čelom proti Velikim vratim (megla se je vmes razkadila), podlaga je v glavnem bila trdi napihani sneg, ki je v zavojih več ali manj držal. Spust v Lopučnico je spet terjal veliko izkanja prehodov v zgornjem delu (verjetno nismo zadeli optimalno smer) in je potekal v difuzni svetlobi kar je bilo še hujše. na nekaj mest je bila zelo trda skorja. V gozdu je bil pršič, žal smo kmalu dosegli dno in nadaljevali po naši smučini nazaj na Komno. Spust z Komne je potekal že ponoči, do izhoda iz Pekla zelo trdo in hitro smučljivo, potem mehkejše ampak še vedno dobro do 1000 m, potem pa s pazljivostjo zaradi kamnov do višine 820 m, in na koncu peš do Savice. Sneg je od sobote hitro pobiralo in vzpon je v nedeljo zvečer bil možen nekje od 800 m naprej.
Čeprav je snega malo smo imeli lepo potovanje v osrčju Julijcev Lovorka, Zrinka, Mirjana, Nataša, Daniel in Vanja.

Sonnblick (Mah, 28.02.2015)


Sonnblick je v soboto upravičeno nosil svoje ime. Snega ni v izobilju, a vseeno dovolj za odlično smuko - 20 pršiča na trdi podlagi. In seveda do avta. Klub sončnemu dnevu so se okrog enih pripodile megle, ki so z difuzno svetlobo otežile smučanje. Kakor so megle prišle, so tudi izginile. A takrat sva bila žal že blizu doline.
V nedeljo sva bila na Romatenspitze. Tudi midva sva šparala, nežne razmere je oisala že Darja, sonca pa tokat ni bilo prav veliko.

Kamniti lovec (Breščak_Marijan, 03.03.2015)


Dobra vremenska napoved naju je zvlekla iz brlogov. Kam ? Odločitev Kamniti lovec - ni bila slaba. Severna stran je nudila prav dober sneg - v zgornjem delu pršič potem pa lepo smučljiv. Nisva imela opreme za vrh pa so bile razmere take, da bi bil greh ne iti. Varne stopinje, na vrhu pa čudoviti razgledi na vse strani. Res lep dan je bil. Smuka pa - da ne govorim. Malo se je kadilo, užitek - kaj bi govoril - juhuhu kot pravi Aleš. S Cenkom sva si privoščila še nadomestilo za izgubljeno tekočino in dan je bil popoln. Srečno !

Viševnik, VDV (Samo, 03.03.2015)


Danes smo jo mahnili najprej na Viševnik, nato pa še na Veliki Draški vrh. Na Viševnik smo šli iz Rudnega polja po obličajni poti preko smučišča. Snega je žal še vedno bolj malo. Z vrha smo smučali po zahodni grapi do pod Jezerc. Čeprav snega ni v izobilju je bila smuka dobra. Sledil je običajen pristop na VDV, ki je obetal dobro smučarij in je res bila. Na Jezercih smo ponovno zalaufali pse in jaz adapterje, tako da smo pririnili na Srenski preval. Sledila je še dobra smuka vse do avta, le zadnji del do ceste je bil malo skorjast. Zadni del smo smučali tako kot Franci. Le zadnji del Kakšna slikca več v kratkem tudi na http://www.obris.si/category/turno-smucarski-blog/.

Žleb Hude police - 100 + ŠPŠ (IgorZlodej, 03.03.2015)


Aktualne razmere sem si ogledal že v soboto, jih danes še preizkusil in tudi že delim. O razmerjih pa govorijo fotke, seveda ne moje.

V Špranjo je več pristopov, tisti od M&M preko macesnov, pa skozi grapo s slapovi, pa v okviru poletne poti, skozi "kanjon" med spodnjo in zgornjo Špranjo, ter po levi čez macesne pod Koštrunovimi. Jaz sem izbral tistega v danih razmerah najbojšega.

Na začetku Zgornje Špranje do koder je bilo bolj ali manj trdo pomrznjeno, potegnem špuro v desno, pa čez "pristopno grapo" dol in potem poševno v desno do vstopa v "Žleb". Mehko od 20 do 50 cm na gladki podlagi in tako vse gor do skal kakih 100 metrov pod vrhom zaključka Žlebu. Namerno nisem delal prestrme špure, mogoče bi pa položna komu prav prišla.

Smučanje prvovrstno, no lahko bi rekel "super perfect". Spodaj na vstopu v Žleb sem pričakoval kakega starega ata s mladenkami, naproti pa pride osem bolj ali manj kosmatih Špancev :(. So rekli, da sem naredil dobro delo in, da so prvič v teh koncih. Zaželeli smo si lepo nadaljevanje dneva.

Jaz potem nekoliko nižje za Majcnovim bivakom nadenem pse in srenače, pa spet nazaj preko "pristopne grape" v Špranjo in gor na Škrbino. Tudi tukaj odlična smuka in pod vstisom take vse do Zajzerske planine.

Žleb je pač Žleb in ko bo vrhnji del zasnežen po treba ponovit.

Viševnik (Franci, 03.03.2015)


Ne pomnim,da do marca ne bi bil s smučmi na Viševniku.Danes je bil pravi dan za to.Pristop sem opravil s severa.Sledil sem špuri,ki je vodila proti Debelemu vrhu,potem pa se je odcepila proti Malemu Selišniku.Ker še nisem bil na njegovem vrhu,sem to storil danes.Potem sem nadaljeval pod Velikem Selišniku in naprej proti Srenjskemu prevalu.Ker je bilo še vse nedotaknjeno,sem zaoral pršič v konto pod prevalom.Spet kože na smuči in preko prevala na Viševnik.
Ves čas sem opazoval severna pobočja on takoj pod sedlom sem sestopil na to stran.Sledilo je smučanje po nedotaknjenem pršiču preko Kačjega roba pod skalami do ceste in po njej do smučišča na ...
Bilo je lepo in samotno.

Brda (Domen, 03.03.2015)


Cesta do spomenika zjutraj malce ledena, a lepo prevozna. Nad Lipanco nekaj cm novega snega od včeraj, na napihanih predelih tudi kak cm več, ravno prav, za gušt...;) Skoraj me že premamijo še nedotaknjene Mrežce (tega ne doživiš vsak dan), a se držim prvotnega plana in se usmerim na Brda. Povsem pod vrhom je greben precej spihan in kamnit, zato se pri spustu do sedla držim bolj v ruševju, nato pa veselica po flanki navzdol, super-G med borovci do sedla in v Blejsko kočo na hidracijo. Tudi pod kočo na planini super smuka do gozda, po gozdu pa prav tako, leti kot sneta sekira...

Romatka (Darja_Zaplotnik, 28.02.2015)


Sobotna tura na Romatespitze ima seveda že nekaj brade...no, mogoče zapis vseeno komu pride prav.

Glavni fakti ture:
- od avta do avta
- "ohnesteinkonntakt"
- spihana pobočja nad planino Jamnig imajo najmanj en dobro zasnežen prehod
- taxi=5€...mi smo ga ignorirali ;-)
- sobotni sneg: pršič različnih vrst...nad kočico Peterbauer malo skorje.

Tojto...fajn je bilo!

Kamniško sedlo (100jan, 28.02.2015)


Spet sem brcnil v temo, ker sem šel kar na K.S. Fajn smučarija sicer je, tja do "pastirjev", prebil sem se celo do klopce "v klinu", a sline zavisti so se mi cedile po skritih vukojebinah in špranjah, polnih pršiča, o katerih berem. Bi bilo umestno o razmerah pisati vnaprej, tako kot arso o plazovih, potem je prepozno. Pa kako lepo špuro bi bilo prijazno potegnit ke do ene 10h, za punce in nas tastare. LpS

špik (Matjaz, 28.02.2015)


Čas me vedno preganja,zato tole obvestilo o trenutnih razmerah ni več aktualno, ampak morda bo pa koga le zanimalo,saj menda padavin ne bo veliko.V Soboto smo zgazili in potegnili špuro na Špik skozi Kačji graben.Veličastna tura z skoraj 1600m višinske razlike. Spodaj v gozdu gazimo občasno skoraj do riti, nato se teren le malo odpre in nataknemo smučke. Snega je v tem koncu veliko in še to samo pršič vse do vrha, kamor prigazimo po šestih urah in pol. Vršni del je konkretno strm kakšnih 100m. Celo smuko navzdol pa smo dobesedno rili po pršiču, tako, da se nam je kar smejalo. Smučke nesemo le kakšnih 150 višincev čist spodaj skozi strmo ruševe ki ni smučljivo.
Ravno tako,kot Mišotova druščina smo tudi mi smučali na najboljših smučeh.
Lp Matjaž

Viševnik (Domen, 02.03.2015)


Nis ta prav Slovenc, če nis vsaj 1x v življenju na Triglavu in nis ta prav turni smučar, če nis vsaj 1x v sezoni na Viševniku! ;) Prejšnji teden sem se med kolovratenjem po Pokljuki procesijam na njegovih pobočjih uspešno izogibal, danes sem ga pa imel zgolj zase, le eno dušo sem še videl na daleč, ko se je ob mojem spustu vzpenjala nanj. Smuči sem že ob avtu oprtal na rame, naj kužki tokrat malo počivajo. Povsem na vrh smuči niti ni smiselno nositi, sicer se po grabenčku na J strani da nekako na smučeh zbasat na flanko, a tisto ni ravno podobno kakemu smučanju. Zgornja flanka zanič, trdo in razrito. Od rame dalje je še najlepše slediti "toboganu", grabn se pa itak kaj dosti več ne razlikuje od smučišča pod njim. V času mojega spusta je nad Pokljuko že lepo naletaval sneg...:D

Svaščica (M`re, 01.03.2015)


Lahko samo pritrdim, da so res dobre razmere na severni strani Karavank. Vzpon iz Bodentala do vrha Svaščice nato spust v konto pod Celovško kočo v sosednjo dolino pa ajdi nazaj do sedla in v Bodental. Pršič v senci, kjer pride zraven sonce se že preobraža v tanko skorjico. Trpela Andrej, moja malenkost in še en kup somišljenikov večih narodnosti.

Koroška Rinka (ŠpehM, 01.03.2015)


Turskemu žlebu, ki je v mimohodu (na Savinjsko sedlo) izgledal božansko, se pač nisem mogel upreti, (potem doma rep med noge in ušesa nazaj zaradi zamude) in hop še na Rinko. (vsi smo menda isti ;))
Do vstopa v žleb na smučeh, naprej po dobri gazi do vrha žlebu. Nadaljujem izmenično peš ali na smučeh, pač odvisno od naklona ali trdote skorje (vpliv sonca je v zadnjih dneh na prisojnih pobočjih naredil skorjo, ki se pod obremenitvijo predre) proti vrhu. Spust do žlebu spet v mešanih razmerah, v žlebu zgornji del rodeo, spodnji del in iztek pa pršič prve klase! Pripelješ se pod izvir Savinje, kako daleč, je pač odvisno kaj je tvoj ata po poklicu! Iztek, od Orlovega gnezda do avta (v Logarskem kotu), pa ne tako nič vem, ker sem mislil samo na to kaj bom skuhal za kosilo, da oblažim zamudo. ;)
LP, Matej.

Savinjsko Sedlo (2001m) (ŠpehM, 01.03.2015)


Ker gorski reševalci postaje Celje pripravljamo naslednji teden (8. marec) tekmovanje v turnem smučanju, smo danes opravili ogled proge. Tekmovanje se bo seveda odvijalo v pristnem gorskem okolju, na naravnem snegu in pravi družbi! (vabljeni tudi fantje, ki imate probleme z krili - naše tekmovalke jih še zaenkrat ne uporabljajo!) ;)
Začetek ture v Logarskem kotu, mimo slapu na Okrešelj, kjer je skupaj že okoli meter snežne odeje. Nadaljujemo nad Zaspanim hribom, mimo Trihterja, ki je zelo trd, v Mrzli dol in na potem na vrh sedla.
Spust poteka v smeri vzpona, razmere se pač zelo menjajo,najde se od pršiča, različnih klož do zoprne skorje.
Tekmovanje je letos v parih, se ga pa lahko udeležeite tudi posamezniki v rekreativni kategoriji.
Več na: http://www.grs-celje.org/
LP, Matej.

V. Selišnik (Domen, 01.03.2015)


Ostale družinske člane odložim na vlečnicah Viševnika, na kar imam na voljo slabe 3h zase. Med procesije na Viševnik me resnično ne vleče, zato ponovno zavijem za Kačji rob. Včeraj se mi je zdel V. Selišnik smučljiv in odločim se preverit situacijo. Ruševja na vrhnji flanki je sicer precej, a se najdejo prehodi, tako da vzpon na vrh ni težak (za kakih 10m sem snel smuči). Z vrha se razgledujem za najboljšo smerjo spusta, a se mi nikjer ne zdi pretirano obetavno. Na koncu se odločim za spust na Z sedlo in po dolinici v Blejsko konto. Na vrhnji flanki skorja, ki večinoma drži, kje tudi ne, spust v Blejsko konto pa nad pričakovanji - ravno prav zbit napihanček. Da sem prvi (verjetno kar to zimo, saj prej razmer ni bilo) potegnil gaz do vrha in zarezal smučino proti Blejski konti, je podatek, ki na tem forumu menda ne sme manjkat.;) Pod Blejsko konto pa še vedno uživancija v pršiču, pa še naše sredine sledi je veter lepo saniral, tako da je bilo ponovno spet vse "nedolžno" Na "raport" k vlečnicam sem se vrnil še "prezgodaj", po dobrih 2h in resnično sem bil presenečen, koliko kvalitetne smuke sem bil deležen v tako kratkem času. Dejansko ena....kratka in sladka...

Rodica (Miha_D., 01.03.2015)


Nesojena Rodica. Z gondolo za 27 eur se vzpneva na Vogel, s sedežnico na Orlove glave in še s sidri na greben, tam pa naju pričaka ne preveč navdušujoč pogled na oblake, ki so zakrivali Rodico in sosednje vršace. Tudi piha kot strela. Kaj zdaj? Skleneva se spustiti do Pl. Suhe, potem pa naj bi odcuckala nazaj na smučišče in se odpoveva vrhu. Rečeno, storjeno. Sneg je skorjast, glede na pičlo debelino je ogromno rušja, tupatam se najdejo zameti. Torej o smučariji ne bi kaj na dolgo in široko razpredal, ker je bolj klavrna. Še posebej, ker v totalni difuzi nabašem na skorjasto grbino, tam pa se dinamika smuči v trenutku transformira v statiko in veliki turni smučar kot kamikaza pikira z glavo v skorjast sneg in pridela prasko na nosu. Smučarska muka se konča v Suhi. Ker si želiva malce popestriti turo, jo iz Suhe ne mahneva po isti poti do smučišča, ampak po nekoliko bolj desni varianti, ki naj bi naju pripeljala do zadnje postaje žičnice pod Šijo. Nekje na 1723 m naju zagrnejo oblaki oz. megla in tura je postala zares sila pestra. Še vedno jo rineva nekam v mlečni breg, satelitska navigacija pa kaže, da sva totalno zabluzila v labirintu kotanj, jarkov, grebenov Vogelske planote. Občutki nama govore, da se bližava žičnici, navigacija pa sporoča, da se točno za 180 stopinj oddaljujeva od nje. Ker želiva GRS-ju prihraniti stroške mučnega iskanja dveh turnosmučarskih zgub, se vrneva po isti navigacijski sledi do poti, po kateri sva smučala v Suho. Od tam pa seveda ni več težko priti do smučišča. To je samevalo, saj so vrli žičničarji že ob enih ustavili naprave, ker je preveč pihalo. Samcata na progi, ki jo je čudežno obsijalo sonce, narediva nekaj briljantnih karvastih zavojev, ki so uteha za ponesrečen turnosmučarski podvig. Za vas smo v megli bluzili Živa, Miha in rešitelj garmin.

Raduha (Mišo_Jenčič, 01.03.2015)


Pri Radušniku je že precej ubogo s snegom, zato smo približno dvesto višincev smuči nosili, potem pa smo šli na pse. Do koče na Loki je šlo lepo, nad njo pa je bila strma gaz med rušjem kar naporna. Še bolj kot napor pa nas je morila misel, kako bomo po isti smeri prišli dol. In res, smuka v gornjem delu je bila čista .... no, prvobitna spolna izkušnja. A smo v dolini nad kočo, ko rušja ni bilo več, vseeno užili nekaj prav lepih zavojev. Tudi po kolovozu pod kočo ter potem po gozdu je bila smuka prav solidna in splošni vtis ture se je precej popravil. Na koncu pa smo brez kakršnegakoli snemanja smuči po travniku nad Radušnikom prismučali prav do avta.

Mrežce (Miha_D., 28.02.2015)


Ko družini vse otroke prevzamejo taborniki, si mami Živa zahoče malo turne smuke. In kam? O bogpomagaj, na Mrežce! Torej bom že tretjič v tem tednu na istem vrhu. Če drugega ne, bom lahko proučeval genezo snežne odeje. S seboj vzameva še Špelo in v sončnem vremenu jo mahnemo od spomenika po lepo nadelani špuri na Lipanco in na vrh. V štirih dneh je sonce le opravilo svoje. Sneg je bil že precej skorjast, tako da materi treh in petih otrok, pred katerima sem se širokoustil o čudovitem vijuganju v mehkem celcu v prejšnjih treh dneh, nista prav veliko uživali v smuki. Kljub vsemu je bilo lepo. Zadovoljni Špela, Živa in Miha

Mrežce (Miha_D., 27.02.2015)


Kam to vodi, se sprašuje zaskrbljeni roditelj. Po Mrežicah, Viševniku in ožuljenih nogah malemu še ni dovolj in tečnari, da hoče danes repetirati Mrežice. Če je tja pred dvema dnevoma tolkel pešaka, ker je pozabil pse, hoče tokrat opraviti popravni izpit z odliko. Kaj preostane roditelju, kot da se zave svojega roditeljskega poslanstva in stoično vda v usodo. Žiga na žalost izpita ni opravil z odliko, kajti v avtu je ugotovil, da so doma tokrat ostale rokavice. Pobereva še Janeza, ki reši zagato z rokavicami, in pri koči na Lipanci nas že razveseli sonce. Na vrh, kjer je bilo polno mladih in starih ljubiteljev zimskih gora, prispemo v čudovitem vremenu. Tam srečam še Mareta, ki ga nisem videl že malo morje let, zato prijateljsko pokramljava o prigodah in nezgodah nas turnih smučarjev. Smučarija je bila kljub visokim temperaturam, ko človek ne pričakuje ravno puhca, presenetljivo dobra. Precej boljša kot dan prej z Viševnika. Sneg je bil še vedno mehek, zato se je obilno vijugalo in prešerno vriskalo. Trudili in uživali smo Žiga, Janez in Miha

Viševnik (Miha_D., 26.02.2015)


Naslednji dan hoče mali še na Viševnik. Tokrat seveda s popolno turno opremo. S seboj vzameva še Janeza in družno jo v soncu mahnemo na vrh. Tu pa presenečenje. Ko bi človek ob tako lepem vremenu pričakoval maso slovenskega turnosmučarskega življa, ga preseneti množica francoskih smučarjev. Le kje neki so našli ubogi Viševnik, ko imajo doma slavnega hribovja za izvoz. Zares nikjer ni čuti slovenske besede. Kljub soncu je bila zgornja flanka še dovolj mehka, čeprav že rahlo ojužena, da je bilo ob malo bolj agresivnemu sonožnem slogu mogoče naštepati množico čudovitih sinusoidnih vijug. Z malo sreče se da ob ne preveč obilni snežni odeji izogniti škrtanju pod smučmi. Sledi malo rodea od Zlatih vod do smučišča, za zaključek pa še nekaj ekshibicionističnega karvanja med žičničarskimi smučarji v slogu naše šampionke Tine. Za vas smo uživali Žiga, Janez in Miha

Mrežce (Miha_D., 25.02.2015)


Dan po torkovem sneženju se družina poda na zimski pohod in turno smuko na Lipanco. Ker nesreča nikoli ne počiva, najstarejši sin Žiga na parkirišču pri Pl. Javornik ugotovi, da so njegovi psi ostali na toplem doma. Skrbni roditelj, indoktriniran z nauki moderne permisivne vzgoje, brž potlači naval jeze, da ja ne bi preveč splahnela turnosmučarska zagnanost potomstva. In si torej molče oprta še sinove smuči in škrtajoč z zobmi odcucka po lepo zasneženem gozdu proti Lipanci. Vreme ni baš da bi ga hvalil, kajti piha in rahlo sneži. A pri koči doleti roditelja, ki se mu je že prikazoval čaj z rumom v topli izbi, naslednji udarec. Mali, ki je pred letom prvič turno odsmučal prav z Lipance, si je tokrat brez vednosti družinske avtoritete zastavil višji cilj: Mrežce. Turnosmučarska starosta, polna življenjskih modrosti, seveda nemudoma presodi, da iz te moke ne bo kruha. Kajti mali v pancarjih brez turnih smuči niti približno ne bo sposoben gaziti 30 cm svežega celca do vrha. Modrost veli, da se detetu pameti ne soli, ker se ono največ nauči, če jih od lastne nespametnosti po buči dobi. Zato družinski poglavar, ki je že pozabil na čaj, usliši sinovo željo in s turnimi smučmi sopihajoč začne vleči špuro v breg. Sin v pancarjih pa jo lepo in vztrajno maha za njim. Pričakovanja, da bo mali odnehal, se na fotrovo žalost ne uresničijo. In po dobri uri prijetno utrujena stojiva na vrhu. Z živežem iz bisage si priveževa duši, brž pripneva smuči in … prvi zavoj, pa drugi, tretji, četrti … z eno besedo: sanjsko. V celcu vriskajoč lahkotno plavava iz zavoja v zavoj in za seboj puščava nebroj vijug. Nagrada za mladostno nepremišljenost in zaletavost je – kdo bi si mislil - turnosmučarska nirvana. Uživala sva Žiga in foter Miha

Ovčji vrh (Zoran_Vidrih, 28.02.2015)


Ko smo prišli v Medvedji dol nismo bili prepričani da smo na pravem mestu, saj je bilo parkirišče polno kot da bi prišli na smučišče. Cilj dneva je bil Ovčji vrh, a se je na poti gor izkazal kot napaka, saj smo čez dolino gledali kako se je kadilo za smučarji ki so že prihajali s Stola. Na Ovčjem vrhu pa je bilo malo premalo sonca da bi omehčalo skorjico ki je pomrznila čez noč. Tako sva s Pucom spodaj nataknila kože in se vzpela še po melišču pod Stolom in še v žleb. Žleb je bil že pošteno zvožen, na melišču sem pa še našel povsem nedolžno linijo po pršiču :D. Sledila je še cesta ki je zratrakirana in te pripelje sto metrov od avta.
Melišče pod Stolom je bila definitivno naj smuka te sezone :D

Video v HD je tudi na mojem Youtube kanalu:

http://youtu.be/5yIReShGjZ8

Piz Chiadin (Ksenija, 01.03.2015)


Brez posebnih pričakovanj smo za cilj izbrali Piz Chiadin, ki je bližnji sosed bolj znanega prvaka Karnijcev - Mt. Cogliansa. Že pri koči Tolazzi, kjer smo turo začeli, nam je pogled v nebo dal vedeti, da zaščitnega faktorja za kožo obraza ne bomo rabili, topla oblačila pa vsekakor.
Do koče Marinelli na 2111m smo imeli oddaljeno družbo le treh turnih smučarjev, medtem ko smo na sosednjem Cogliansu lahko našteli kakega več. Pri koči kratek postanek, potem pa malo po travi, malo po zbitem, trdem snegu do vrha 2302m Piz Chiadina.
Na okoli 2000 m se je zadrževala megla, sonce, ki se je poskušalo prebiti skozi plast oblakov pa je zgubilo bitko. Odsmučali smo po smeri vzpona. Smuka snegu primerna. Na vrhu zoprna difuzna svetloba. Nižje kot smo bili, boljša je bila. Prismučali smo do parkirišča pri koči Tolazzi na 1370m. Ni bilo najboljše, je pa bilo veliko boljše kot so turo s Cogliansa ocenili tisti, ki so se nam pridružili na parkirišču. Njihova ocena - disastro. Prevod najbrž ni potreben :).

Veliki Nabojs - Nabois Grande (IgorZlodej, 01.03.2015)


Očitno so včeraj potegnili špuro od spodnje postaje žičnice do bivia (616-617) po nekdanji Zlodejevi varianti, pa sem šel še jaz, ampak mi dejansko ni všeč, sploh če ni dovolj snega, je preveč vejevja. Optimalna je še vedno v okviru poletne poti, z dovolj snega, kot recimo lani, pa po desni strani mimo slapov.

Do koče Pellarini ni bilo težko, naprej pa itaq poezija v pršičasti Žabniški Krnici, trije ali štirje so včeraj smučali, tako rekoč nedotaknjeno vse skupaj. Najprej sem pravil vzpon na vrh po desni pristopni rampi, odlične razmere. Ko pa sem se vrnil do smuči sem opravil še tistih nekaj kljub na sedlo Nabojs.

O smuki brez pripomb, le svetloba nekoliko slabša, sicer pa sam pršič do koče in še nekoliko nižje, potem se je pa malo ojužilo, še dobro sicer bi bilo po cesti že kar preveč hitro. Čez travnike in po tekaški, ki letos v tem delu ni urejena se pride lepo na smučeh do avta.

p.s.
Iz zaupnih virov sem zvedel, da so menda energetske turne izkanice že v zatonu, čeprav menda stanejo le tam okoli 35 €, pač muha enodnevnica, ki se ni prijela.

Ptičji vrh (Marina, 01.03.2015)


Cesta do Kiževca je zasnežena in prevozna za smuči in za avte. Naprej po gazi do Markljevega rovta, mimo Pustga rovta do vrha. Nekaj skorje, nekaj klož, v gozdu tudi nekaj malega pršiča. Kratka, a sladka nedeljska tura za konec počitnic.

Porezen (Staša_seljak, 28.02.2015)


Včeraj do zadnjega nisem vedela ali naj skočim na Porezen ali ne.. No, izkazalo se je, da če bi ostala doma bi mi bilo žal ;)Štart iz Davče.
Meglice so se podile sem ter tja, ampak vseeno se je na vrhu megla razkadila in je prijetno sijal sonček.
Pod vrhom je ledeno, je treba kar pazit, definitivno ne gre s smučkami, drugače pa super smuka. Sneg je trd, tudi dovolj ga je. Več na slikah..

Kornock (Boris, 28.02.2015)


Snežne razmere na vrhu (2193 m ) o 1m snega od tega 15 cm novega je odpihnil veter v dolino (~1780m). Na srečo nasproti od spodnje postaje. Tako se je smučanje spremenilo v plavanje po pršiču. Samoto snežnih globčin je motilo samo ptičje žvrgočenje opoldne. (Google map zadnjih prispevkov : goo.gl/cvghDc)

Veliki Draški vrh (Domen, 28.02.2015)


Na transverzali proti Viševniku so se gnetli celi avtobusi pohodnikov, ko sva nad grapo odvila proti Kačjemu robu, pa sva se takoj znašla v miru in samoti. Vzpon do Srenjskega prevala lagoden, spust na Jezerca pa tako tako, v glavnem trda skorja, ki je večinoma držala, kak zavoj tudi ne, v senci pod Viševnikom pa se je našlo tudi nekaj pršiča. Nadaljnji vzpon na VDV je minil v bolj poletnih temperaturah. Spust po Strehi in do Studorskega prevala v glavnem tanka skorja, ki jo je sonce lepo omehčal, pod Studorcem super pršič do Jezerc, sledilo je nekaj telovadbe med ruševjem do Konjščice, kratek vzpon na markirano pot in lep pršič v gozdu nad smučiščem. Lep krogec, se pa razmere na Pokljuki spreminjajo iz dneva v dan, včeraj popoldan smo denimo z Mrežc vozili v glavnem še super pršič z vrha do avta, danes je bila nad gozdom že povsod skorja. Delno jasno vreme je danes na Pokljuki pomenilo dopoldan/jasno, popoldan/oblačno. Snega je dovolj, ni ga pa v izobilju. Predvsem na Strehi je potrebno biti malce pazljiv, da ne trčimo v kako čer, pa tudi v ruševju nad Konjščico pogrešamo kak centimeter več beline. Kar se gorniškega doživetja tiče, pa čista petica. ;)

Stol, Janežev žleb (Matic, 28.02.2015)


Na severni strani Karavank se res dobre razmere. Janežev žleb je bil zjutraj skoraj še ne dotaknjen - čez je vodila samo lepo speljana špura, vendar ni še nobeden smučal po žlebu. Naredila sva prerez snežne odeje v prvi tretjini žlebu - sneg je stabilen, saj stožca nisva mogla premakniti z močnim potegom. Večino žleba je mogoče prehoditi na smučeh, razen zadnjih 20 m izstopnega žlebu, ko žleb postane preozek za cikcakanje. Nad izstopom pa je potem še nekaj metrov trde podlage.
Malo pred vrhom žlebu naju je dohitela skupina Avstricjcev, ki so potem med najinim obiskom vrha Stola razorali celoten žleb. Vseeno so opravili dobro delo - vsi kamni, skriti tik pod snegom, so bili zdaj zunaj :)
Razmere za smučanje so odlične - uležan pršič. Pod žlebom je ostalo tudi še nekaj prostora za podpisovanje - zelo priporočam :)

Klek (Marina, 28.02.2015)


Parkirišče prazno, gazi nobene. Nič čudnega. Vrh je spihan, planina skoraj kopna. Treba je veliko iznadljivosti, da se po zveznem snegu prismučaš do avta. Ampak verjetno samo še danes, jutri ne več. Ta vztrajnim je nekaj več užitkov nudil pršič na avstrijski strani pod Hruškim vrhom.

Bistiška špica (Mišo_Jenčič, 28.02.2015)


Pogled na spletno kamero na Peci nas je zjutraj že skoraj prepričal, da gremo kam drugam, a Aleš je rekel, saj se bo zjasnilo. Poslušali smo ga in res je bilo na Peci praktično ves čas sončno, vsenaokrog pa so bili oblaki.

Po dobri gazi smo bili hitro na vrhu. Smučarija je bila odlična – po odprtem je bilo ponekod malo skorjice, a v glavnem je bila mehka kloža, skozi gozd do planine Zgornja Luža pa je bil fenomenalen pršič. Skozenj smo se tako zaprašili (in vmes tudi malo izgubili drug drugega), da se sploh nismo utegnili slikati. Pod Zgornjo Lužo se je mestoma spet začela pojavljati skorja, na strminah se je poznala tudi (pre)tanka snežna odeja, a vseeno je bilo solidno.

Golica oz. Großer Speikkogel (Matevž, 28.02.2015)


Za danes smo izbrali Golico, tudi zato ker je bila napoved za Lavantinske Aple dobra. Preživeli smo lep sončen dan, brez vetra. Snega je v Veliki krnici (Große Kahr) več kot dovolj. Je lepo uležan, suh in ni kložast. Smučina je bila zaradi obilice somišljenikov dobro utrjena. Pod vrhom so oblaki za kratek čas zakrili sonce, vendar nas niso motili. Navzdol pa po smučišču do avta. Slavi, Juretu in Matevžu nam ni bilo žal nekoliko daljšega potovanja z avtom do izhodišča. Na Jezerskem pri Jezeru smo se pa še lepo najedli in napili.

2 x Škrbina Prednje Špranje (IgorZlodej, 28.02.2015)


V načrtu sem imel nekaj drugega, ampak koga pa zanimajo moji načrti.

Cesta do Viške planine je bila večinoma pomrznjena, tik pred planino pa še nekaj pršiča, pred mano ni hodil nihče in prav je tako. Nad planino med macesni je bilo prav tako še mehko, višje pomrznjeno, s srenači, ki so obvezen del turnega smučarja, seveda tisti, ki ne cingljajo in kravžlajo živcev je šlo brez težav.

S Škrbine dol v Špranjo, eh te špranje in špranjice ;), sem v začetnem delu nežno in počasi jemal nedolžnost, povsem diametralno nasprotje je bilo pred dobrim letom pod Mojzesom. Mnogim je danes prihajalo zaradi te Špranje, toliko pršiča namreč ni vedno, ampak prvi je pač prvi in še drugič sem bil prvi.

Spodaj na izteku Špranje sem ponovno nadel pse in srenače in šel malo na oglede enega lepega Žlebu, pa se potem vrnem in potegnem špuro gor pod Steno z ledom. Tokrat glisiram, vzpenjajoči pa gledajo. Še enkrat nadenem pse in ko ta zadnji odsmučajo po razriti grapi sem jaz spet gor. Vsi me poznajo, jaz nobenega. Ena večja skupina je prišla tudi iz Jezerske doline. Tista dva najbolj zaljubljena pofotkam z Montažem v ozadju, potem pa do planine bolj ali manj družno smučamo, ampak to je bila zgolj slaba senca tistega, kar se je prej dogajalo v Špranji. Na planini se poslovim in ja cesta sploh ni bila slaba, ravno prav odpuščena, počasi pa zmanjkuje snega.

O razmerah iz smeri zajzere bodo več povedali tisti, ki so prišli od tam, menda je spodaj v "kanjonu" bolj revno s snegom in težavni prehodi.

Zeleniški maraton - Centralna, Y, Žleb v Bodental (Simonerjavec, 27.02.2015)


V Centralni je sneg zares mešanih vrst: na vrhu trdo - žled, potem frišen od zadnjih padavin, pa spet nekaj trde podlage, nato pa do Zelenice pršič in mehka kloža. Ožina je še ne zalita, vendar se da čez. Pod ožino je zamet tako, da se ne da spustit direktno čez ’’skok’’.

Na Suhem ruševju je snega še vedno bolj malo, vendar dovolj za brezskrben prehod. Pod Vrtačo je spihano do trde podlage, nekje tudi ledeno. Grapa je mehka, še vedno pa sta ne povsem zalita oba skoka. Do vrha je potem lepo zbit pršič. Vzhod v Y iz vrha je trd.

Žleb med Palcom in Zelenjakom v Bodental je poln pršiča, na Avstrijski strani so povsem drugačne - ZIMSKE - razmere kot pri nas. Do vasi se pripelješ po pršiču. Vhod v Žleb je sicer zaenkrat še malce zopr, jaz sem šel po levi strani in potem skočil čez zadnje skale, Andraž pa je šel iz vrha vhoda po desni in našel lepši prehod.

Lepa tura, za vse skupaj sva porabila 9 ur z malo daljšima pavzama na vrhu Begunjščice in Vrtače, kjer sva uživala na soncu.

še reportažica in video:
http://40spustov.blogspot.com/2015/02/5-6-7-zeleniski-maraton.html

Lepenatka (Jurij_Šoba, 27.02.2015)


Za pohod na Lepenatko sem izbral severno stran iz Podvolovljeka zaradi senčne lege in pričakovanega suhega snega. Parkiral sem na začetku gozdne ceste ob Repovem grabnu na ca 700 mnv, nad kmetijo Petek. Čim zavije cesta okoli grebena na senčno stran, se pojavi sneg, ki je zvožen do desnega odcepa na okoli 860 mnv. Do tod bi se z nekoliko spretnosti dalo priti z avtom. Naprej je treba nadeti smuči, ker se skorjast sneg predira. Naprej od sedla na 1160 mnv pri Malem Rogatcu je bil pršičast sneg vse do prihoda na vršne travnike zahodnega grebena. Tam je bil mešano trd in napihan sneg in moral sem dodati srenače. Ko se krepčam na vrhu, pridejo z južne strani trije ljubenski turaši in povedo, da je sneg proti pastirskemu stanu že precej popustil. Pa sem se spustil za njimi na jug. Bile so vse vrste snega, k sreči je bil primerno ojužen v večini. Znova kože na smuči in čez eno uro sem nazaj na vrhu. Z vrha proti gozdu na zapadu so bile spet mešane razmere, a skozi redek gozd na desno do žične ograje (okoli 80 vm) odličen pršič. Enako dobro je šlo na levo in nato na desno po vlaki do ceste, ter po njej do sedla pri Malem Rogatcu. Naprej pa na sončnih legah prepočasi in v senčnih prehitro. Trd sneg je bil do že omenjenega odcepa cest na ca. 860 mnv. Kar pestra in dolga tura s skoraj 900 presmučanimi vm!

Ovčji vrh / Kozjak 2024 vm (Jarh, 27.02.2015)


No pa tud mi izkoristmo petek. Skozi Ljubelsko luknjo se zapeljemo k sosedom. V Bistrici v Rožu levo na ozko, asfaltno cesto do parkirišča ob Stouhutte 960 vm. Kar nekaj našig tablic, nekaj pa tudi domačih. Do konca asfalta peš nato pa na smuči. Po lepi gazi smo hitro na Mačenski planini. Malo čaja iz ruzaka pa naprej. V lepih, a malo poledenelih cik cakih do križa na Ovčjem vrhu. Že gor grede smo vedeli da kakšne presežne smuke ne bo, rahla skorja in že kar lepo presmučan hrib. Čez greben Stola in Vajneža se je razlival slap megle. Priprave na spust in v dolino. Pa sploh ni bilo slabo, ker je bil sneg še vedno neke vrste pršič in tudi presmučan ni motil pri spustu. Še po cesti do avta in v Tžič na ta črn hmeljev sok. Smo uživali Martin, Johan, in Janez. Pa lepo se mejte!

Peca (Goran, 27.02.2015)


Peca spet domači konci,kaj pa naj če pa imamo na domačem igrišču odlične snežne razmere.Danes zopet potegnemo iz Avstrijske strani najprej proti Bistriški špici in malo prej zavijemo v Kumrov žlih,v žlihu še vedno super razmere sam pršič ki ga je treba zvozit.V Koprivni malo pod Lužami nas čakajo avtomobili in zopet okrog Pece nazaj v Avstrijo in ponovno v hrib,tokrat izberemo iz Avstrijske strani direk nad smučiščem levo Trebnikov žlih v njem še boljše razmere prišiča na debelo bi rekli.Kratko in sladko sam žlih spodnji del pa je že kar južen ampak se da po gozdu.Super dan je bil v domačih koncih….


Več slik na Turne deske.si

Greben pod Pr. Lastovico (IgorZlodej, 27.02.2015)


Izhodišče je gostišče v Zajzeri.

Potem Čez Polom in ob kanalu Klinchen. V spodnjem delu snežna odeja smučarja drži, na senčnih mestih kak cm dva suhega. Nad cesto je samo še pršič, ki z višino lepo narašča, tako da na najboljših mestih dosega tja do pol metrčka. Nad kočico sva nadaljevala po ozkem gozdnatem slemenu in se za finale povzpela na razgleden grebenček, ki ločuje dolini Mrzle vode in Zajzera. Razgledno, da bolj biti ne more, sončno da je bilo toplo in lepo, da kar boli.

Smuka do ceste v znamenju pršiča, pod cesto na osončenih mestih rahlo odpuščeno, v senčnih pa ostalo pomrznjeno, ampak ne trdo.

V družbi Kugya popila pivce, pa tudi Stefano je bil radodaren.

Zelo lepa, ampak markacij ni.

Hajneževo sedlo (Čeha, 27.02.2015)


Kar malo me je skrbelo,ko v Podljubelju še ni bilo nič snega.A ko pri cestarski bajti parkiram vidim,da je strah odveč.Po gazi kar hitro napredujem.Kmalu sem pod planino Korošica.Gaz me zapelje proti njej,a le do roba jase ,kjer se konča.Razočaran obrnem in po dolini nadaljujem po celcu proti sedlu.Količina snega je kar obilna.Tam kjer je včeraj sijalo sonce je skorja ,drugje je pa pršič in to globok.Kar namučim se da pridrsam do roba.Tudi megla se je razkadila,a le za kratek čas.Čez celo sedlo je kar velika opast.Prekine se šele pri zavarovani poti na Veliki vrh,kjer začnem z spustom.Praši se da je kaj,le vidljivost-difuza moti užitek.Ko pripeljem v višino planine Korošica se držim levo pod ostenji V. vrha,kjer je podlaga najbolša.Le v spodnjem delu preidem na markiran kolovoz.Po njem adrenalinsko do izhodišča.

Mrežce (Miro, 26.02.2015)


Tako, kot je Jože napisal že včeraj: cesta lepo splužena do spomenika, pri spomeniku pa bi se dalo s pametjo in brez egoizma parkirati 5-6 avtomobilov. Na planini Javornik je tudi nekaj prostora za parkiranje.
Oskrbnik Jože v Blejski koči ob odlični kavi pove, da je pluženje parkirišča naročeno pred vikendom.
Snega od parkirišča proti planini dovolj za brezskrbno smuko tudi v gozdu.
Planina spihana, nad planino pa v v dopoldanskih še ne pretirano sončnih urah v glavnem pršič.
Z vrha smučam direktno v macesnov gozd do zgornje ceste, nato špancir do steze in smuk do avta.
Pršiča na samih Mrežcah ravno prav za ta naklon. Spodaj med macesni pa užitek v slalomu.
Kako uro kasneje je bila smučarija verjetno počasnejša, saj je sonce lepo pripekalo.
Planina Javornik: tekaške proge urejene. Dodatek: solarij in čudoviti razgledi!
Več vtisov pa tule: http://www.mphoto.si/mrezce/

Porezen (Bojan_Šturm, 26.02.2015)


0 stopinj na izhodišču v Davči ni nakazovalo tako lepih razmer, kot so se pokazale ob spustu. Novega snega je natreslo ravno toliko, da so bile zabrisane vse sledi predhodnikov. Po izstopu iz gozda spihano do stare podlage, posledično nekaj nanosov v zatišnih legah. Zaradi premajhne količine snega v vpadnici vrha sva odsmučala po grebenu v smeri Hoča. Strmi travnik, kjer ob preveliki količini snega hitro splazi, ob premajhni pa je kopen, je bil danes idealen za čarobno vijuganje. Tudi niže so bile razmere popolne, zato je bilo treba sledi pustiti še na desnem delu (gledano s pristopne smeri).
Ob minusu v jutranjih urah bo še nekaj časa zagotovljena odlična smuka.

Kamniti lovec (IgorZlodej, 26.02.2015)


Kalvarija na Višarje sploh ni kalvarija, če je prava družba.

Naprej je bila špura narejena, na vrhu smo bili pa samo trije, večina ostalih bodisi zaključi spodaj, ali na vzhodni škrbini. Na smučeh sem šel z vrha, jih preko jeklenice snel, potem pa je bilo v Krnici pričasto, čeprav manj, kot včeraj nekje drugje. Čez grapco so predhodno šli trije, ampak ga je ostalo še zadosti, sploh v spodnjem širšem delu. Preostalo pobočje nedotaknjeno vse do ceste, razen nekaj linij v isti smeri.

Nazaj na Višarje je tudi šlo, potem pa terasa in na koncu smučišče.

Viševnik (Žiga_Šubic, 26.02.2015)


Danes je bilo na Viševniku super. Vreme je bilo sončno z nekaj malega vetra, tudi kakšna snežinka se je še našla. Snežna odeja od včeraj še neprevožena. Obe smučišči sta odprti,korito mehko, med borovci tudi, zgoraj pa je okrog poldneva že odjenjalo. Tudi vrh je pokrit s snegom. Smuka pa kot se za tako vreme spodobi uživaška.

Strelovec (1764m) (SpehM, 26.02.2015)


V Robanovem kotu (700m) nas najprej razočara stanje snežne odeje in tudi cesta proti planini je splužena. Če smo (Boris, Lego = rent a dog, in jaz) že tukaj, pač gremo do konca! Začetek peš, po nekaj 100 višincih že napredujemo s smučmi, na 1200m pa že orng gazimo. Malo nad Icmankovo planino (1500m) naredim prerez, vsega snega skupaj je 120cm, novega okoli 40cm. (13udarcev- nestabilno - kanadska m.) Mimogrede obiščemo razgledno Logarsko peč nato pa spet globoko v gaz proti vrhu Strelovca. Smuka v skoraj polmeterskem pršiču je lahko tudi muka če ni naklona, ampak Strelovec še zdaleč ni položen, zlasti njegova severna stran ne. V glavnem do sem za prste polizat! Južni del spusta po Knezovih travnikih pa ni bil kaj prida, ker se je pršič že čisto ojužil, ni šlo nikamor in bilo je potrebno poganjati s palicami.
Zelo lepa tura, ki pa ima slabost dolg pristop (če parkiraš pri Knezu - se temu izogneš) in veliko ravnine med Kamnito mizo in Icmankovo planino.

Mosermandl (100jan, 24.02.2015)


Zederhaus... je igral ključno vlogo v našem mini dopustovanju v konfuznih snežnih in vremenskih razmerah.
Tom nam je v piko orisal 2 turi, eno za jasno in drugo za oblačno vreme. Iz Walda na koncu doline smo oddrsali
na Mosermandl s katerega vidiš skoraj pol sveta, pustili tarantačo v vpisni knjigi, odsmučali na planino Jakobealm,
se vzpeli na Shoping in se po dolini Muhreralm prismučali na izhodišče. Cca 1700 vm smuke po predvidenem srencu in pršiču je zneslo.
Odlično večerjo in kelnarco z jeklenimi živci, ki je stoično prenašala specifikacije vegetarijanskega dela ekipe,
kaj vse sme in kaj vse ne sme vsebovati njun obrok, sem si zapomnil glede nastanitve. Družabni del so zapolnile animacije (živali, Črni peter, urgenca ipd), zjutraj pa smo junaško, spet iz Walda, sopihali proti Algnerhohe. Enostavna tura, primerna za oblačno, megleno vreme s sneženjem ampak medlo je pršič in nam omogočilo 800 vm plavanja in glisiranja do izhodišča.
Ps: Ni mi jasno, kako, da si punca z dvema diplomama ne more zapomniti zaporedja treh korakov. Lp Polonca, Cici & Mucki, in jast.

Kordeževa glava -Peca (Goran, 26.02.2015)


Turne deske skupaj z prijatelji tokrat iz Avstrijske strani z pomočjo gondole proti Slovenskemu vrhu -Kordeževi glavi
smo morali ponovit glede na trenutne snežne razmere na Peci snega je res pošteno.Za denes smo se odločili,da bomo pa spust opravli po Tomaževem žlihu,ki je nudil odlične pogoje za smučarijo.Sam vstop v žlih je potrebno še malo akrobacije čez borovce ampak gre snega je dovolj in ni problema.V samem žlihu pa je poezija,čeprav je spodnji del sonce že močno načelo in je bilo že fejst južno.Z turo smo zaklučili pri Matjažu v Mitneku -gradovi Kralja Matjaža bla je še ena fajn tura v domačih bregih in Peca nudi ogromno možnosti za spust v dolino v vse smeri ….


Več slik na Turne deske.si

KRETA, Lofka Ori - Belo gorovje (Lidija_Honzak, 16.02.2015)


Za vse tiste, ki ste podobno kot Petra V. postali nevoščljivi, ob posnetkih prejšnje objave o turnem smučanju na Kreti prilagam še naslednje posnetke. Ker pa je malo nevoščljivosti dobro za krvni obtok sem vseeno dodala še posnetek sončnega zahoda - sori.

KRETA, Lofka Ori - Belo gorovje (Lidija_Honzak, 16.02.2015)


Vsem dvomljivcem iz TK gora sporočam, da je na Kreti več kot 1 m snega in odlična smuka.
Dunaj - Atene - Hania - z avtobusom na plato Omalos (1100m) - vzpon in spust iz vrha Psilafi (1984) - vpon na kočo Kallergih (1650m) - prečenje Lofka Ori preko vrhov Mavri (1883m), Melidau (2133m) in Pape Balmoto (2121m) do bivaka Katsiveli (1¸950m) - smučanje po soteski Elegija Gorge - smučanje po pesku na plaži in kopanje v morju - s taxi boatom v civilizacijo - velike količine zaužite hrane in pijače v gostilni v vasici Chora Sfaklion.
Moram pa priznati, da sem se na turno smuko na Kreto odpravila z mislijo na sonce in udobje. No, saj nekaj ga je bilo ampak mi je v spominu ostal predvsem orkanski veter, megla in plazovi, ki so nas v mrzel bivak Katsivelli prikovali kar za 3 dni. Še dobro, da je bilo dobvolj šnopca in makaronov. Iz hribov smo pobegnili po soteski Chora Sfaklion in bili zaradi velike količine snega verjetno prvi, ki smo jo presmučali. Zadnjih 700 m skoraj 2000 meterskega spusta smo vendarle prepešačili. Ob pogledu na morje se nam je kar sfuzlalo, poskakali smo v vodo, saj bolj mrzlo kot je bilo tam zgoraj ne more bit nikjer. Michel, nekdanji akrobatski smučar, je pa raje še eno rudo odsmučal po pesku. Sončni zahod smo dočakali na taxi ladjici naloženi s smučmi. Tako dobro se nam je zdelo, da smo se celo pot drli udarne pesmice in od valov mokre riti nas niso prav nič motile. To je bila res avantura, da ji ni para in tudi preizkus naše vzdržljivosti in kolegialnosti. Čista desetka za ekipo v kateri smo bili poleg Francozov še trije Slovenci Majda, Damjan in Lidija. Hvala.

Debeli vrh (Domen, 25.02.2015)


Prvič letos se odpeljemo na Pokljuko. Malce s cmokom v grlu, saj vemo ,da doslej celo sezono nekih res ugodnih razmer tu ni bilo. Cilj ni bil dilema, Debeli vrh z Rudnega polja, pa do koder pridemo, pač pridemo. "Bataljon" SV se istočasno z nami napoti proti Zlatim vodam, mi pa že pred smučiščem urežemo v nedolžno belino proti Krucmanovim kontam. Po poznanih prehodih naprej proti Blejski konti, od koder se nam pokaže neverjetno rušnata flanka našega cilja. Tako zelenege Debelega vrha pozimi pač še nisem videl, pa sem več kot enkrat v sezoni na njem. Na vrh se prebijemo med ruševjem v okviru grebena. Za spust na Blejsko konto izkoristimo edini koridor, ki je omogočal nemoteno vijuganje. Dobro nam je odslužil, s super pršičem. Pod Blejsko konto pa poezija v prvovrstnem pršiču, ki je šprical do ušes.
Malo pred kolovozom presenečeni naletimo na posrečenega 84-letnega možakarja, ki jo je ubiral po naši špuri. Odpeta kvazi leder jakna, za vratom Rifle šal, pravi da gre, do koder pač gre. Na naše vprašanje, kako da sam pri teh letih (in nenazadnje v teh razmerah) kolovrati po teh odljudenih koncih, nam postreže z njegovo modrostjo, ki v trenutku postane misel dneva, če ne celo kakšnega tedna: "V življenju je vse potrebno početi zmerno...pa karkoli že to pomeni!" Res prijetno srečanje, pošten možakar, kateremu daš z veseljem kapo dol, čisto nasprotje nekaterim današnjim spletnim duvatorjem...
Sledi le še poznan stretching do smučišča in do avta.
Tura, od katere v štartu ne pričakuješ kaj dosti več, kot zimsko turno pohodništvo, na koncu ti da pa vse in še malo več...

Blejska koča - Mrežce (Jože_Šter, 25.02.2015)


Cesta od Mrzlega studenca do spomenika je normalno prevozna. Parkirišče pri spomeniku ni pluženo in zahteva nekaj lopatanja (dva prostora sta že očiščena). Cesta je krožno prevozna, vendar od spomenika v breg precej zdrsava na ledeni podlagi (sem se raje vračal na Mrzli studenec). Novega snega je pri spomeniku 15cm (krasen pršič). Količina je enaka pri Blejski koči, naprej proti Mrežcam pa narašča. Pri koči je spihano. Mrežce pa so čudovite. Tudi smučanje do avta je super (ne škrta več pod smučmi).

Srečno in uživajte - Jože

Plazjanski (Plaski) Vršac (IgorZlodej, 25.02.2015)


Kako že gre tista znana slovenska od kod lepote tvoje in.....ne išči sreče drugod, kot doma. Podobno bi veljalo tudi za turno smuko, seveda, če ne iščeš kaj drugega.

Na izhodišču je bilo dobri 5 cm novega snega, potem po cesti in po stezi v Ravni dol, kjer je bilo že okoli 20 cm novega snega, nekje več, nekje manj, odvisno kako je pihal veter. V zatrepu, kjer se prične rahel vzpon naredim prerez snežne odeje za lavinsko poročilo za ARSO, potem v zložnem vzponu kljukam gor proti. Sledi zavoj v levo, kjer pridem na Grivo in po njej na vrh. Smučam v smeri vzpona, pršiča do kolen in čez. V zatrepu ponovno nadenem pse in grem še enkrat gor proti Goriškemu robu, seveda le do tam, kjer je še varno. Še enkrat se praši, tokrat višje od pasu. Na izhodišče se vrnem po poti vzpona.

Še nasvet GRZS: v Zahodnih Julijcih je III. znantna stopnja nevarnosti snežnih plazov. Sneg je napihan v klože po kanalih, grapah in pod stenami in se že ob najmanjši obtremenitvi lahko prožijo plazovi. Zato nekaj naslednjih dni previdno v gorah. Ob morebitni nesreči se ravnajte po zloženki "Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali ob reševalni intervenciji", dobi se je na sedežih PD, DGRZS, planinskih kočah. Vsekakor pa ne tako, kot je ravnala skupina z izkušeno AI, ko je ogrožala sebe in ovirala iskanje, več na: http://www.grs-kamnik.si/novice.php?pid=501#. Da še lahko kaj objavijo o svojih podvigih se lahko zahvalijo le izjemni sreči tisti dan.

Bistriška špica 2114m (Goran, 25.02.2015)


Turne deske z prijatelji danes iz Črne na kor.proti Koprivni in naprej do Luž v zadnjih dveh dneh je v teh koncih zapadlo
PREVEČ PRŠIČA zato se nam je na začetku samo smejalo potem pa smo začeli vlečt špuro in se čudili koliko novega snega je padlo pa še zdej naletava.Običajen vzpon traja malo čez 2 uri danes pa se je hodilo skoraj 4 ure pa še to ne do vrha ampak samo dokler se gozd ne odpre.Midva z Maticem sma zaradi obveznosti obrnila nekje na tričetrt poti ostali trije pa so šli naprej do Kumrovega žliha.Dejansko smo se utapljali v pršiču tako da tudi navzdol je šlo kr naravnost super pogoji so ta trenutek je treba ponovit.....


Več slik na Turne deske.si

Svačica (Dane, 24.02.2015)


Danes sva jo z Anžetom mahnila pogledat kako je na planini Svačica na Struški. Parkirava kakšnih pet min vožnje nad Domom Pristava. Z avta takoj na smuči in v breg. Naletava gost moker sneg. Na Križevcu ga je kakšnih 10 cm frišnega. Na Pustem rovtu ima veter tamlade. Sneg odnaša v zatišne lege. Z veseljem jo hitro potegneva v gozd v mir in naprej proti planini. Tudi coklice so se začele delati. Z višino debelina snega narašča in na planini ga je okoli 30cm, ki pa je še zmeraj težak. Okoli koče zavija veter in naju hoče pobeliti s snegom. Hitro se pripraviva in se spustiva v dolino. Najbolje gre še po lastnih smučinah. Do avta se pripeljeva ravno prav mokra (od zunaj in od znotraj), da nama ni treba zaviti v nobeno gostilno. Sama tura ni bila ne vem kaj (zaradi vremena), ampak noge sva pa le pretegnila.

Menina (ŠpehM, 23.02.2015)


Začnem pri Šentprimožniku, malo pod njim se tudi začne nov sneg, ki ga je tu na 800m komaj za vzorec. Nadaljujem levo od markirane poti, po "Žlink-u", ki je zame iz turnosmučarskega vidika najbolj zanimiv. Z višino nova snežna odeja pridno narašča in ko pregazim ven iz gozda (1350m) ga namerim že 40cm - novega na okoli 20cm podlage. Tokrat smo ga na vzhodu dobili precej več kot drugje. Na grebenu je snega malo, ker je tudi tokrat snežilo z vetrom. Spustim se po smeri vzpona, spodaj srečam Borisa in še drugič, malo bolj počasi, vse skupaj enkrat ponovim.

Ovčji vrh (Domen, 23.02.2015)


Zapeljali smo se čez Ljubelj k sosedom in skozi Medvedji dol osvojili Ovčji vrh. Na celotni trasi lušten pršič, zgoraj nekoliko težji, spodaj prav uživaški. Trije lokalci so pred nami potegnili špuro in zedinili smo se, da je najlepša in ji kar sledili. Navzdol pa....rili kot se po pršiču pač rije, s poudarkom....vsak po svoje... Moška predstavnika sva bila tokrat v manjšini...;)

Konjski špik (IgorZlodej, 23.02.2015)


Na izhodišču sem bil prvi in to mesto sem ohranil vse do zvona na vrhu Konjskega špika.

Na planini Kot z istoimensko kočo se je odprl tisti znani rahlo sanjavi pogled. Skoraj 10 cm suhega novega snega na okoli 60 cm delno mehki podlagi, kaj bi hotel še več. Sprva sem se držal označene poti, potem sem jo potegnil počez čez uravnavo. Iskal sem skalo z napisom Via sciavi, pa je bila pod snegom. Ampak tista smer je zelo luštna (II+ ponekod). Med balvani jo ubiram in pogledujem gor na Kotov stolp in na drugi stolp (Clampil). Lep je vzpon po športni zavarovani poti prijateljstva, še lepše prečenje čez oba stolpa, še posebej, če greš krožno čez sedlo Pridola na Pricot in potem naprej.

Zaključna grapa je sicer lepo zasnežena, ampak v zgornjem delu precej ozka, bom pač oddrsaval si mislim. Zgoraj na škrbinici odložim smuči in grem v okviru zavarovane poti Contin na vrh. Meglice se razkadijo, kar je že običaj, kjer se pojavim in uživam v razgledih na Grauzario, Cima Gjai, Sernio, Cime Gleris in še in še.

Sestopim do smuči, oddrsam zgornjih nekaj metrov, potem pa uživaški zavoji po delno ojuženem snegu na trdi podlagi pod severno steno Špika, ter po krasnem pršiču do izravnave, kjer se ustavim.

Glede na zgodnjo uro in ker imajo na Madrizzah odličen štrudel ponovno nalepim pse in jo po deviškem uberem navzgor.
Štrudel s smetano in čokaladndim prelivom iz rok prikupne črnolaske bi ne bil popoln, če ne bi zraven še....Smuka do koče Kot več kot odlična, sledil je kratek vzponček, pa kratek spust točno do zadnjih vrat avtomobila na ovinku pri Marti Lariti.

Močno priporočam, enkratno okolje, romantična samota, v tem času že sonček, škoda le, da nekaj dni ne bo primerno, ker bo snežilo, ampak dolina bo počakala in še lepša bo.

triangel (Aleš_S, 22.02.2015)


Danes je bilo na Zelenici kar živahno. Morda so bili pešci celo v večini. Bila je pa prava zima. Spodaj je bilo opoldne 10 cm, na Trianglu pa 20 cm svežega pršiča. Smučanje je bilo odlično. Le na vrhu sem pri kakšnem zavoju pridrsal do ledene podlage, na plazu in do avta pa je bilo še dovolj prostora za uživaško pršičkarjenje. Juhuhu Aleš

Wieselsteine (Tom, 21.02.2015)


9 "sunhunters" from 4 different nations tried to escape the expected bad weather...and nearly scceeded!

Izhodišče: Golling - Pass Lueg

Vzpon:
from Pass Lueg through a steep wooden passage we reach a small mountain-hut called "Berglerhütte", then continue via Niedertörl to the plateau of Tennengebirge. After traversing a small part of the plateau we are caught by the strong southern wind called "Föhn" in german language. So on the summit it’s not very cute and we break off our original plan to pass the plateau further to Scheiblingkogel...
...so we go back down again to Pass Lueg via some different line on the right side of Hochtörl

snow conditions not really bad - some drifted powder changes with Harsch/Kloža in the upper part and down below in the wooden passage some old pršič

Tom

Gumma (France, 22.02.2015)


Ker sva bila že v dolini Mure in ker vreme ni kazalo na najbolje sva se odločila za pohleven vrh Gumma (2316 m) nad krajem Lessach pri Tamswegu. Pripeljala sva se do urejenega parkirišča pri začetku sankaške poti na višini 1370 m. Do koče Wildbach sva šla s smučmi deloma po sankaški progi in po bolj strmi stari cesti. Od koče sva nadaljevala po redkem gozdu in nato po zasneženem pobočju, kar naju prehiti večja skupina turnih smučarjev - izkaže se, da so bili najini znanci iz precej razširjene dvorne ekipe z mednarodnim pridihom. Malo pod vrhom se obrneva in odsmučava do koče - kljub pomrznjenim smučinam je bilo mogoče najti še ne preveč zvožena področja in smuka je bila presenetljivo dobra. Še malica v koči in pogovor s prijatelji nato pa pretežno po sankaški progi, s kakšno bližnjico, vse do avta. Čeprav je ves dan po malem naletaval sneg ga je novega naneslo le za kakšen centimeter ali dva.

Preber (France, 21.02.2015)


Napoved je kazala na lepše vreme bolj severno od nas ter še to le proti vzhodu. Zato sva se odločila za avstrijsko Pomurje. Od jezera Preber nad Tamswegom sva šla na istoimenski vrh. Bilo nas je veliko s podobnimi željami in vrhnja pobočja so zaradi pomanjkanja snega že precej zdrsana. Ker so bila tudi poledenela so spominjala na nekdanja smučišča. Pretežno lepo vreme, nekaj razgleda in čisto zadovoljivo smučanje nad planino ter nato pretežno po lepo urejeni sankaški progi so poskrbeli, da sva na koncu ugotovila, da je bil res lep dan.

Janežev žleb (Vital, 21.02.2015)


Včeraj se nas je osem TSKO-jevcev,PD Kamnik ponovno odpravilo proti Stolu. Tokrat iz Medvedjega dola, kjer pa ni bilo nikjer sledu o lepem vremenu. Vrhovi so bili zabiti ,sankaška proga skozi gozd je lepo urejena. Pod Celovško kočo smo se ločili, eni na Ovčji vrh, drugi v Janežev žleb. Snega na pobočjih pod Stolom je trenutno res malo. Sam žleb je presenetljivo lepo zalit, je pa vsega po malem, trda mehka kloža,napihan pršič,zastrugi.Na izstopni škrbini hitro obrnemo, megla in veter sta bila v taki kondiciji ,da sta rušila ravnotežje.V spodnjem delu žleba je bilo smučanje dobro, celo nekaj napihanega pršiča, vijuganje po sankaški progi pa čisti užitek.
No, ampak tele iformacije so tako kot hiša, ko jo dokončaš,je že zastarela. Danes je že drugače.

Triangel (Marina, 21.02.2015)


Malce vetrovno, malce ledeno, malce megleno. Smučljivo od vrha do avta. Spodnji del prav prijetna smuka, čeprav je treba kdaj pa kdaj zaviti okoli šopa trave, ki gleda iz snega. Bilo je veliko pešakov, pa tudi smučarjev, ki smo z Zelenice lezli na vse strani - proti Begunjščici, Suhemu rušju in Trianglu.

Begunjska Vrtača Lenuhova, Sestopna (Simonerjavec, 21.02.2015)


Gor po Lenuhovi, dol po Sestopni. Lenuhova ima par par skokov, ki so lepo plezljivi.
Sestopna je slabo zalita, sneg je na nekaterih mestih zelo trd, veliko je kamenja oz skal, ki še gledajo ven.
Že dolgo nas ni tako razmetavalo na dilah, kot nas je danes.
Sneg je bil zares naporen za smučat, verjetno je, če gledam po tem kako so pekle noge, bila to zame najtežja smuka letos.

http://40spustov.blogspot.com/2015/02/lenuhovasestopna-grapa-lll.html

Große Speikkogel (Mišo_Jenčič, 21.02.2015)


Glede na vremensko napoved smo se odpravili na vzhod. Za cilj smo si izbrali Ladinger Spitz, najvišji vrh Svinje planine. Labotniška dolina (Lavanttal) je bila kar lepo obsijana s soncem, a okoliški vrhovi so imeli kapo, Zato smo šele na izhodišču (Gießlhütte) ugotovili, da tam ni skoraj nič snega in planinci so nam povedali, da tudi višje ni dosti bolje oziroma, da se s smučmi ne splača.

Zato smo se odpravili na nasprotno stran doline. Iz smučišča Koralpe smo se povzpeli do radarskih kupol na Gólici. Na izhodišču je bilo še malo sonca, a je že tam pihalo; višje na slemenu pa je bila megla in orkanski veter. K sreči ima stavba z radarji odprt predprostor, kjer smo se lahko v miru preoblekli in hitro nazaj do avta. Nič posebnega tura, ampak vsaj prezračili smo se, in to več kot dovolj.

Sedlo pod Nabojsem (IgorZlodej, 21.02.2015)


Dobil sem podatek, da bo nad Zajzero najlepše vreme in še boljši podatek, da je nad Zajzero še obilje nedotaknjenega pršiča. Hvala Marjana :).

Parkirišče Gostišče Ojcinger, potem pa po eni čisto novi hitri varianti do moje kočice. Vam ne izdam, ker....nekaj pa mora tudi zame ostati. Od kočice se kar na pseh spustim po poti 617 do stika s potjo, ki pride gor od žičnice. Široka gaz, sledi krpelj in kmalu sem pri koči Pellarini. Žabniška krnica je ful lepa, samotna, romantična in polna pršiča.

Bi si prepeval, če bi znal, bi žvižgal, pa nisem, se mi je pa že za gor smejalo, ko sem samo pomislil na smučanje.

Na sedlu je iz Špranje pihalo, ampak bolje veter, kot kaj drugega. Smuka res enkratna vse dol do koče, potem do križišča poti, pa spet lepim pse in gor do moje kočice, ter ena zelo lepa "gozdarska" dol v Zajzero. Ta šesti dan lepše res ne bi moglo biti. Kuhanček pri Ojcingerju, pa lep nasmeh pri Sabini, pa še snežiti je začelo, kaj bi hotel še več.

Kamen 1684m (Goran, 21.02.2015)


Glede na vremensko napoved ,ki danes ni obetala nič kaj dobrega povsod je bil močan veter ,na zahodu pa se je že močno poslabšalo vreme.Zato smo se odločili da gremo zopet eno lokalno iz Črne na Kor.do Pudgarskega kjer smo štartali proti
Kamnu 1684m.Snega je še vedno dovolj spodnji del rahla skorja ,ki se predira zgornji del po gozdu pa še vedno vse v pršiču.
Danes smo imeli tudi razglede na vse strani proti Raduhi,Olševi,Peci,Uršlji gori uglavnem na vse strani.Po končani turi smo bili soglasni da smo se pravilno odločili ,da smo se odločili za domačo turo fajn je blo….


Več slik na Turne deske.si

Škrbina prednje Špranje (Miro, 20.02.2015)


Pred napovedano spremembo vremena izkoristimo dan brez oblačka.
Tokrat izberemo Škrbino prednje Špranje.
Po cesti proti Viški planini na sonce. S planine po žlebu na izravnavo in po martinčkanju na topli ruši naprej do Škrbine prednje Špranje.
Od - 7 stopinj v dolini do švicanja v kratkih rokavih višje.
Smuka z vrha po senčnem delu v znamenju pršiča in trde lepo smučljive klože, na prisojni legi pa spomladanski putrček.
Nižje v žlebu enake razmere z minimalnim odstopanjem trdote podlage.
Nad planino med macesni ujamemo še nekaj nedotaknjenega pršiča.
Čudovita, danes neobljudena tura. Le gamsi so nam delali družbo tam daleč...
Več pa na: http://www.mphoto.si/?p=12806

Storžič (Matej, 20.02.2015)


Grem preverit razmere na severno stran Storžiča. Štartam zgodaj popoldne. Iz doline zgleda še kar pobeljeno. Sankaška proga je speglana v nulo. Parkirnih mest pred začetkom sankališča kar nekaj in danes vse prazno. Čez senožeti pod domom je snežna odeja lepo zvezna. Nad domom jo mahnem kar po svoje čez gmajno v vpadnici snežišča zgoraj. Snega v gmajni dovolj. V zgornjem delu gozda in čez rušje se je treba malo boriti, ampak gre. Ko se teren odpre sneg preide iz tistega z mehko skorjo v tistega z malo bolj trdo skorjo. Do vstopa v žleb se menja mehka-trda kloža, skorja, napihanc, kvazi pršič...nidani. Žleb presenetljivo lepo zalit. Sneg pa pretežno grifig pa malo mehke tanke klože čez. Izstop iz žleba v prečnico proti vrhu še ok, višje pa smučarsko porazno. Prečnica je spihana ali splazena do kamenja. Tukaj zaključim in se spustim. Pod črto...spust bolj mehek kot trd.

Vrh strmali (Matevž, 20.02.2015)


Prekrasen dan, brez oblačka. Prav veliko na s ni bilo. Sneg je predelan in ga je še dovolj za kak sončen dan ali dva. Malo pazljivosti pa ne škodi, da ne povoziš kakšnega kamna. Špur za vzpenjanje je več, se kar težko odločiš, katero bi izbral. So pa večinoma solidne. Navzdol je šlo po popuščenem snegu prekrasno, žal je bilo prehitro konec. Uživali smo Slava, Jure in Matevž.

Pod Zelenjak (Rok_Kovač, 20.02.2015)


Zjutraj je bilo na parkirišču Ljubelj pleha že kot na s m n dan.Na turo zaradi nizkih temperatur in senčnih odsekov trase nisem hitel, zato se zložno ob 9h začnem vzpenjati proti Zelenici.Oskrbovalna pot zgoraj pri tabli za pozor plaz, je že osvetljena s soncem.Modrina neba je bila danes izredna, pod lesenimi dilami pa se je s hojo oglašal škripavček.Triangel je bil na pogled že precej zribsan od smučarjev za kratek oddih.Tukaj se turaš šele dobro ogreje, zato špura naprej kar sama steče v Suho ruševje.Nad balvanom naenkrat pridvi dol ena skupina po vojaško oblečenih, višje pod Zelenjakom pa srečam kar lepo število peš gornikov in tudi eno par smučarjev.Leva flanka pod vrtačo je zgledala precej senčno trda in nekoliko ledena, vmes tudi nekaj zevajočega kamenja s slabim balvanskim iztekom in večjih kamenjev.Tam so se peš povzpeli do pod začetkom y grape, vendar ta spust zahteva brezhibno izvedbo.Sam se šele seznanjam z novimi smučmi in sem zato doli izbral tudi ne prav švoh varianto strme flanke pod Palcem v dno krnice.Seveda je le tam sonce nekoliko zrahljalo snežno površino, a je tudi tu bila nekakšna pomrznejna odjenjana zbita kloža, ki za zavoje ni bila ravno Bog ve kaj.Spodaj v prečnici sem sledil varianto nad balvanom, ker na trasi so se pri meliščih že pokazali iz snega že kamnti osamelci.Nižje doli sem po neštetih sledeh izbral nižjo in prismučal na sredino zahodne vlečnice Zelenice.Sledil je še nebodigatreba žabji vzpon na vrh in spust do še vedno senčne Koče na Zelenici.Naprej izberem v desno griffig plaz, ki je bil še najbolj popeglan in užiten za zavoje na celi turi.Po pisti Zelenice pa se je po betonski podlagi pod smučmi le glasno oglašalo hhhhsk - hhhhsk.
Po dveh turah sem nove Volkl dile (Jesenov in Topolov les) že nekoliko sprobal.So čisto nasprotje prejšnjih mehkih in zelo enstavnih Dynafit(zavoja nisi mogel zgrešit).Po ogledu v trgovini 11/11 tudi naših Lothse in Himalaya, so od obeh trše po vzvoju pod roko, čeprav naj bi Inuk od top Volkl ponudbe bile zaradi roker oblike najlažje vodljive.Da pozamem, dile so lahke, na strmih prečkah s hojo dobro držijo in se ne upogibajo, pri spustu dobro ležijo na terenu (podobno kot nemški avto), zaradi tega dajejo dobre back info. o snežni podlagi, obrača se jih lepo, vendar je pri zbitem ledenem snegu treba zelo tankočuten pri obremenitvah robnikov, ker takoj zagrabijo, če preveč pritisneš, skratka eagle gorsko varna varianta smuči.Po suhem snegu se tudi peljejo odlično.
Zato so me pa danes kar nekam debelo gledali izpod smuči, ker sem se na betonu peljal suvereno na robnike kot gospod, da se je kar kadilo.LP

Jalovec (IgorZlodej, 20.02.2015)


Planica - Tamar, mrzlo, trdo, predolgo. Iz dimnika se je kadilo navzdol, kar bi lahko pomenilo dober znak za nas turne, ker bo poslabšanje in padavine, za koga drugega pa slabo, ker ne bo sonca nekaj dni.

Naprej bi bila lepa špura, če je ne bi skozi gozd pohodili, no za naprej ni bilo več važno, jih je bilo več, jaz pa sem šel bolj ali manj po svoji. Dobra podlaga je to omogočala, pa seveda tudi srenači, tako, da sem na smučeh prišel skoraj na pol ozebnika, naprej pa je šlo po lepih štapnah tudi brez derez.

Smuči odložim pod steno in grem v okviru poletne poti v res dobrih razmerah na vrh. Le JZ veter, ki je bil še dokaj znosen je kvaril popolen dan, ampak naj bi se še krepil in jutri ne bo lepo tam gor.

Po sestopu sem moral dati prvo pomoč krpljici, ki, verjetno je preobremenjena v zadnjih dneh in je popustila vez okoli obročka. Potem na sedelcu nad Jezerci srečam nekaj znancev, no oni mene bolj poznajo, kot jaz njih. Pa je bilo lepo poklepetati, tudi o krilcih, ki bi jih po izjavi enega morali v gorah prepovedati. Pa še ene Lhotse so prišle gor.

Smuka skozi ozebnik zame odlična, mehka suha površina na trdi podlagi. Nižje nekaj napihanca, mehke in tudi trde klože, še vedno super, sploh pa en del skrajno desno je bil še povsem nedolžen. Do koče kanal, enemu sem vmes pomagal na noge, radler in klepet z novimi znanci pa po taki turi tudi prijata. Še tekaška do Planice je bila fajn, le parkirišče je ledeno.

Vsem, ki sta ta najbolj sončen teden te zime trpeli v službah želim en lep sončen vikend, tistim pa, ki vas čakajo še počitnice pa teden sonca in snega.

Triangel (Aljoša_Belingar, 19.02.2015)


Kratka turca je minila še hitreje v prijetni družbi. Beseda je tekla o aritimiji in ostalih srčnih težavah, spominih na prve turne smuke v petdesetih letih … Gospa in gospoda, hvala!!! Da jo pri 80+ takole režejo v breg in nizajo zavoje. Hudo!!!

Zvečer pa še praznovanje drugega Abrahama TK Gora v 2015. Mare le še tko naprej, Andrej ti se pa pripravi. Tudi sam se počutim prou fajn v prvem mesecu po 50+.

Na plazu so še vedno super razmere.
Paro, Aljoša

PS
In še obvezno domače branje za turne smučarke: »Land der Berge«, Nr. 1/2015, str. 112-123 – PRAXISTEST, 11 ISO-RÖCKE UND 9 ISO-HOSEN (test »turnosmučarskih kiklc«)

Forca de la Val... (Darja_Zaplotnik, 19.02.2015)


...aktualni detajli so opisani že v predhodnem postu...naslovu, ki gre v stilu: nomen est omen, pa dodelim čisto desetko. ;-) Če spoštovani urednik seveda dovoli.

Mi smo sicer štartali precej pozno, a kljub temu še ujeli lepe razmere za smučarijo. Je pa res, da znajo biti pobočja nad gozdom prav kmalu nezvezna. Cesta je super. Leti kot sneta skira!

Hilmersberg (Jure_N., 19.02.2015)


Spet krasna tura v osrčju avstrijskih bergov. Pozen štart, vendar nagrajeni s putrom. Snega ni veliko, vendar se je dalo lepo peljati. Sicer smo se nad bajto malo izgubili, izgovor pač kondicijska vadba...... Pri Sadnighausu so bili smučarji na plaži dobesedno v ležalnikih.Na koncu je bila analiza s pšeničnim. Krasen dan če ne bi bilo treba v službo. Več slik na: http://www.obris.si/2015/02/19/hilmersberg/

Kontroverzna plaža (Jaka, 19.02.2015)


Kaj zna zapet, čeprav ne pozna besedila?

Še vedno se da od avta do avta brez snemanja, je pa že nekaj pasti. Sneg je lepo smučljiv, a seveda povsem južen, razen v gozdu tik pod steno. Jutri bo najbrž še v redu, če pa vikend ne bo nič pomagal, bo dobrih razmer kmalu konec.

Kredarica (Afriški_Janez, 19.02.2015)


Končno sem se spravil delat eno turo med ljudmi :)

Parkirišče ob 7. polno. Brez lopate ne bi šlo. (Še parim sem jo moral posodit :) V senci mrzlo, na soncu nad Malim poljem pa vroče in brez sapice. Pravi beli pekel. Cel vzpon sem bil v kratkih hlačah in v majici brez rokavov.

Špura je potegnjena po zimski in po klasični. Tik pod vrhom sem moral štamfat. Trdo. Srenačev nisem hotel dat za samo par metrov.

Smučat sem začel mal čez 13. Odlično, odjenjano. Na 2000m že celo malo južno. Potem do Malega polja so se menjavali južen, pa skorjast in suh sneg. V redu. Pod poljem, to kar je Igor označil za "nekoliko slabše" je bilo zame boj za preživetje. Do avta ne vem če sem kje nanizal več kot 3 zavoje. Pa nisem začetnik. No, 15 let nazaj bi se mi zdelo to zabavno, ampak zdej pa res ne več. Če sem čist iskren, je pod Malim poljem za en k. Ampak to je samo moje mnenje :) Je pa vseeno definitivno boljš kot peš.

Hvala Franciju za "obvoz". Res je tam boljše, ni kaj.

Sem vseeno užival v tem lepem dnevu. Sploh, ker že nekaj let nisem bil na Kredarici.

Dzhano (Boris, 19.02.2015)


Obvestila o dobrih razmerah na Balkanu so me zvabila v Bolgarijo. Zapadlo je kar nekaj novega snega, vendaf ga je veter v višjih ldgah spihal. Dzhano je 2668m visok vrh v Pirinskem gorovju. Iz Banskega smo se zapeljali do koče Goce Delchev in z sedežnico do koče Bezbog. Nato pa smo prečili čez zamrznjena in zasnežena jezera in malo gori in doli. Vreme je bilo razen vetra, ki nas je prestavljal pod vrhom odlično.

Škrbina nad Cijanerico (Goran, 19.02.2015)


Še en super dan na Pecolu-Montaževi planoti zjutraj fino trdo potem pa je sonce že naredilo svoje,sneg vidno pobira pred
dvema dnevoma je bilo na planoti več snega-Vrh Strmali kot danes.Na dnu in na sredini vzpona je sneg že prav fino odjenjal
zaključna strmina pa je bila še zelo trda zato previdnost ni odveč,in brez sernačev ne gre.Sam spust v dolino pa je zgodba za sebe pravi spomladanski srenec na celotnem spustu tako da je ob zavojih vese
sebe pri zavojih je špricalo naokoli,bil je še en super dan v Julicih….

Več slik na Turne deske.si

Mangrt (IgorZlodej, 19.02.2015)


Na območju mangrtske planine in še nekoliko naprej gor proti Mesnovki se najde še suh sneg na dobri podlagi.

Izbral sem varinato II mimo predorov mangrtske ceste in tako v res odličnih razmerah s pomočjo srenačev prišel na smučeh tik dop prvih jeklenic italijanske poti. Ker je bilo višje precej golega skalovja, sem smuči pustil spodaj, pa mi je bilo kasneje celo malo žal. Na vrh sem se povzpel v zgornjem delu po "zimski", odlične razmere, večinoma mehka, ponekod trda kloža.

Sestop do smuči sem opravil po italijanski, smuka do sedla po trdi kloži, naprej lepo odpuščeno, spodaj pa celo nekaj pršiča.

p.s.
Da ne bi vsakemu posebej odgovarjal na EP glede smuči za katere me pogosto sprašujete, naj še enkrat navedem, kdor ima namen kupiti ali zamenjati smučarsko opremo, toplo priporočam Elan Lhotse s pripadajočimi Elanovimi vezmi, kožami in srenači.Pa lepe zavoje želim.

Breginjski Stol (Jurij_Šoba, 18.02.2015)


Še nikoli nisva bila na tem grebenu Julijskih alp, zato sva z Doro šla na turo na Breginjski Stol. Dan je bil brez oblačka, na grebenu rahla burjica, ki je ob povratku prenehala. To je bila za seniorja kar spoštljiva tura, saj ima okoli 1000 m višinske razlike in dolžino okoli 15 km po cesti čez Planino Bošco. Če je bilo od mejne stražnice Učja do te planine dovolj snega, pa ga je bilo na grebenu do vrha le okoli 15 do 20 cm s šopi trave in kamni. To je bilo ugodno za krpljarsko, smučarsko in peš hojo (del poti z vrha sem nosil smuči na nahrbtniku), ne pa za smuko. Nazaj grede sem nadel smuči na višini okoli 1500 m in se držal levo blizu gozdnega roba. Smuka po cesti je bila do kakih 100 vm pod Planino pri starih hramih pršičasta, naprej pa je bil zelo trd skorjast sneg in so bolela kolena od pluženja. Vijuganje so namreč preprečevale pomrznjene tirnice predhodnih smučarjev. Očitno se je prejšnji dan nekaj cm novega snega že talilo, danes pa krepko zmrznilo. Morebitni smučarski obiskovalci pa naj ne obupajo: od Starih hramov (1250 mnv) je bila čez planino navzgor v gozd potegnjena smučina, navzdol pa so bile kake tri vijugaste sledi. Midva sva pač izbrala smučarsko-pohodniško varianto naokoli. Pohod sva nekoliko premražena (a ravno zato) zaključila ob frakeljčku sadjevca in pivu v "Titovem" baru Lunca v Žagi.
Ta tura ima izredne razglede. V jasnem zimskem vremenu je segel pogled globoko v zahodne Alpe. Na vrhu so bile planine vidne na 2/3 obzorja, ostalo je bila meglica nad nižino v Italiji. Midva bi turi zato dala najvišjo oceno, ki pa je trenutne smučarske razmere ne dopuščajo.

Vrh Strmali (Breščak_Marijan, 18.02.2015)


Aleš je že vse lepo opisal v prejšnjem sestavku. Sončen dan, super sneg in fantastični razgledi na vse strani. Slike tega ne morejo pričarati pa jih vseeno nekaj prilagam. Sneg je bil zjutraj trd, da smo uporabili serenače za spust pa ravno pravšen. Srečno - Marijan

Vrh Strmali (Aleš_S, 18.02.2015)


Pri takem soncu je res nespodobno sedeti v službi. Z Mojco sva zvabila še Marijana in ne ravno zgodaj smo štartali iz Sedla na Žlebeh po cesti na Pecol in naprej pod Montaž. Sneg je bil na začetku še trd, vzpon pa smo zaključili v ravno prav zmehčanem snegu. Vrh Strmali smo uživali v toplem soncu in kičastih razgledih. Še bolj pa v smučanju v idealnih razmerah. Snega ni ravno veliko, a vseeno dovolj, da lahko izbereš poljubno varianto spusta. Juhuhu! Marijan, Mojca in Aleš

Pod Zelenjak (Miro, 18.02.2015)


Popoldanska po službi s štartom ob dveh. Izhodišče: Ljubelj.
Po smučišču do koče na Zelenici kjer naju od prvotnega cilja na Trianglu povleče še dovolj zgodnja ura in pa precej smučarjev, ki so prismučali z višjih koncev.
Potegneva skozi gozd v žleb proti Zelenjaku.
Sneg večinoma trd, pod zadnjo strmino vsled naklona in ledenih plošč nadeneva še srenače.
Smučarija z vrha odlična po trdem, nižje nekoliko mehkejšem. Prehodi skozi gozd zasneženi, na smučišču pa smuka odlična, še posebej na plazu.
Več na http://www.mphoto.si/?p=12778

Špik nad Policami - Montaž (IgorZlodej, 18.02.2015)


Za turo sva se dogovarjala na enem od brniških dežurstev. Ko so se v tej čudni zimi poklopile razmere in vreme sva šla.

Na Žlebeh sva seveda pričela na smučeh, malo po cesti, pa po poti skozi gozd, kjer sneg že občutno pobira in potem preko planine Larice in naprej preko Visoke Montaževe planote pod južno steno Montaža.

Če bi želela optimalne smučarske razmere, sva bila ob pravem času na pravem mestu, ampak naju je čakal še vzpon na vrh. Pod grapo sva odložila smuči in se opremila za na vrh.

V odličnih snežnih razmerah sva prišla pod Pipanovo lestev, se malo jezila, ker nisva s sabo nesla smuči, potem sva se povzpela preko lojtre in naprej po grebenu po deviškem snegu v enkratnih razgledih in popolnem brezvetrju nadaljevala na vrh. Tam sva malo posedela, potem pa sestopila do smuči in odsmučala v dolino. Sneg je že rahlo zmrzoval, ampak smuka še vedno zelo dobra. Cesta je pa itak zakon, le na dvojnem ovinku pod konglomeratom manjka 1-2 metra snega po dolžini.

Jalovčev ozebnik - Kotovo sedlo (Podhrib, 18.02.2015)


Štart iz Planice..cesta lepo zglajena...od Tamarja naprej snega dovolj..špura lepo narejena..z smučmi do balvana v Ozebniku, nato smuči na ruzak in peš naprej z derezami..štapne smo danes naredili..na začetku do kolen..potem zbit sneg..izhod ni leden...vidijo se sledi na Jalovec..

Smuka super..do vstopa v Ozebnik poglihano..spodaj zbit sneg, čez 5 cm pršiča..vhod v Ozebnik tudi podoben..sam Ozebnik je lepo smučljiv..od trdega snega do pršiča..sem pa tja tudi malo rodea..spodnji del super - poglihan z par cm pršiča..

Potem kože gor pa še na Kotovo sedlo..smuka najboljša po konti - leva stran gledano gor..desna stran pa je bolj ledena, ker jo dobi sonce..

Smuka po plazu super, že dolgo ne tako..poglihano..nekje trdo-nekje pršič..spodaj že malo skorje, vendar se da lepo peljati..čez gozd malo plužno, malo cik-cak..v Tamar na sonce na pijačo, potem pa spust do Planice z malce porivanja..

Skratka super tura

Sonnblick in Hochgrubenkopf (Jure_N., 17.02.2015)


Tole životarjenje pri nas s snegom je botrovalo nakupu nove vinjete in sva šla zjutraj malo pogledat v Avstrijo. Razmere na Stallom in Heiligenblutom so krasne. Govoril s kolegi iz Heiligenbluta da je Sandkopf spihan, so pa krasne razmere v Zirknitalu. Nastale sta 2 lepi turi od avta do avta s prekrasnimi razgledi na Avstrijske kuclje. Več na: http://www.obris.si/2015/02/17/sonnblick-in-hochgrubenkopf/

Bivak pod Luknjo (Dušan_Novak, 17.02.2015)


Ker ni bilo nobenega zapisa iz Vrat, sva se s prijateljem odločila, da greva pogledat proti Luknji. Prva napaka, upoštevala sva prepoved vožnje proti Peričniku in začela iz Mojstrane, tako da sva do Aljaža porabila že dobri dve uri časa, nato sva se po priporočilu redarja TNP-ja držala desno skozi gozd, ker levo pod steno ni bilo dovolj snega in po dveh urah kolovratenja sva pridrsala do Bivaka ter tam soglasno končala turo, kljub temu, da je bilo do Luknje videti bolj obetavno. Nazaj grede je bil rodeo med drevjem, držala sva se v bližini špure vzpenjanja in brez večjih težav, če odmislim zlomljeno palico prismučala do avta.

Triglav (IgorZlodej, 17.02.2015)


Cesta do "garaž" je lepo prevozna, naprej gre najbolje na smučeh do Kredarice, srenači več kot nujni. Podlaga nad pastirsko bolj ali manj trda, danes je bilo čez še cm ali dva od zadnjega vikenda, ki se prav veliko ni topil.

Na vrhu nekaj dni ni bilo nobenega, zato so bile ponekod stare štapne zapihane, sicer pa ne prav veliko sprememb v zadnjem mesecu. Prečnice je treba prečiti previdno, po grebenu pa je to zimo neobičajno veliko snega, zato je le malo jeklenic zunaj. Sicer pa vremensko idealno stanje, rahel S veter je prijetno hladil, ker na brezvetrju je bilo kar pošteno toplo, ampak sneg se sploh ni topil.

Smuka s Kredarice čez Kurico do Prgarce odlična, potem nekoliko manj. Pod Plešo sva se držala Francijevega nasveta in se držala pobočij pod steno. Taki nasveti so zlata vredni in temu je tudi namenjena ta visoko cenjena slovenska turno smučarska spletna stran, ne pa tisto duhovičenje, ki ga nekateri zadnje čase v svojih objavah prodajajo, ampak je ceneno, da bolj biti ne more, očitmo nekateri ne bodo nikoli odrasli. In za pisanje naj se uporablja lepa slovenska beseda. Pa mogoče marsikomu ne bi škodilo prebrati navodil, ki jih je pripravil spoštovani France Sevšek.

Škrbina nad Cijanerco (Domen, 17.02.2015)


Ko se človek v zrelih letih naleze ene plaže, se od nje težko loči. ;) Tokrat nad Pecol, ker je bil glavni cilj plaža, sekundarni smučanje, se usmerimo na Škrbino nad Cijanerco... Cokla na psih nad zadnjo izravnavo ni pretirano zmotila vzdušja, ostalo pa itak plaža, ojužen srenc, po katerem se podričaš do....prtljažnika avtomobila...

Vrh Strmali 2201m (Goran, 17.02.2015)


Danes je bila vremenska napoved za Julijce obetavna ,čeprav na začetku ni kazalo tako, celotno pot iz Koroške pa vse do
Trbiža je bila megla potem pa se je vse odprlo.Temperature so bile prav poletne brez vetra, snega je še zaenkrat dovolj.
Danes je večina napadla Škrbino nad Cijanerico,proti Strmali pa ni ni bilo nikogar zato sem se odločil ,da grem tja gor.
Snežne razmere idealne zjutraj še fajn trdo,pri spustu pa že prav pomladni srenec bil je super dan,ki ga je bilo treba
izkoristit…

Več slik na Turne deske.si

Forca de la Val (Miro, 16.02.2015)


Na Žigov predlog gremo spet čez mejo k sosedom. V Žlebeh parkiramo, nato pa čez opuščeno smučišče proti severu...proti cilju, za katerega si slovenski gorniški svet ni enoten, kako bi ga poimenovali.
Glede na to, da je meja postavljena kjer pač je in da je ciljna točka poimenovana tako kot je smo šli danes pač na cilj, ki so ga sosedje poimenovali z Forca de la Val.
Sam ne bom iskal novega imena, pa tudi roko na srce...niti meni ni všeč, če nekdo našo belo Ljubljano preimenuje v Lubiano.
Bistvo je popolnoma drugje: za nami je čudovit sončen dan z odlično smučarijo, na lepi turi v vrhunski družbi.
Daljši zapis z nekaj več fotografskega materijala pa je objavljen tam, kot običajno: http://www.mphoto.si/?p=12749

Triangel (Breščak_Marijan, 16.02.2015)


Ob kroničnem pomanjkanju snega sva šla pogledat na Zelenico. Cilj je bil Triangel - na hitro, pa sta nama gumidefekt in koleno to preprečila. Vidljivost je bila kljub oblakom primerna - sneg super in smuka do avta tudi. Niti kamenčka nisva našla - Cenko in Marijan

Porezen, Hoč (žine, 16.02.2015)


Končno sonce po štirih dneh iskanja. Zjutraj se je na pomrznjenem snegu bleščalo še nekaj cm pršiča, pa je padla ideja da se poveže bližnja vrhova nad Davčo. Najprej od Jureža direktno proti vrhu Hoča. Nekaj zoprne strmine, kjer se je hitro začelo južiti, ampak je šlo potem lepo do grebena in na vrh. Odlična smučarija skozi gozd proti Podporeznu nekje do 1100m. Nato spet gor na vrh Porezna in potem noro dobro direktno nazaj do kmetije Jurež. Ker še ni bilo dosti za en dan, sva z Meto skočila še do Torke in za posladek smučala še z Grebel vrha v soseščini Ratitovca. Kratko in sladko.

Škrbina v Krni dol (Domen, 16.02.2015)


Škrbina v Krni dol naj bi bilo po Tumi pristno slovensko ime za Forca de la Val. Nekateri Slovenci danes še najraje (precej neposrečeno) prevajajo kar italijansko ime in večkrat tako zasledimo tudi ime Škrbina nad dolino....
S sedla V Žlebeh po cesti lagodno na planino Krni dol in od tam prav tako lagodno nadaljevanje vse do škrbine. Ko se pobočje postavi pokonci, sva se 2, ki sva bila brez sernačov, preobula v dereze, ostala 2 pa sta nadaljevala na smučeh. Bili smo si kar zelo enakovredni in se hitro znašli na škrbini. Smučarija po ravno prav odjenjanem srencu do planine....plaža kakor vsaka plaža pač, po cesti je pa ravno prav letelo...do prtljažnika avtomobila...
Žiga, Miro, Toni in moja malenkost, se danes nad ničemer nismo pritoževali...

Špik nad Špranjo (2554) (IgorZlodej, 16.02.2015)


Na Žlebeh je seveda že bilo nekaj avtomobilov, parkirišč pa na ponedeljek dovolj.

Na cesti do Kraj na dul je snega še dovolj, naprej pa tudi, čeprav bi ga glede na datum bilo lahko bistveno več. Trda podlaga, čez pa nekaj mm novega.

Špure na taki podlagi ponavadi ni in je tudi nisem iskal, ker sem šel pač malo po svoje, za strmi del sem nadel srenače, ki so odlično opravljali svojo nalogo, tako, da sem hitro napredoval. Predhodniki so zavili na Škrbino, jaz pa na poševno gredino v levo, na 3/4 so smuči romale na nahrbtnik, na vrh pa jih nisem nesel, ker je spodaj v grapi še premalo snega, da bi lahko zvezno smučal z vrha. Razgled zaradi megle omejen, ampak, važno, da je bila spodaj dobra vidljivost. Zgornji del poševne gredine je bilo mehko, nižje 2-3 cm novega na dobri podlagi, Dolina pa že ravno prav ojužena.

Po cesti je malo cukalo, ampak nič prav katastrofalnega. Prismuča se do avta.

Črni vrh (IgorZlodej, 13.02.2015)


Seveda ni šlo za pravo turno smuko, ampak zgolj turno pohodniško turo, ker je pač s smučmi najlažje in najhitrejše gibanje po zasneženem Pohorju, če se izvzame tistem, ki tam nimajo kaj početi.

Začetek pri koči Pesnik in skozi lepo zasnežen gozd do Ribniške koče, potem pa malo gor, malo dol, večinoma pa izven ratrakirane poti do Črnega vrha. Sledil je kratek spust do živ žava na Kopah, pa vzpon po trasi nekdanje vležnice na Veliko Kopo. Smuka nazaj po smučišču seveda ni bilo ravno to, zaradi česar hodimo na turo ampak ok, se nam vsem dogaja, včasih celo večkrat.

Sledil je vzpon gor-dol do Črnega vrha in ker se mi je še dalo hoditi na Jezerski vrh.

Turni smuki podobno je bilo potem od Ribniške koče do Pesnika.

Vseeno zelo lepa in razgledna pohodniška tura, skoraj tako, kot na kakšnih kucljih v Avstriji, bo treba še kdaj ponoviti, pa še proti Rogli in še kam zaviti.

p.s.
niso trenutne razmere, zgolj ideja

Vrh Brda/Cima Verde (Simonerjavec, 15.02.2015)


Torej včeraj sem se odpravil na Pecol z namenom presmučat JZ grapo IV- v Cima Verde.
Med hojo po cesti je ves čas snežilo in tudi ves čas med dostopom. Kmalu se je pojavila zelo gosta megla, zaradi katere sem ves čas moral gledat GPS, ker se mi kar naenkrat ni niti sanjalo več, kje sem. Na srečo sem našel vhod v smer v prvem poskusu.

Sneg je skoraj ves čas mehak, iz sten pa so prihajali pršni plazovi oz ’’slapovi’’. Rampa je malce zoprna, ker so na njej globoke plaznice, vendar se da z malce truda poborbat čez. Od rampe naprej je plezanje dokaj užitno, edino cca 50m pod vrhom je na levi strani (gledano navzgor) snežna luknja.

Nebo se je vmes tudi enkrat malce odprlo, a kmalu tudi zaprlo. Ko pogledaš na drugo stran žlebu, proti Zajzeri, si res ne želiš pasti dol.

Smučarija pa dobra, prvi žleb pršič, potem prečenje čez rampo in drugi žleb, v katerem je spet pršič. V izteku te fajn razmetava, saj je pod frišnim trd splazen sneg.

slike in kratek filmček:
http://40spustov.blogspot.com/2015/02/3-cima-verde-jz-graparampa-iv.html

PS.: Nekje med spustom mi je iz nahrbtnika padel cepin Edelrid Rage, če bo kdo kaj zasledil oziroma ga našel, naj mi prosim sporoči na 051 204 505.

Snežnik (Vanja_Starčević, 14.02.2015)


Vremenska napoved za Julijce in sporočilo o dobrih snežnih razmerah na Snežniku sta botrovala da smo se odločili za obisk Snežnika. Zaradi rosenja in megle od Ljubljane naprej smo se odpovedeli ture iz Leskove doline in smo šli na Sviščake kjer je rahlo snežilo. Snega je dovolj, moteča je le gaz in sledi pešcev po cesti in stezi. Od sedla po M. Snežnikom je močno pihalo, vidljivost je bila 20 m tako da smo šli samo do koče. V takršnih razmerah smuka ni uživaška, v zgornjem delu je sneg bil trd in zelo primeren za smučat,spodaj smo, kljub številnim majhnim vzponom smučali po varijanti skozi goz kje je bil suh uležan sneg na trdi podlagi, nad Sviščaki pa tudi nekaj skorje, ki ni motila.
Turo smo opravili: Danijel, Mario in Vanja , glede na kilometrino, majhno presmučano višino in vremenske razmere je bila smislenost dokaj, ampak kaj češ, zima je takršna.

Cjajnikova škrbina (Marijana_&_Marko, 15.02.2015)


Selle - Košutnikova koča (ne sledi bližnjici, ki vodi na Kobounikalm) - Cjajnikova grapa.

Do višine 1450 m moker sneg, ki pri gaženju v celcu naredi krasne cokle, višje pa povsem suh sneg. Grapa je lepo zalita in skoraj v celoti lepo speglana. Večinoma suh, bolj ali manj zbit sneg. Nad škrbino (1950- m) sva mislila skočiti še na Užnik, a je bilo nadaljevanje povsem spihano.

Tudi danes je pri smučanju motila megla, a ni bilo sile. Smuka v grapi odsekoma odlična, na plazu malo klože, po zratrakirani cesti (sankači) je šlo hitro.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Liebeseck (Saša_, 15.02.2015)


Po vcerjasnji turi na Schilcheck in Kraxenkogel (za hardcor-ovke/ce), ki nosi skupno ime sehr heiße heiße Liebe, sliši današnje logično nadaljevanje na ime Liebeseck. Čeprav zvoženo, zelo lepo in sončno. Pretočnost vseh tunelov je zjutraj nadomestila pozni odhod iz Ljubljane. Večerna pretočnost ta istih in pomanjkanje gum v Katschberg tunelu, pa sta zagotovila prihod med žabarje v normalni uri.
Za poznavalce, poleg Kaizerschmarna in šnopčkov, je več kot vreden greha tudi Der schnitzel vom steirerart. Edino kar je manjkalo, za oceno 10+, je kompletna družba...

Snežnik (BoštjanL, 15.02.2015)


Že na Sviščakih je vsaj pol metra snega, kar še poveča užitek na samem štartu. V oblačnem vremenu po lepi špuri do vrha, eden redkih Snežnikov brez sapice vetra. Po okrepčilu v odprti koči pri prijaznih oskrbnikih stopiva na smuči in po predvidevanjih se po 11.uri razjasni. Po južni flanki do gozda nad Grčovcem po super snegu, trdem, a nepomrznjenem. Verjetno je bilo uro-dve kasneje še bolje po malo odpuščenem. Spet na pse in do konca ceste ter smučanje po gozdu nazaj do Sviščakov, kjer pa sva uživala v spomladanskem firnu. Zoran, hvala za sredino poročilo in idejo. LP Grega, Boštjan

Schilchek in Kraxenkogel (100jan, 14.02.2015)


V lovu za TS razmerami se je pogosto treba odpeljati tudi nekoliko dlje. Razpisani prosti sedeži v Darjinem povabilu, ki je vsebovalo tudi vodenje avstrijskih prijateljev, so bili v hipu "razprodani". Ne vem koliko tunelov je na poti do Flachaua ampak pred vsemi smo čakali. Čakali in čakali. Seveda smo tudi smučali, vse potrebne elemente za odlično preživet dan smo sestavili na Schilcheku in Kraxi(ljubkovalno)ju. Ene 1900 vm, v glavnem pršiča, potne srage, sonce in smeh, skoraj preveč za 1x. Link na forum z ažurnimi poročili s tur, kjer sodeluje naš Tom: http://www.lawine.salzburg.at/touren.php

Stol (Marijana_&_Marko, 14.02.2015)


Izhodišče Stouhutte - čez Janeževo rižo na vrh Stola. Na vrhu je bilo zelo vetrovno, grapa je v celoti lepo zalita, sneg za smučanje je bil verjetno kar v redu, a pri "ničelni" vidljivost zaradi megle sva smučala tipajoče po "jajcih". Na plazu sva prišla pod meglo, sneg je bil skorjast, a se je pri boljši svetlobi dalo nizati zavoje. Cesta je v celoti lepo zalita in gladka.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Grosser Speikkogel (Aleš_S, 14.02.2015)


Glede na vremensko sva poiskala turo čim bolj na vzhodu. In bilo je skoraj tako kot so rekli vremenarji. Opis na teh straneh naju je opogumil, da je na Koralpah sneg, zato sva za cilj izbrala njihov najvišji vrh. Začetek je bil prav prijazen. Večji del je sijalo sonce, še veter ni bil prehud. Šla sva naokrog čez Grosses Kar. In v krnici malo pod vrhom sva zašla v meglo, ki naju je potem zvesto spremljala na vrh in več kot polovico spusta navzdol. Zaradi goste megle sva radarsko postajo na vrhu skoraj prej zatipala kot zagledala. Pred vetrom sva se skrila v zavetišče in delala družbo kar velikemu številu smučarjev. Če ne bi z vrha vodila označena smučarska cesta bi bila prav v težavah. Tako sva se pa prepustila količkom in steptani površini, ki naju je mimo koče pripeljala na smučišče, kjer se je megla končala. V dolini, na poti domov, naju pa je pričakalo toplo sonce. Bilo je fajn. Juhuhu Mojca in Aleš

Libeseck (Bačko, 14.02.2015)


Odločitev za hribe na Flachau-om je bila danes res prava, saj so fotografi jamrali, da oblakov ni niti za pošteno kompozicijo. Jutro je bilo v dolini precej mrzlo, višje gori pa so v brezvetrju že peli kratki rokavi. Kljub temu smo v osojnih predelih našli še pravi (no ja, malce težji) pršič, na sončnih pobočjih pa je bil že skorajda predelan srenec. Snega je za drugim tunelom kar precej in prav dovolj za spodobno smuko. Smučali smo s sedla pod Libeseckom, pred tem pa smo pretežno po skalah skočili še na zelo razgleden vrh. Tudi sosednji Schilcheck je bil danes lepo obiskan.

Snežnik iz Leskove doline (Matevž, 14.02.2015)


Danes je bilo za hojo navzgor zelo dobro, smuka pa bolj bedna. Moker sneg, ni ga prav veliko, predvsem manjka podlaga tam, kjer prevladuje ruševje. Špura zgledna. Zaradi vetra in megle smo se obrnili pod zadnjo flanko. Nekje nad krnico Klobuk. Nato navzdol, reševali smo si kosti in deloma tudi življenja. Kovaški zavoji v mladi bukovini in tako dalje. Smo pa se dobro nadihali in nato najedli v pristavi gradu Snežnik. Ekipa: Albina, Slava, Smiljana, Jure in Matevž.

mali golak (Andrej, 14.02.2015)


Danes sem se odpravil pogledat proti Trnovskemu gozdu. Na Predmeji snežne razmere obetajo, čeprav je rosilo. Snega je od parkirišča dovolj, je moker, a razmeroma dobro smučljiv, razen na mestih, kjer ga je napihalo. Je bila pa zoprna megla, ki ni obetala nič dobrega.
Zaradi nemunosti sem malo zalutal tako, da Golaka nisem dosegel, vseeno pa sem naredil nekaj lepi zavojev.

Moker kot miš sem prismučal do avta.
Tura bo glede na količino snega še lep čas smučljiva.

Žal slik ni.

Suho ruševje (Mišo_Jenčič, 14.02.2015)


V trenutnih vremenskih in snežnih razmerah je prijala ena bolj "na izi" tura – ki pa se je na koncu izkazala, da vseeno ni bila tako "izi". Pred vstopom v krnico Suho ruševje smo prišli v mokro in vetrovno meglo. Škrbino Žleb smo našli le s pomočjo GPS. Smuka po pomrznjenem snegu med skalami in borovci je bila bolj borba za preživetje; ko pa smo prišli na smučišče, pa je bil Plaz naravnost fenomenalen (povsem zglajen suh zbit sneg), pa tudi po spodnji progi je šlo luštno.

Kamen 1695m (Goran, 14.02.2015)


Turne deske v domačih bregih iz Črne na Pudgarsko in namesto da bi šli proti Najevski lipi smo zavili direkt proti Smrekovcu.
Glede na nadmorsko višino in lego je v teh koncih snega dovolj,po gozdu sam pršič le v spodnjem delu je bila rahla skorja
ampak se je tudi dalo vijugat med drevesi.Na izhodišču je bilo vreme super, ko pa smo prišli na greben pa so se prikadile megle
ne vem od kod tako da nekega razgleda nismo imeli zato smo hitro sneli kože in po gozdu navdol uživali v pršiču.Potem pa se je zopet vse razkadilo in pogledi so segali na vse strani.Bil je še en fajn dan v bregih...


Več slik na Turne deske.si

hiking on high king (Tom, 13.02.2015)


today perfect conditions for Hochkönig! Perfect weather and almost no wind.

izhodišče: Werfen - Dielalm/Planina Diel

vzpon via Ostpreussenhütte and Floßkogel and the plateau to the summit

real powder and some settled powder in the cirque below Floßkogel - quite save conditions and very good to ski!
not much snow on the plateau because of strong wind drift, during the last snowfall....

lp. Tom

Klek (Debeli_kamen, 13.02.2015)


Zjutraj na planini pod Golico megla in turobno. Nato Megla do jeseniške planine. Potem na sedlo Rožca in na vrh. Iz sedla proti vrhu je potrebno za cca 100 metrov sneti smuči, ker je sneg na grebenu že pobralo. Smuka iz sedla proti jeseniški planini odlična na ravno prav odpuščenem snegu spodaj pa bolj ko ne muka po zmrznjenem ojuženem snegu. So pa tej turi šteti dnevi, ker je na nekaj mestih sneg nad planino sneg že skoraj pobralo. Enako se godi tudi travnikom Mentnom.

Lep pozdrav.

Dleskovec(1965m) (ŠpehM, 13.02.2015)


Pri Planinšku pustiva avto, nato po zvoženi (m. sani, smuči) cesti pod pl. Ravne. Po bližnicah - malo sva se pa tudi zaplezala v rušje na pl. Dolga Njiva in naprej na Dleskovec. Snega tako ali tako ni dovolj, ponekod spihano do trave, nekje pa nameril celo 1,6m. Ocena nevarnosti za plazove je majhna, grebeni in severna pobočja so spihani, na južnih se pojavlja kloža, ki pa je že precej predelana. Obstaja pa precejšna nevarnost zdrsa! Smučanje dol ostane v okviru letne poti, najde se še nakaj pršiča, drugače pa v večini skorja - takšna in drugačna.

Begunjščica (Domen, 13.02.2015)


Tokrat do vrha. Na Šentancu se prej (na kaki 1/4 plazu) preobujem v dereze, za leden izstopni odsek vzamem v roko tudi cepin. Na južni strani je nad izstopom pobočje spihano do golega, naprej pa je do vrha, z malce improviziranja, recimo da nepretrgana snežna odeja. Tako ubogo zasnežene Begunjščice v tem času v zadnjih letih nismo vajeni, za levi ali desni krak Y bi kak nepoznavalec danes komaj verjel, da je to tudi smučljivo, Osrednja zgleda še kr solidno zalita, prehojen je tudi JZ greben, tudi Smokuški, ki me je že malce mamil, da bi se spustil po njem, a z vrha ni bilo videti, da je povezan do podna. Tako sem se spustil v smeri vzpona in nad izstopom Šentanca najbolj spihan del nekako pregoljufal po robu grebena. Izstop Šentanca je dejansko precej leden, v delu, ki ga doseže sonce, se še da lepo obračati, najbolj kritičnih 20m pa sem previdno poabručal. Nižje pa podobno, kot 2 dni nazaj, skorja, ki v glavnem drži, tudi transverzala z Zelenice je bila tokrat precej bolj prebavljiva, težko pa rečem, ali samo zaradi tega, ker sem jo smučal eno uro kasneje, ali pa je spodaj na splošno sedaj bolj odjenjano... Lepa tura, leden izstop Šentanca sicer nekje presega raven klasičnega TS, je pa seveda možno tistih nekaj 10vm sestopiti tudi z derezami in odsmučati ostali del, ki je brez posebnosti...

P.S.
Tudi pod Krniško glavico bi moral biti jaz podpisan, verjetno mi jo je zagodel podoben tehnični škrat, kot kolegu z Romatenspitze ;)

Groser Speikkogel 2140m (Goran, 13.02.2015)


Ni lepšega kot pa začet petkovo jutro nekje visoko v gorah ob lepem vremenu brez oblakov,v dolini
pa turobno vreme.Tokrat na najvzhodnejšem avstrijsko koroškem dvatisočaku.Snega je dovolj tako,da je
možen pristop z vseh strani ni pa nekih presežkov kar se snega tiče.Pač ena klasika v domačih bregih
ki jo je treba ob takem vremenu izkoristit….

Več slik na Turne deske.si

Romatenspitze (Romatenspitze, 12.02.2015)


Včeraj smo šli iskat sonce in ga našli. Med vožnjo Avstrija zgleda precej kopna, veliko bolj kot pri nas. Šele ko smo se dvignili nad Mallnitz se je pokazal omembe vreden sneg. S spodnjega parkirišča vodi sankaška cesta , ki je zaprta, lahko pa pokličeš taksi, ki te zapelje do konca ceste. Včeraj je za 6 ljudi skupaj s "Zufahrt" stal 40 eur. Med vikendom pa taksist dežura ob koči in je cena 5 eur/osebo. Prišpara se dobra ura hoje.

Taksi nas je dostavil tudi nad meglo. Zjutraj je bil skozi gozd sneg zaskorjen, višje pa trda kloža, tako da so srenači prišli prav. Občasno je bilo treba iti tudi malo po travi.

Smuka odlična, najde se še kaj napihanca na trdi kloži, ki pa se občasno tudi predre. Pod planino je vse bolj južno, zmanjkuje tudi snega. Mi smo ravno še ujeli zvezen prehod po precej strmem bregu na spodnjo planino. Morda bi bilo smiselno že višje gor zaviti na desno pobočje glavnega grabna (gledano dol), ki je več v senci. Po cesti se pripelješ do avta (in še nižje, če je treba).

Viševnik (Bojan_Šturm, 12.02.2015)


Včeraj je bilo na Viševniku prav lepo. Zgornje smučišče zaprto,korito trdo, med borovci mešano, zgoraj pa je okrog poldneva lepo odjenjalo, tako da je bila smuka prav uživaška. Sicer je vršnih nekaj metrov kopnih. Izbrali smo pobočje, kjer ponavadi plazi, pa se nam je zaradi malo snega zdelo povsem varno. Kamenju se zaenkrat da izogibati, bo pa vsak dan slabše.
Slik, ki bi potrjevale stanje, žal nimam.
Lp Bojan

Kačji rob (Igor_Dežman, 12.02.2015)


Ker ni nobenega opisa pokrajine okol Viševnika sem jo mahnil tja.Mal pozen sem bil,ker sem se mislil pošlepati z vlečnicama,pa iz te moke ni bilo kruha,dela samo spodnja,zgornja pa zaradi kamnov ne.Sonce je sijalo od vojašnice naprej,pse sem napregel že spodaj in kmalu sem bil sam pod Viševnikom.Na Zlatih vodah sem videl na Viševniku samo kopnino,zato sem se usmeril proti Kačjemu robu,kmalu sem naletel na borovce in se prebijal skozi,enkrat sem še padel v nastavljeno past(luknjo),tako da je bilo kar pestro.Na Kačjem robu sem videl da je proti Selišniku in Okrogležu tudi vse v borovci,zato sem se predal opoldanskemu martinčkanju,ko pa se je megla začela dvigati sem jo odkuril skozi ruševje v dolino in na Zlatih vodah sem prismučal že v meglo.Če ne bi bilo sonca,bi bilo vse skupaj za en k...L.P.

Krniška glavica (Krniška_glavica, 12.02.2015)


Cesta v Zajzeri je splužena do poletnega parkirišča. Proti koči Grego zastavimo po cesti, tudi v zgornjem delu se držimo presenetljivo položne špure, ki se praktično ne dotakne markirane poti vse do koče. Nadaljevanje do vrha v okviru markacij, snega je neverjetno malo, povsem na vrhu, na grebenu, ga tudi povsem zmanjka. Čeprav smo bili med vzponom precej skeptični, kakšna bo smuka ob takšni snežni revščini, se je na koncu izkazala za povsem spodobno, vsaj do bajte Grego. Tu pa tam je bilo potrebno med kakim rušjem tudi poabručati, a nič groznega. Do koče v glavnem malce težji pršič, pod kočo pa bolj kakor ne zoprna kloža, tako da smo se v spodnjem delu prepustili cesti, da nas popelje do avta. Za moje pojme smo zajeli vse elemente klasičnega turnega smuka, zavojev resda nismo šteli, marsikdaj doslej smo smučali tudi bolje, smo pa uživali v pristnem gorniškem doživetju, kar pa menda tudi šteje...:P

Triangularius (Darja_Zaplotnik, 12.02.2015)


Pobeg izpod morbidnega ljubljanskega pokrova je bil sila navdušujoč...neoziraje se na dejstvo, da me je sonček obliznil šele malček nad zeleniško kočo.

Smučarska razmera zgoraj spomladansko odpuščena, ostalo pač precej trdo. Plaz pa fenomenalen. Skoraj boljši kot v časih urejenega smučišča, ko je nam, vaški mulariji prinašal precej skrbi vsled svoje strmine in izpostavljenosti. ;-)

ps: zadnjo fotko sem namenila "najdbi" iz neke stare kleti. Ker se tukaj družimo ljudje različnih poklicev, znanj in širine, prosim za kakršenkoli podatek o teh imenitnih smučkah. Hvala!

Vrtača (Matjaz, 12.02.2015)


HOJ.
Današnja tura zopet ena izmed mnogih,ki lahko rečem,da je bilo vredno dati dan dopusta.Start iz Podna (bodental) in v grapo med Palcem in Zelenjakom.Po tekaški progi v smeri proti Svačici sva vse do odcepa v levo hitro napredovala,nato čez gozd po nekem kvazi pršiču na trdi podlagi,v nadaljevanju pa so snežne razmere mešane in sicer se najde od pršiča mehke skorje in pa trde klože ki se vsake toliko tudi predre.Nekje na polovici strmine sva naredila tudi preizkus in glede na videno z veseljem nadaljevala.Zadnjih 40.v.m.pod iztopom so smučke romale na ruzak,skok pod vrhom pa ni zalit,tako,da sva tudi nazaj sestopila peš.Od sedla pod Palcem pa do vrha Vrtače (Y) pa za hojo idealne ramere,smučala pa sva,jaz po poti pristopa Stanko pa je iz vrha odpeljal po južni flanki,nato pa v levo in po vzhodni grapi,ki pa je ozka,zelo trda,skratka manjka se ena pošiljka snega.Y, levi krak gledano na vzgor pa je razen obeh skokov,ki nista zalita smučljiv. Sneg v grapi pa je za smučanje trd,lahko bi rekel rahlo leden.
Tudi proti sedlu Beljščica so špure narejene,turnih smučarjev je bilo tudi kar nekaj,naprej proti Stolu pa sledi sledi danes še ni bilo videti,čeprav je na pogled iz Vrtače nekako zalito.
No sem tolk napisal,da sem se kar utrudil,če sem pa komu dal idejo mi je pa seveda v veselje.
Pa lep pozdrav od Matjaza in Stankota

Snežnik (Zoran_Vidrih, 11.02.2015)


Snežnik te dni že na daleč kliče in vabi s svojo snežno biserno podobo. Na tak klic oz. povabilo se je seveda potrebno odzvati in v sredo smo se nabasali v avto se odpravili na Sviščake. Z vrha prvo spust na sever v Kolobarnico, še enkrat na vrh in spust do gozda nad Grčovcem. Potem še vzpon na manjši hrib nad obračališčem in smuka po gozdu do Sviščakov. Sneg na severno stran na vrhu rahlo kložast, nižje poseden moker pršič. Na južno stran pa že povsem pomladanski ojuženo. A perfect day :)

Video spusta je na voljo na : https://www.youtube.com/watch?v=ayLbzUltnEk

Dobrač (Gašper, 12.02.2015)


Ker se spodobi vsaj enkrat v sezoni it na Dobrač sva jo mahnila danes. Iz Ljubljane naju je skoraj do parkinga spremljalo oblačno in megleno.
Potem se je pa odprlo. Sonce, pa ta Dobrač HD panorama..temperature so bile precej pomladne.
Aja, sneg bo verjetno koga zanimal. Ja kar kmalu ga ne bo več. Trava že gleda ven pomalo in čaka na krave.

Proti Kredarci (Podhrib, 11.02.2015)


Cesta iz Radovne v Krmo je sfrezana do garaž..vse pohvale tistim, ki so poskrbeli za to...vseeno je fajn imeti dobre zimske gume.

Z smučmi se da hoditi od avta..tudi skozi pas rušja. V Vrtači je že bolj poglihano. Senca sega do konca Malega polja in sneg je kombinacija trdega napihanca ter sem pa tja pršič. Potem smo krenili proti Lovski koči in naprej do Policaja.. Tam se je že naredila skorja in smo nazaj grede lovili osončena pobočja..Nato smo se iz Malega polja odpravili proti Bohinjskim vratcem..nekje do 2/3 (senca), kjer je napihan sneg.. sem pa tja se najde tudi pršič..večina med macesni..z malce dodatnega napora se da kar dobro smučat..nato smo zopet nadeli kože in se povzpeli pod ostenje Draškega vrha (cca 150 višincev) in odsmučali proti Vrtači (zbit sneg)...in nato rodeo med macesni do avta.

Nekdo pred nami jo je mahnil proti Pastirski koči in verjetno naprej proti Kredarci..

Seenock (Goran, 11.02.2015)


Turne deske zopet v Nockenbergih,naš prvotni cilj je bil Konigsthul ampak njegovo vršno pobočje je spihano do trave in
kamenja zato smučanje ta trenutek ni možno.Na sedlu se odločimo da gremo pač na desno proti Seenocku ampak tudi tule ni kaj prida snega vsi vrhovi nad Innerkremsem so spihani in so brez snega.V dolini je snega dovolj in med drevesi ampak po vrhovih
pa je prava žalost.Odločimo se da bomo smučali ta trenutek edino možno opcijo direktno iz Seenocka proti jezeru,tule je bila
še fina flanka kjer še ni bilo avtogramov.Vršni del južno ampak se ni prediralo v gozdni meji pa sam pršič.Kljub pomankanju
snega je bil dan super sonce brez oblaka na nebu fajn je blo....

Več slik na Turne deske.si

Kredarica (Franci, 11.02.2015)


Cesta v Krmo je prevozna do konca (splužena,sfrezana - ampak kasa za pluženje je prazna).
Na smučeh se lepo hodi do vrha,saj pešcev še ni bilo.Do Zg.Krme je bolj mehko,nad 2000m pa se menjata mehka in trda kloža.Bil sem tudi v jami.
S kolegom sva smučala po zimski varianti.Sneg je bil vseh vrst,zaradi visokih temperatur pa na soncu zelo južen.Spodaj v senci je ostal suh in če pod Plešo izbereš pravo varianto,se da ogniti vsej podrtiji in prismučati do dna.

Krim, 1107m (Samo, 11.02.2015)


Danes ponovno na Krimu. Razmere so se kar dosti spremenile. Pot je seveda shojena, tako da je vzpon hiter. Spodaj je res že malo malo snega, tako da smuči kar trpija. Višje je malo bolje, vendar se je bolje odpeljati malo dlje. Tokrat sva smučala od druge antene direktno proti Strahomerju, tukaj so bile razmere res bolj slabe, kar nekaj podrtega drevja in skalovje. Vse skupaj bolj nič posebnega. Vreme pa super.

Suho ruševje (Dušan_Novak, 10.02.2015)


Razmere za hojo idealne, res je snega samo po grapah, ampak tam ga je toliko, da ne škrta. Zaradi vetra višje od sedla pod Palcem nisva šla, kot običajno je takrat ko počivaš vreme najgrše, zato sva hitro odsmučala proti dolini. Vmes se je spet pokazalo sonce in bilo je spomladansko toplo. Samo zadnji kucelj na Ljubelju je opoldne že moker. Razmere odlične, preverjala sva Mirko in Dušan

Šentanc (Domen, 11.02.2015)


Namenjen sem bil na hitrco na Triangel, zato sem vso opremo pustil na varnem doma. Pod Šentancem me je pa povezana snežna odeja prepričala, da grem preverit, zakaj v njem ni vidnih sledi smučarjev. Do malo več kot polovice plazu je šlo lepo na smučeh, naprej bi potreboval sernače, zato sem smuči preselil na rame in gazil še kar lepo prebavljivo kložo. Vse do kakih 50m pod vrhom, kjer sem naletel na kratek leden odsek, v katerega se brez derez nisem imel volje podajat, pa še ura me je preganjala v dolino. Če bi imel vsaj dereze, bi brez posebnosti prišel do vrha, je pa po drugi strani tudi res, da se ne spomnim, da bi jih na tem plazu doslej že kdaj potreboval. Smuka po plazu solidna, skorja v zgornjem delu v glavnem lepo drži, v spodnjem nekoliko manj, mestoma se najde še nekaj pršiču podobnega, tako da vse skupaj na koncu niti ne izpade slabo. Še najslabši je bil trd oz. leden smučišče po plazu in predvsem pod spodnjo sedežnico na Zelenici.

Velika planina (Čeha, 11.02.2015)


Ker z sestro Marjano nisva imela časa v izobilju,sva se odločila za Veliko planino.Že na Ravneh ,kjer sva pustila avto ni bilo pretiranega mraza,še višje je pa nastala prava inverzija.Na Jarškem domu je termometer na soncu kazal 19 stopinj.!Po čajčku in "dušci" sva šla še na kucelj nad Domžalskim domom.Smučal sem deloma po ratrakirani poti,delom po celcu.V senci je še moker pršič,na soncu pa je pregnito.Kaj hitro sva pri avtu,kjer se parkirišče dobro polni.Če bo tako toplo ga bo tu pobralo,višje pa se bo preobrazil,zato bodo razmere varnejše.

Dovška baba (Miha, 10.02.2015)


Letos prvič na Babo. Pri Kristelnu smo se zbrali Aleš, Jure, Rajc in jaz. Cesta je prevozna s terenskim vozilom do Ravn. Avto smo parkirali pri razcepu cest za na Babo in Plavški Rovt. S smučmi smo se po cesti odpravili do planine Dovška rožca. Po kratkem počitku smo se odpravili proti vrhu. Smučali smo iz vrha proti plazu in nato po samem plazu do ovinka. Nato malo po cesti malo čez travnike do Raven. Smučarija je bila v celoti po južnem snegu.
Na planini Dovška rožca pri pastirski koči, smo našli sivo veterno jakno znamke Camp. Lastnika obveščam, da je pri meni, zato naj me kontaktira na tel. 041/833-247.

Vallée Blanche (Mišo_Jenčič, 10.02.2015)


Za konec počitnic sva si privoščila še eno chamoniško klasiko. Glede na to, da je bil danes prvi res lep dan po nekajdnevnem vetru in/ali sneženju, sva pričakovala gnečo, pa sva doživela najbolj samotno Vallée Blanche, odkar smučava po njej. In kljub temu, da jo že kar dobro poznava, se vedno znova zaveva, da to nikakor ni tura, ki se jo da opraviti z levo roko. In vedno znova sva tudi presunjena nad veličastnimi razgledi in okolico. Je pa v spodnjem delu Mer de Glace zaenkrat presenetljivo malo snega – pod Salle á Manger je bilo toliko zahrbtnih kamnov, da sva dodobra uničila smuči. Se pa potem prismuča v Chamonix brez problemov.

Vodiška planina (Miha_D, 07.02.2015)


Še nekaj o lokalcih in inozemcih

Ker se je ob prebiranju TKG prispevkov težko izogniti nekaterim rahlo kritičnim zapisom, ki merijo na butalsko premlevanje o tem, ali sme turni smukač iti po gazi, ki jo je v potu svojega obraza nadelal njegov predhodnik, ali ne (o tem se je na TKG iskrilo kaki dve leti nazaj), bi rad kako butalsko dodal še na temo o lokalcih in inozemcih.

Domen je lepo opisal nam inozemcem večinoma neznano smukaško turo z Vodiške planine, za kar sem mu jako hvaležen. Tudi njegovo razmišljanje, ki se je verjetno rojevalo na samotni poti na Dobrčo, o pojavu tujerodnih turnosmučarskih vrst v domačih logih, sem prečital s silnim zanimanjem. Ni me zbodla niti med vrsticami izražena pedagogična kritika, da inozemci v svoji nevednosti in nebogljenosti, kje se spodobi zaprašiti skozi gosto hosto proti dolini, uberemo varijanto, ki je lokalci, zavedajoč, da so na svetu še drugi mučeniki, ki si žele na goro po udobni gazi, nikoli ne bi. Priznam, da sva se z Živo ravnala po nekoliko okornih vijugah najinih predhodnikov, ki sva jih detektirala med drevesi, večinoma pa sva jo ubrala po poti, ki je bila smučem najbolj prijazna. Na žalost domačinov je to bila gaz.

Jasno je, da lokalci poznajo domačo grudo kot svoj lasten žep. O tem nam priča nebroj historičnih faktov, med drugimi tudi, da so najvišjo goro in simbol slovenstva prvi osvojili štirje srčni možje, doma iz bohinjskih koncev. Tudi razne misionarje, naravoslovce, zemljemerce, gorohodce, turiste, avanturiste, kolonijaliste in druge invazivna bitja, ki so si zaželela novih krajev, šeg in navad, so po neznanih goščavah in puščavah prvi vodili domorodci. Baje se še danes ne ve čisto dobro, ali je na streho sveta prvi stopil Anglež ali nepalski domačin, ki je Angleža vodil navkreber. Torej moramo biti domačinom neizmerno hvaležni za njihovo poznavanje lokalnega okolja, še bolj pa njihovi živi ali pisani besedi, ki nam odkriva te skrivnosti.

Tu pa se pojavi težava, ki muči marsikaterega lokalca. In o tem je pisal tudi Domen. Ko beseda, ki govori o liku in delu domačina, še posebno takega, ki se bavi s turnosmukaško raboto, seže čez sedmero gora in voda do inozemca, ki takisto rad vandra po zasneženih poljanah in planjavah, se seveda v lokalni topos zgrne kopica prišlekov, ki brez kančka spoštovanja pomendra in potaca vse, kar lokalni živelj neguje in ceni že od pamtiveka. Vendar si priznajmo; ako se teh prišlekov ne nabere več kot je prstov na rokah, silne škode ni. Hoste, snega in skalovja je za vse dovolj, če le fovšije ni po sredi. Hudo pa utegne postati, ko bodo zavist zbujajoče čtivo in fotografične podobe o veselih prigodah turnih smukačev na TKG začeli čitati in gledati kaki Kitajci ali drugi narodi, ki premorejo nezamisljivo več duš. Poštenega človeka popade groza ob misli, da zimski raj na Vodiški planini preplavi nekaj milijonov poševnookih turnih smučarjev, ki se nato poženejo nizdol skozi uboge hoste do Miklavžovca. To pa bi pa domačinom zares zagrenilo življenje in bognedaj, da se to nikoli ne izpripeti.

Za konec naj dodam, da je ta o delitvi na lokalce in inozemce nekoliko iz trte zvita. Ne glede na rezidenčni status smo si oboji edini v ljubezni do gora, eni bolj do hoje na smučeh navzgor, drugi do vijuganja navzdol, tretji do obeh plati. Povezuje nas užitek in spoštovanje do narave. Lokalcem se zato ni treba bati inozemcev, saj smo v duši in gorah isti.

Miha

Zelenica-3angel (Gašper, 10.02.2015)


Kam pa drugam po službi kot nad Ljubelj.
Navzgor po cesti, kamor se je nekaj malega splazilo. Navzdol kar po plazu, kjer je enkrat samkrat zaškrtalo.
Sneg veselo pobira, se je pa danes prav fino peljalo.

Ojstrnik (IgorZlodej, 10.02.2015)


Cesta v zatrep doline Ukve je kopna, parkirišče spluženo, snega pa ne ravno v izobilju.

V nadaljevanju greva po cesti na sedlo Lom, do koče Nordio-Deffar je cesta sicer splužena, ampak je še toliko snega na njej, da je možno tudi na smučeh. Bolj klavorno je na samem sedlu Lom oz. planini Dolinca, kjer je vse precej spihano, na cesti pod severno stran Ojstrnika pa na srečo snega dovolj, vendar na soncu moker, v senci suh, kar je pripomoglo do nekaj težav s coklami, pa čeprav na skoraj novih kožah. Plazovna nevarnost II. stopnje, glede na poraščenost terena špa kljub vsemu še varno.

Nekako sva se prebila na vršni greben in na najvišjo točko. Razgled zelo lep, vendar pa je sonce počasi že zahajalo, zato je bilo treba dol.

Smuka presenetljivo dobram, čeprav manjka vsaj še pol metra snega, da bo v celoti prekrilo rušje, tudi cesta je bila vozna, najlepše pa seveda pri Sabini na Trbižu, kjer sva srečala še dva turna zanesenjaka Brigito in Matija.

In za epilog:
Če ne greš pogledat, ne veš. Če iščeš, ga najdeš. Če si nesrečen, ne hodi. Če te branje foruma spravlja v depresijo ne beri. Ne sekiraj se kaj pišejo drugi, raje se brigaj zase. Bog ne daj, da bi koga od zavisti infarkt. Če ti je všeč, ponavljaj, kajti zmeraj je drugače in vedno je lahko boljše.

Brda in sedlo V od Mrežc (Anže, 08.02.2015)


Letošnja snežna bera v Sloveniji ni prav bogata, a sva z Markotom vikend na Pokljuki vendarle izkoristila. V soboto sva jo potegnila na Brda in smučala v kratkem a sladkem raju - svež rahel sneg in prve sledi na beli strmini...

A veter prek noči na nedeljo ni dal miru in vsa milina sobote je izginila. V nedeljo smo v oblačnem in turobnem vremenu odšli na sedlo V od vrha Mrežc, ker se nama je v soboto zdelo mikavno. Izkazalo se je, da se je podlaga spremenila v eno samo kložo, ki ne nosi smučarja in se tako prek skorjaste klože bolj ali manj prebijali v dolino.

Razširjen opis razmer in predvsem bogatejša fotogalerija pa je na povezavi: http://www.anzecokl.com/blog/2015/2/8/pokljuski-dvojcek-sobotni-prisc-in-nedeljska-kloza

Vošca (Domen, 10.02.2015)


Še ujete razmere. Jurežev travnik sicer v glavnem že skorjast, a je na desnem robu, v senci dreves, še vztrajal prvovrsten pršič. V gozdu razmera super, na zgornjih travnikih pa prav tako, v glavnem nekoliko razmočen pršič, ponekod tudi tanka skorja, ki pa se jo da praktično v celoti (še) ognit. Temperature bolj majske, kot februarske, na soncu se pri hoji rada dela cokla, tako da se ujame tudi kaka minuta brezplačnega fitnesa...

Klek (Zenki, 09.02.2015)


Lep vzpon s Planine pod Golico, veter ni bil prehud. Vrh sicer spihan, a ob gozdu na levi strani se je do koče dalo potegniti nekaj lepih zavojev. Po gozdu je šlo ok, travniki niže so bili pa sploh fajn.

Vrh pristopne grape (IgorZlodej, 09.02.2015)


Sedim na kamnu, ura je še zgodnja, kondicije na pretek, pa zasneženi bregi vabijo. Pa nalepim pse, pa namestim še srenače, ker vem, da je bo tako šlo lažje in grem.

Tudi tokrat seveda povlečem svojo špuro in to prav tam, kjer je najboljša smuka. Sprva nameravam samo do Sive stene, ker pa je sonce še visoko, čelo pa še nič potno, grem naprej in nad običajnim pristopom na Špik nad policami grem direktno v pristopno grapo, ki je lepo zasnežena. V najožjem delu grem peš, višje pa spet nekaj kljuk na smučeh in tako pridem prav na Vrh pristopne grape. Za naprej pa trenutno ne priporočam, bo treba počakati še nekaj dni.

Pripravim se na smuko, še prej naredim nekaj posnetkov, razgled že dolga leta znan, pa vseeno se oziram naokoli, še posebej proti zahodu, kjer bo tudi danes zašlo sonce.

Smuka v grapi prav luštna, saj je sneg ravno pravšnji, nižje nekakšen mix predirajoče se rahle skorje in napihanca, potem pa uberem Zlodejevo linijo n tam je kot vedno najlepše. Nižje prečim v levo, pa se pri neki skali spet ustavim in počakam, da zaide sonce, potem pa preko planine pazljivo, ker smučke so ravno s servisa in to takega, ki nudi hitre in visoko kvalitetne usluge (Soča rafting iz Bovca). Spodaj na cesti pordeči nebo, verjetno zaradi zadrege, ker se poslavlja tako lep dan. Na cesti srečam še eno, ki so ji zvezdice všeč, pa sem dobil še jaz novo idejo.

Škrbina nad Cijanerico (IgorZlodej, 09.02.2015)


Na Žlebeh je zapadlo nekaj cm novega snega, kar pa ni bisteveno vplivalo na razmere na pristopni cesti, ki pa sem jo kmalu zapustil in zavil po celcu proti planini Larice. Pač malo za spremembo in ker je tam lepo, pa rad gazim oz. vlečem svojo špuro.

Od planine grem po "cesti" proti Pecolu, tik pred planino pa zavijem gor h koči Brazza. Da sem bil sam, ne bom poudarjal, je pa bilo lepo. Po prečenju izravnave zavoiem gor proti Cijanerici. Če naj bi bilo še pred dvemi dnevi tam napeto kot štrunfpantel, so se sedaj razmere že bistevno spremenile. Bile so super odlične, napol trda podlaga, čez pa od 15 do 30 cm napihanega snega, ki je bil dobro sprijet s podlago. Nad "kanalom" je bilo edino prevroče, drugače pa čista desetka že na vzponu, kaj bo šele v nasprotni smeri :).

Nad prelomnico je bil ta najboljši pršič. Potegnem špuro do vrha, se pripravim in smučam, zavijam, se ustavim in smučam. Ustavim se šele spodaj na ravnini pri nekem kamnu, ki je kot klopca. Pomalicam in....

Col des Aiuguilles Crochues - Col de Berard (Mišo_Jenčič, 09.02.2015)


Z žičnico sva se potegnila na vrh sedežnice Index in od tam nadaljevala po enem klasičnih turnih smukov v Chamonixu. Do prvega sedla (Col des Aiuguilles Crochues) je bilo kar veliko ljudi, potem pa so se vsi nekam porazgubili in sva skozi dolino s sedla Berard proti Buetu smučala povsem sama. V minulih dveh dneh so novozapadli sneg seveda že zelo presmučali, a še vedno sva našla nekaj flik deviškega. V Buet sva prišla pol minute pred prihodov vlaka, ki naju je odpeljal nazaj v Le Praz.

Še moje mnenje o "izdajanju" dobrih razmer na forumu. Obstajamo tudi taki, ki nam je turno smučanje v prvi vrsti gorniško doživetje in si želimo spoznati čim več novih smukov oziroma jih v eni sezoni praviloma ne ponavljamo. Zato nam je povsem vseeno, če bo kdo dan za nami užival v dobrih razmerah oziroma mu jih celo privoščimo, saj nam drgnjenje istega kuclja desetkrat zaporedoma nič ne pomeni. Po drugi strani pa spletno obveščanje prispeva k varnosti v gorah. Če to v naših logih ni povsem očitno, se tega dobro zavedajo Avstrijci: njihov najbolj priljubljen turnosmučarski forum vzdržuje salzburška služba varstva pred plazovi. Tudi koroška GRS ima svoj turnosmučarski forum in na njem celo link na TK Gora (nima pa nobenega linka na kako uradno slovensko spletno stran, ampak to je že onkraj te teme). Torej - če se komu ne zdi pisati, nič hudega. Ni se pa treba spotikati ob tiste, ki kaj napišejo (ker to tudi tisti "skrivači" očitno redno berejo...).

P.S: Franci (in kolegica), čestitke za pesmico. To so iskrice, ki našemu forumu vdihnejo dušo.

Ciprnik (Domen, 09.02.2015)


Proga ob dvosedi Velika dolina je bila ravno pravšnja za ogrevanje, še bolj pa prvi breg v gozdu, preden sem vdel nit na kolovozu. Kolovoz sem kmalu zapustil in se v duhu časa, prosto po Prešernu podal po gozdnem hrbtu navzgor. Teren bi bil sicer lahko prehoden, če ne bi motilo podrto drevje, ki se mu je potrebno stalno izogibat. Na stiku z markacijami s Planice naletim celo na osamljeno sled človeka, ki pa se hitro tudi konča. Približno v okviru markacij na greben in po njemu do skal, kjer sem imel namen turo tudi zaključit. A neznana sila me je potegnila naprej čez skale in ruševje, vse do vrha, 2x je bilo potrebno smuči sneti, tam se je vdiralo tudi do pasu, o smiselnosti takega početja niti ne bi razpravljal. ;) Smuka z vrha....terenu primerna, vsekakor pa atraktivna. ;) V gozdu sem se sicer imel namen držati smeri vzpona, a me je potegnilo nekoliko prenizko, na kar mi ni bilo več do prečenja v levo na rob, ampak sem se začel kar spuščat po grabnu, ki je edini označen na zemljevidu in se izteče točno na parkirišču pod Veliko dolino. Zgoraj je ponudil nekaj uživaških zavojev v napihančku, v spodobni strmini, potem je bilo potrebno obiti en skok, na kar se je pojavljalo vse več čeri, predvsem pa podrtih dreves, ki so na eni točki graben tudi povsem zaprla. Poštamfal sem ven na pobočja v desno, ki sicer tudi niso obetala nič dobrega, a ko sem presenečen naletel na osamljeno gaz, sem se je brez pomislekov oprijel in brez večjih težav prismučal točno na zgornjo postajo dvosede. Spusta po grabnu sicer nikakor ne priporočam, morda bi se bilo smiselno že višje oprijeti tega pobočja nad dvosedo, če ne, pa tudi smer vzpona nudi varno in brezskrbno smuko. Od smučišča do vrha se praktično povsod še vedno najde prvovrsten pršič. Priporočam, je pa verjetno že z opisa jasno, da ne gre ravno za nek klasičen turni smuk...

Stari vrh - Blegoš (Janvit, 08.02.2015)


Že kar nekaj časa so se kovali načrti - in končno so bile razmere, družba in vsi ostali dejavniki na mestu. Po večerni smuki na Starem vrhu, smo odsmučali do Četene ravani, kjer smo se razvajali na turistični kmetiji Tavčar. Po obilnem zajtrku smo se vzpeli nazaj na smučiše in obšli Stari vrh po njegovi severni strani. Ko smo prispeli na sedlo, smo nadaljevali po relativno položnem grebenu na Mladi vrh (1374mnv). Po čistem pršiču smo se spustili vzhodno in vse naše bojazni o škrtanju so se izkazale za brezpredmetne. Snega je bilo več kot dovolj. Nižje smo po gozdni cesti oddrsali proti Črnemu kalu. Tam smo se malo okrepčali in ko se je sonce skrilo napadli plešastega očaka. Vrh je bil popolnoma spihan; severozahodna grapa pa nam je ponudila izvrsten pršič. Na višini 1300mnv je kar nekaj podrtega drevja (predvidevam, da še posledica žledoloma), ki pa se mu lahko izogne po obeh straneh. Na Črnem kalu smo še tretjič namestili pse in se povzpeli najprej po cesti potem pa po zahodnem grebenu na Koprivnik (1393mnv). Po odličnem pršiču smo odsmučali severozahodno do Birta in se spustili po cesti do Rovt v Selški dolini. Po nekaj odprtih travnikih, gozdnih odsekih in zasneženi cesti smo utrujeni a kontenti prismučali do avta. Skupaj se je nabralo 1500m vzpona, 1900m spusta in 25 kilometrov. Uživali še Artač, Leon, Keber in Damjan!

Ratitovec (Franci, 08.02.2015)


V sedanjih razmerah vzpon iz Dašnice na Ratitovec postreže s kar 1200 višinskih metrov vzpona.Ekipa je bila danes številčna in v prijetni družbi vzpon hitro mine.Medtem ko smo bili v koči je tudi severnik dobil na moči in nas je spremljal vse do doline.Glede na spihan vrh,smo začeli smučati malo pod bunkerjem in skozi gozd na Vratca in v Razor.Nižje pa po že preiskušenih variantah v senčnih predelih dobili pršič vse do Dašnice.Glede na kulturni praznih se je kolegici porodila pesem v slogu Prešerna:

KAM?
(navdih po Prešernu)

Ko z mirom v srcu okrog divjam,
p rjatli prašajo me, kam?

Oblak ne ve, in veter ne,
kam smučka v snegu nese me.

Čez bele strmine snega,
skoz bukovo gmajno, sem - tja.

V belo dolino hitim,
vriskam in se veselim.

Pr jatli prašajo me kam?
K Ireni v Dašnico peljam.

Kofe, družba, per, salama,
med pr jatli je galama.

Je dan , kot ta, zavedam se,
da sreča v srcu spremlja me.

Pr jatli, hvala tudi vam,
naj dan brez sreče gre drugam!

Blejska koča. (Igor_Dežman, 07.02.2015)


Ker je imela luna še približno okrogle oblike,smo se trije junaki odločili za nočni pohod do Jožeta,čeprav je bilo med tednom prijav,da bi avtobus napolnil.Startali smo od križišča pri Sport hotelu,gozdna cesta je splužena do planine Javornik,no mi se nismo poslužili darila GG Bled in smo kar smuče nadeli in odbrzeli veselo v noč.Na koncu planine Javornik smo se odločili za daljšo pot,boljša bi bila tista od spomenika,ker na tej po kateri smo šli,je sredi poti ogromno podrtih smrek,tako da ti plezanja in pripogibanja,ter odpejanja smuči ne uide.Pri Jožu smo še pogledali smuk,potem pa odpršičali do spomenika,pa po cesti do planine Javornik in do avta,še luna se je na koncu prikazala.L.P.Igor

Mala Raduha (MetodŠ, 08.02.2015)


Z Janezom stopiva na smuči eno kmetijo pod Radušnikom, pri Miklavcu. Vreme zjutraj je lepo, čeprav so za popoldne napovedane snežne plohe in naraščajoč mraz z vetrom. Pri Koči na Loki se prične vedno bolj oblačiti. Po dnu doline je sneg precej obdelan od vetra, višje v rušju pa je še precej pršiča, veliko pa je tudi zametov. Pod Durcami naju dva dohitita, tako da je potem lažje zaradi smučine oziroma gazi. Nad Durcami in višje je močan vzhodnik odpihnil večino snega, a ga je vseeno dovolj za za silo napredovanje v okviru poti. Tu sneži in močan veter raznaša sneg. Greva do Male Raduhe in naprej proti Veliki, a potem ko vidiva, da je praktično brez snega in v oblakih vejavice, obrneva in odsmučava izpod Male Raduhe. S smuko nimam problema, čeprav je zgoraj to bolj smuka po zametenih delih poti. Tudi dol na Durce uspem kar dobro odsmučati, čeprav so drugi tu smuči nesli. Brez nekaj stikov s kamenjem seveda ne gre. Naprej dol je v okviru poti dovolj napihanega snega, da se da vijugati. Po dolini dol ni problema, nižje v gozdu pa je več delov s solidnim pršičem. Že pod Durcami se pričnejo oblaki trgati in kasneje od nižje spodaj gledava Raduho v soncu, ki pa je bolj kratkotrajne narave.

Blegoš - iz Potoka (Damjan_S., 08.02.2015)


Ne preveč zgodaj pozvonim pri vratih domačije v Potoku in vprašam, če lahko parkiramo na delno spluženem dovozu za kozolec (te manire nas je učil še Tonač v AŠ), potem smo zagazili v pršič proti že urezani smučini na levi strani doline. Sledimo ji le krtek čas in se raje usmerimo na desno, na cesto za Kal. Ta je kakšen km. splužena, vendar ne do tal. Sledimo smučini, ki cesto zapusti na prvem ostrem levem ovinku. Udobno pridrsamo do koče, tam pa sami stari znanci! Toliko časa smo s zadržali v topli koči in prijetni družbi, da se je ta čas kar lepo pooblačilo. Potegnemo še na vrh, kjer je takrat že pošteno brilo. Smučamo v smeri Prve ravni – deloma kloža, deloma pršič. Nato pa v glavnem smuk proti Kalu (pozor – eden od ovinkov je spihan tako rekoč do kopnega) in nazaj v Potok. Vsi smo se strinjali, da je bila lepa zimska tura!

Monts Telliers (Mišo_Jenčič, 08.02.2015)


Ker je bil za danes napovedan močan veter v višinah in ker je predvčerajšnim zapadlo nekaj novega snega, sva izbrala eno lažjo, ne preveč visoko turo. Prvo razočaranje je sledilo, ko sva se pripeljala v vasico Ravoire nad Martignyjem - tam je bila namreč cestna zapora in že naprej po cesti ne bi smela, na goro Mont Arpille pa še celo ne, ker je ravno danes tam potekala turnosmučarska tekma z 250 tekmovalci. Po malce cincanja sva se odločila, da greva pod prelaz Veliki Sveti Bernard, ker tam že poznava par tur, ki so se nama zdele dovolj varne v teh razmerah.

Tik nad izhodiščem sva opazila, da je večina smučarjev zavila na desno od ceste, ki pelje na prelaz V. Sv. Bernarda (prelaza Col E/W de Barrasson, ki sva ju poznala od prej, ležita levo od ceste). Ravno takrat sta prišli mimo dve Francozinji in sva ju vprašala, če vesta, kam vodi gaz proti desni. "Seveda, včeraj sva bila tam. Zelo lepa tura, ki pripelje na neko sedlo z čudovitim razgledom. 2-3 ure oziroma krajše kot katerakoli tura na drugi strani". Ker sva bila kar pozna, je bil slednji podatek dobrodošel, poleg tega pa sva želela spoznati tudi kaj novega (zemljevid sem seveda pustil v avtu).

Tako sva sledila dobro utrjeni špuri in kar hitro napredovala, le o kakem zaključku ni bilo ne duha ne sluha. Prekoračila sva že višino 2700 m (sedli Barrasson ležita na dobrih 2600 m), gaz je pa še vedno vodila navzgor. Vmes so se začele poditi tudi meglice, tako da razgled oziroma pregled nad okolico ni bil ravno dober. Ko so se meglice enkrat odprle, sva kar daleč in kar visoko zagledala vrh, s katerega so smučali predhodniki... Vdala sva se v usodo in sledila gazi. Ko pa se je pobočje postavilo pokonci, nama je zmanjkalo energije in tudi s časom sva bila zelo na tesnem (doma sva pogledala na zemljevid in ugotovila, da je višina vrha 2951 m, torej sva obrnila dobrih 50 m pod vrhom).

Sneg je bil nekaj med mehko kložo in pršičem in smuka prav odlična. Nenadoma je zapihal mrzel severni veter, meglice so se zgostile in videla nisva dobesedno ničesar več - vsepovsod smo belino. Tedaj naju je gps rešil najmanj zelo zoprnih težav, če ne česa hujšega. Teren je namreč mestoma precej ravninski in brez gps ne bi našla poti v dolino. Vsa premražena in tudi malce prestrašena sva prismučala do avta in bila na koncu vseeno zadovoljna, da sva naredila precej daljšo turo kot sva sprva nameravala. Ob lepem vremenu je res zelo razgledna, zato se mogoče še kdaj vrneva - nenazadnje nama je ostal en majhen dolgec. Kje sta hodili tisti Francozinji, pa nimam pojma.

Trdinov vrh (Aleš_s, 08.02.2015)


Trdinov vrh smo pustili za danes. Osvajali smo ga skupaj z manjšo množico tekačev (brez smuči), ki so imeli lokalno tekmo. Pa nas razen v koči pri Gospodični, ki so jo napolnili do zadnjega kotička niso nič ovirali. Vzpon je bil po dobro uhojeni poti, malo po smučini in malo po cesti, prav prijeten. Malo nas je grelo tudi sonce. Le na vrhu nas je malo hladil veter. Snega je res veliko in do kakšne skalce prideš le na kakšnem bolj strmem pobočju. Drugače pa kot vedno uživaško zavijanje po pršiču v bolj ali manj gostem gozdu in vmes tudi kakšna flanka brez dreves. Uživali smo Aljoša, Juta, Paro, Mojca in Aleš. Juhuhu!

Peca – Bistriška špica (Štehi, 07.02.2015)


Tudi naši, koroški hribi so dobili fajn porcijo snega.
Včeraj sva bila s Suzano na krožni turi nad Koprivno. Navzgor po avstrijski strani na Bistriško špico, navzdol pa po naši strani skozi Kumrov žlih. Imela sva super smučarija po pršiču.
Več slik na TurnaRit.si

Hoč (Jožko, 08.02.2015)


8. februar, Slovenski kulturni praznik je bil tudi zame danes pravi praznik. Zjutraj čisto po naključju, ko se štimam pri avtu, da grem na Robarjev grič se srečava z Markom in me vpraša: "a dans greš kam?" jest grem na Hoč je reku" Nisem imel namena res, sem nekaj cincal sam pri sebi pa si rečem, dej stari kej čakaš. In res skočim domov zamenjam rukzak in že sem nazaj. Potem pa lepo z avtom do Robarja po lepi in udobni špuri proti vrhu. Celo pot debatirava vse sorte stvari in Marko celo nekaj o Prešernu deklamira, jaz pa mam dost opravka sam s seboj in ga z veseljem poslušam hehe. No kaj kmalu sva na vrhu in glej ga zlomka na vrhu srečam legendo turnega smučanja, pisca večih TS vodnikov prijatelja Andreja Terčelja in njegovega prijatelja, (ime sem pozabil, se opravičujem)prijetno in prisrčno srečanje na Hoču. Razgledi prekrasni, dobra volja na višku, prisrčnica polna wink emoticon Podebatiramo pofotkamo in seveda prepustijo meni, da izberem smer smučanja in izbral sem jo smile emoticon Andrej in ostali so dejali, da kaj takega že dolgo ne. Smučanje po mehkem pršiču v starem bukovem gozdu, vriski štirih moških so povedali vse smile emoticon Avti so bili višje in hvala šoferjema, da sta nam dovolila še dodatnih 150 višinskih metrov smuke direktno do glavne ceste. seveda ni izostal tudi obisk prijatelja Rudija in njegove koče na Petrovem Brdu, tako, kot se za praznik spodobi. Res je bil lep in prijeten praznik in še je smile emoticon

Bevkov Vrh (MarjanD, 08.02.2015)


Kratek komentar na Domnovo objavo (in še kakšno zraven).

Domen, jaz te resnično razumem, ampak kot pravi stari pregovor: Lastna hvala se pod mizo valja!

Ko boš ti in tisti, ki si tukaj poskušajo pridelati kakšno literarno nagrado ali pa kolajno World free ride toura oz. naziv Najboljši poznavalec razmer v ožji in širši regiji (o številnih psiholoških učinkih pa sploh ne gre izgubljati besed), dojeli, da je pršič ali dobra tura izjemno redka dobrina z zelo omejenim rokom trajanja, boš lahko imel »lokalno« turo samo zase in lokalce. Do takrat pa It’s a free world!

Kot pravijo naši sosedje, čigar objave zaslediš bistveno bolj poredko, Geheimtip ist Geheimtip! V nasprotnem primeru pa je treba kar mirno prežvečiti grenko tabletko virtualne hvale in hitrega prenosa inforamcij v Facebook-ovski eri virtualnih strokovnjakov!

Veliko prijetne in varne smuke.

P.S. Pa, da ne bo pomote-nisem tisti, ki je ustvarjal »razdejanje« na in proti Vodiški planini.

Lp Marjan

Šavnik (Ksenija, 08.02.2015)


..gremo na soriške kuclje. In smo šli. Kar nekam.

Pokličem Jožkota iz prelepe Baške grape in ta nas usmeri na Šavnik. Po izdelani špuri. V samoto, kar smo tudi iskali.
S Soriške planine nekaj časa po gozdni cesti, potem pa po izdelani smučini skozi bukov gozd in po izvrstnem pršiču proti vrhu.
Na vrhu ni bilo nič več samotno. Odločali smo se in se na koncu odločili, da odsmučamo proti nekdanjemu smučišču Kobla do Boh. Bistrice, potem pa "po navdihu" :) nazaj do Litostrojske koče na planini.
In smo zaorali v pršič. Med bukvami je bila smuka res odlična, po smučišču pa smo tudi odkrili kaj nezvoženega.
Na Soriško planino smo dobili prevoz, tako da se je vse dobro izšlo.
Krasna krožna tura in res uživaško pršičenje.

Lajnar in Dravh (Miha_D, 08.02.2015)


Če sva včeraj s sopreprogo sprašila Vodiško planino, si je danes še najstarejši sin zaželel malček vijuganja po celcu. Seveda bi rad preizkusil svojo novo, za roditelje ne ravno poceni, turno opremo. In kaj preostane družinski turnosmučarski avtoriteti, kot da se vda v usodo in štirinajstletnega Žigo popelje na Dravh in Lajnar nad Soriško planino. Vrhovi so dodobra spihani, tako da z najvišje točke ni mogoče odpeljati proti dolini. Z Lajnarja skozi gozd je pela nekolikanjci mukotrpna, ker iz snega na plano štrli preveč vejevja in druge gošče, ki turnemu smukaču kvari užitka polno vijuganje. V spodnjem delu pred smučiščem pa je mogoče zavriskati v mehkem celcu in se z veseljem ozreti nazaj na lepo zarisane vijuge. Podava se še na Dravh, kjer je gozd redkejši in tudi mehkega celca je precej več. Tudi tu ne gre s samega vrha, ker je spihan, vendar prideva zaradi obilice snega v gozdu na svoj račun. Bo pa moral roditelj, če bo mali jel redno zahajati na turne smuke, kaj kmalu predati primat družinskega smučarskega virtuoza svojemu potomcu. Kaj hočemo, svet se vrti naprej. Za vas sva uživala Žiga in foter Miha

Hoč (1514m) (Andrej, 08.02.2015)


Na slovenski kulturni praznik ni lepšega kot se na vrhu srečati s prijatelji, poklepetati in v pršiču in ob lepem, mirnem vremenu podpisati 700 višincev na severno stran. V Baško grapo se bo treba še vrniti. Hvala Tonetu, Markotu in Joškotu

Lepi vršič (Marina, 08.02.2015)


Na Lepem Vršiču se ne gre hvaliti s pršičem. Nekaj malega ga je v gozdu. V zadnjih dneh očitno v tem koncu ni zapadlo nič. Vrh je spihan in stiskali smo zobe, ko je kdaj pa kdaj zaškrtalo pod smučmi. Dokler ne bo zapadlo kaj novega, izberite raje kakšen drug cilj.

Dobrča (Domen, 08.02.2015)


Najprej se težko ognem komentarju, kakšen vtis povzroči objava na tem forumu, na eni sicer strogo lokalni turi. Ko se včeraj popoldan odpravim proti Vodiški, takoj opazim nenavadno veliko število špur, predvsem pa nenavadno zvožen/zdrajsan kolovoz, kar mi je takoj dalo vedeti, da tu ni vozilo le tistih nekaj lokalcev, ki v ugodnih razmerah vsakodnevno tu vozimo. Po kolovozu namreč ne vijugamo na tak način, tu se ob večji meri pršiča bolj kot ne le spušča oz. lovi cel sneg po ovinkih (ob poznavanju izletnih con seveda;)), zavoje pa nizamo izven kolovoza. Prav tako sem videl sledi smučanja tudi na odsekih, ki smo jih lokalci vedno imeli in jih zagotovo tudi bomo imeli za "nesmučljive", predvsem zaradi tega, ker vemo, kakšna je podlaga tam poleti. Tudi sledi štamfanja na planini niso povsem običajne, lokalci gremo v obe smeri na psih, predvsem pa lokalci ne vijugamo po in čez špuro navzdol grede, ampak jo brez kakega posebnega dogovora pustimo čimbolj nedotaknjeno, če že za drugega ne, pa zase za naslednji dan. Pač vsi vemo, kako zgleda gazit celo pot in da špura ni vedno taka, kot je bila včeraj, vsaj pred prihodom "inozemcev". :) Pa naj ne bo razumljeno, da se želim pritoževati ali celo obtoževati, dejansko zgolj opazka, kako hitro se v načeloma "neobljudenem" okolju pozna vsaka najmanjša sprememba. Če se je pa kdo v zgornjih vrsticah prepoznal, se pa verjetno ni po naključju... ;)

Danes se zapeljem v Drago in kalkuliram, da je veter pobočjem Dobrče morda prizanesel. Kalkulacija se izkaže žal za napačno, saj je že travnik pod Ledeno trato precej spihan, v gozdu pa prav tako ni neke bogate snežne odeje. Prvi levi ovinek nad travniki posekam po gozdu, potem se mi pa zdi najlažje kar slediti cesti. Ko se cesta konča, nekaj časa lovim kolovoze, potem pa naravnost gor, po najpoložnejšem terenu, proti markirani poti Prevala - Dobrča. Na markacijah sem v dilemi, ali jim slediti po dokaj izpostavljeni prečnici proti Koči na Dobrči in potem po lažjem terenu na vrh, ali ubrati krajšo in precej bolj pokonci varianto, direktno proti vrhu. Odločim se za slednjo. Vsekakor dober kondicijski izziv, saj sem praktično celo pot gazil v nedolžno belino, tudi po napihanih predelih. Na vrhu me pričaka pravi snežni metež, zato se hitro poberem proti dolini. Poskušam se držati čimbolj napihanih predelov, na kako mino je vseeno potrebno biti pripravljen. V gozdu potem sicer super pršič, a je malce preveč ropotalo za povsem brezskrbno vijuganje. Spodaj se držim ceste, 2 ovinka posekam, a tam gozd ni ravno tipičen primer turno smučarskih terenov. Lep, nevsakdanji in v zgornjem delu kar atraktiven turni smuk, kjer se zagotovo ni potrebno bati kakega drenjanja...

Blegoš (Jurij_Šoba, 08.02.2015)


Kratka a (skoraj) sladka: z avtom sva se pripeljala do Črnega kala, naložila smuči na nahrbtnika in se vzpela na vrh. Kolega je odsmučal v gozd direktno na severno stran, jaz pa za njim, čeprav je bila to moja prva tako strma v gozdu. Vendar je bila skrb prvih ca. 200 vm odveč, saj je bil pršič res odličen. Večkrat sva prekrižala dve smučini, ki sta ju po včerajšnjem opisu sodeč naredila Aleš in njegov tovariš. Nato se je začelo podrto drevje, ki sva ga obšla po levi in tam ni bilo kaj dosti smuke. Dobil sem opozorilo: "Ali imaš na sebi očala?", ki se je nanašalo na štrleče suhe vejice smrečic. Zadnjih 50 vm pred cesto koča na Blegošu - Kal je bilo spet v redu. Ugotavljava, da bi bilo bolje obiti drevje po desni strani, ker so bile tam visoke bukve. Po cesti sva jo mahnila v desno in po blagem naklonu prismučala do Kala in avta. Ker se je že oblačilo, je bila kratkost ture (ca. 450 vm) umestna.

Nad Pecolom (Gašper, 08.02.2015)


Danes tudi mi nad Pecol. Na koncu smo jo ubrali proti Rumenemu spodmolu, ki je sila popularen ta teden.
Vreme krasno. Razmere se od včerajšnih poročil niso kaj preveč spremenile.
Nekaj veselja po tamehkem, potem pa precej menjave podlage.
Nižje na planini pa spihano do glazure. Pa skoraj do avta se pripelješ. Kaj bi človek lahko želel več.
Lep dan v dobri družbi.

Šavnik (Marjana, 08.02.2015)


Ko sva prebrala Bačkotov navdušen opis, sva se tudi midva odločila za Šavnik. Začela sva v Ravnah in ker je bila špura že potegnjena, sva bila kar hitro na vrhu. A vseeno malo prepozno, ker se je pooblačilo in začelo močnooo pihati. Zato sva se hitro spustila med bukve, kjer je res super uživaški puhec, le da je v zgornjem delu že precej razrit. So pa zato v spodnjem delu še deviške nedotaknjene flanke. Potem pa še malo gozdarjenja proti opuščenemu smučišču, ki je začuda nudilo še kar nekaj nezvožene beline.

Čisti vrh (IgorZlodej, 08.02.2015)


Na Prešernov dan, ne preveč prešerne snežne razmere, pa tudi brez Prešernove......Julije.

Tokrat izberem drugo izhodišče. Cesta je še nedotaknjena, zato je užitek pri hoji toliko večji, saj se mi ni potrebno držati "tirnic". V Pologu zavijem gor na stezo, ki je kljub gozdu solidno zasnežena, zato pa toliko bolj klavrna snežna podoba na Planini v Plazeh, kjer je vse spihano. V nadaljevanju je spet nekoliko bolje in pa seveda utrjena špura, tudi od "naših", ki so bili bolj pridni in bolj zgodaj vstali, ter tako že smučali, ko sem jaz prisopihal med macesni na vršne čistine.

Da bi obrnil, mi ni bilo v mislih, zato sem jih pozdravil in odšel naprej na vrh. Tam okoli Triglava se je že meglilo, zato sem kar hitro obrnil. Do gozda je bila na prisojnih pobočjih skorja, pa nekaj trde klože, potem v gozdu suh sneg.

Na planini malo posedim, potem pa dol skozi gozd v Polog in po cesti Na Skalo.

Kljub vsemu, predvsem pa zaradi lepega okolja, prav po prešernovsko lepa.

Slivnica (Matevž, 08.02.2015)


Slivnica je danes pokazala vse svoje dobre plati. Saj ne, da ne bi srečali čarovnic, ni jih manjkalo. A so bile prijazne. Snega je več kot dovolj, spihano ni preveč, večinoma je gost suh sneg, po katerem lahko lepo vijugaš. Smiljana, Slava in jaz smo se imeli prav lepo. Končali pa smo pri Stani v Žerovnici na odličnem kosilu.

Preber (Tadej_Pušavec, 08.02.2015)


Preber je že nekaj časa vabil k obisku, vendar smo za to očitno izbrali napačen trenutek. Vreme nam je kljub ne najslabši napovedi pošteno pokazalo zobe. Že pred Katschbergom je bilo precej vetrovno, na drugi strani v dolini Lungau pa sploh... Gorski škratje so danes imeli pošten direndaj.
No če smo se že pripeljali tako daleč, sklenemo vseeno poskusiti, čeprav nam je bilo takoj na izhodišču jasno, da vrha tokrat ne bomo videli. Kljub temu da je sonček skoraj prebil oblake je veter naredil svoje. Po dveh padcih, ki sta jih povzročila sunka orkanskega vetra je šalo vzel vrag.
Pri koči na planini Preber dilem ni bilo več. Skupaj s skupino domačinov jo veselo odkurimo v dolino. V takem bomo že še lahko prišli, vendar bi rajši v lepšem. Gora tokrat ni hotela.
Posledice vetra bodo verjetno še lep čas prisotne v obliki napihanih plasti, ki ne bodo ravno prispevale k stabilnosti snežne odeje.
Začelo je tudi močno snežiti, tako da smo čez Katschberg z avtom komaj še pridrsali, oddahnili smo si lahko šele na avtocesti.
Če že ni bilo najlepše je bilo pa vsaj ves čas zanimivo...

"Uživali"... Branka, Janez, Dragica in Tadej

Na koti 1715m (med Pl.Pungrat in Pl.Šija) (Rok_Kovač, 08.02.2015)


Glede na to, da so pri ARSO napovedali popoldanski vdor hladnega vetra s severa in snežnimi plohami, sem zreduciral turo na dopoldanski čas.
Zopet se zapeljem čez naravne kamnite tunele Dolžanove soteske in parkiram v Jelendolu 750m.Gozdna cesta, ki se vzpenja proti južnim planinam Košute, je bila že dobro zasnežena za vzpon s smučmi, le pri krmilnici srnjadi sem zaradi kakcev snel smuči, da nisem ravno namazal nove Volkl-moher psičkov.Naprej je bila udobna cesta od domačina steptana z motornimi sanmi.
Hitro se povzpnem do razpotja za Kofce in Pungrat-Tegošče ter desno potegnem še za ovinek in po krajšem vzponu dosežem rob planine.Sneg je bil vseskozi suh, na sončnih delih pa je nastala rahla skorjica, precej je spihanega.Na vsake toliko je preko visokega grebena Košute zapihal močan severnik, ki je prenašal sneg vse naokrog po gozdovih.Na turi sem bil spet popolnoma sam, saj za mene, ki poleg smuke iščem predvsem čare prvobitne narave, ne obstaja samo dostavna pot na Zelenico.
Nad Pl.Pungrat sem vlekel smučino še naprej v desno na osameli grebenski hrbet, ki meji z druge strani na PL.Šija.Zgoraj na travnati pleši se usedem na suh kamen in opazujem enega gornika, ki hodi po grebenski na Kofce goro.Malo se okrepčam s suhimi sadeži, popijem topel čaj, pomeditiram odprtih oči na sneženo kuliso Košute, potem pa smuk v dolino, saj se je vreme s temnimi oblaki in vetrom začelo že zapirati.Tudi dolga cesta naprej do Jelendola je bila fantastična s smuko po debelem, mehkem sneženem robu, da sem spet kar smuško plaval.
Lepa tura, primerna tudi za začetnike turne smuke (le ob večjem snegu se je treba držati levega višjega dela planote planin), ki iz Jelendola postreže z 950v.m vzpona + izredna panorama ter samota gora.LP!

Lepenatka (Čeha, 08.02.2015)


Na kulturni dan sva si z Pavlom privoščila eno lepo ,kratko ,kulturno turo.Čez Černivec sva se zapeljala v Tirosek in zavila v Mačkin kot, v dolino Kanolščice.Ker je snega dovolj sva parkiral že spodaj pod zasneženimi travniki.Špura je bila potegnjena in kaj hitro sva pri zadnji kmetiji z dvema psoma,ki sta na srečo priklenjena,saj nama ni bilo do hitrejšega tempa.Že v naprej se nama je smejalo,kajti proti planini je bilo pršiča dovolj.Edinstven pogled na vrh naju je še dodatno podžgal.Višje je malo spihano,a osrednji del iz vrha je videti v redu.Znani razgledi z vrha proti Kamniškim ,hitro preoblačenje zaradi vetra in veselje se začne.Lepi zavoji v puhcu proti planini,naprej pa še bolje.Slalomiranje po ozki gozdni cesti je pravi užitek.Čaka naju samo še finale grande.Najprej prva senožet nad kmetijo Knebovšek,malo po lepo zglajeni cesti,juhej,kakšen pogled.Čaka naju deviški pršič do avta.Breszkrbno sva nizala zavoje,do zadnje bočne kristjanije pri avtu.

Punta della Croce, 2478 m (Mišo_Jenčič, 07.02.2015)


Punto della Croce nad Morgexom v dolini Aoste sva obiskala že pred par leti na poti v Chamonix in tudi tokrat se nama je zdela primeren cilj. Bila sva pa kar presenečena, ker ni bilo takorekoč nobenega obiska, le še en italijanski par (smučar in krpljarka). Skupaj smo potem zgazili 10-20 cm novega. Ko smo bili že v gornjem delu, so nam nasproti prismučali trije, za katere pojma nimam, odkod so se vzeli (no, očitno so na hrib prišli z druge strani). Kakorkoli, grdo so zrili pobočja. Saj ne, da za nas ne bi ostalo dosti deviških flank, ampak v tistem lahkotnem in enostavnem puhcu so res skrajno neestetsko ružili. Na vrhu sva se naužila božanskih razgledov, potem pa vriskaje navzdol. V puhcu v srednjem delu sva tako uživala, da sva kar pozabila slikati... Na koncu še nekaj porivanja po tekaških progah in že sva bila pri avtu v zaselku Arpy.

Vodiška planina (Miha_D., 07.02.2015)


No, pa se je tudi za naju začela turnosmučarska sezona. Po trikratni turni aklimatizaciji na Starem vrhu v tem tednu, ki resnici na ljubo niti ni bila tako slaba, sva se danes podala na Vodiško planino, o kateri je pisal Domen na TKG . Pred leti sva jo naskočila s kolesi, tokrat sva si pa rekla, da jo skusiva še s smučmi. Od Miklavžovca je skozi gozd nadelana udobna špura, ki naju po dobri poldrugi uri pripelje do koče na s soncem ožarjeni planini. Kaj dolgo se ne zadrživa pri njej, saj naju doma čaka troglavi naraščaj, ki je obljubil, da v odsotnosti skrbnih roditeljev ne bo na računalnikih, ampak bo pridno delal domače naloge. Spust skozi gozd ne nudi kakih turnosmučarskih presežkov, ker je debelina snežne odeje prepičla, da bi prešerno vriskajoč vijugala med debli, vožnja po ozki utrjeni stezi pa od turnega smukača zahteva skrajno hitre in kratke zavoje, še posebej na mestih, kjer se pot strmo prevesi navzdol. Tudi velemojstri takega sloga se nekajkrat znajdemo v kritični situaciji in končamo v snegu, vendar brez hujših posledic. Kljub vsemu zadovoljna prismučava do avta v dolini. Za vas sva vriskala Živa in Miha.

Rumeni Spodmol... (Tom, 07.02.2015)


A sunny day and a surprising meeting with slovenian friends from TK Gora!
Much wind today and the snow-conditions a bit changing, but not so bad...

Izhodišče: Sella Nevea
Vzpon: via Malga Pecol and Forca dei Disteis/Vrh Strmali
Smuk: same way back

more informations you can find in Darja’s report...;-)

lp. Tom

Klek (Miro, 07.02.2015)


Po včerajšnjem pilingu na Pleši se je prileglo nekaj sonca in vsaj nekaj brezvetrja.
Z Ninotom se podava na domače kuclje.
Smer: Planina pod Golico - parking pri Črnem potoku, nato pa čez Mentna na Jeseniško planino in na Klek.
Jeseniška planina spihana, a za vzpon se snega še vedno najde. Na oni strani Medvedji dol lepo zalit (očitno smo naš sneg izvozili tja čez), Koprivnjak že pokracan, midva pa sama na Klek.
Najdeva lepo zalito flanko z Javorij proti planini, nato pa smuk po smeri pristopa nazaj.
Popoldne zaključiva na domačem kosilu pri Betelu.
Priporočam...uživanje na snegu in kosilo ;)

Rumeni spodmol pod Montažem (Darja_Zaplotnik, 07.02.2015)


Do Pecola razmeroma živahno danes, višje gor pa seveda bistveno manj. Večina obiskovalcev se nas je vzpenjala proti Škrbini Vrh Strmali in dalje do spodmola. Proti Škrbini nad Cjanerico ni bilo nobenih sledi, pobočja pa izgledajo izjemno napeta in polna klože.

Smučarske razmere variabilne, povsem zgoraj prima pela po globokem uležanem pršiču, vmesni del napihanec. Spodaj kloža različnih vrst, ki je zahtevala kar nekaj spretnosti. Kasneje, na analizi, smo z ostalimi akterji ugotovili, da so bile razmere malenkost boljše v levem (gledano dol) delu pobočja. Mi smo se pač držali precej desno.


Celostno gledano (vreme, ambient, družba) je bila tura vsekakor uživaška, same smučarske razmere pač malo manj...k najvišji oceni pa ji pripomore internacionalen pridih, saj smo na spodmolu srečali izjemno prijetno in ubrano družbo iz salzburškega turnega foruma.

Blegoš (Aleš_S, 07.02.2015)


Na Blegošu že dolgo nismo bili, pa sva ga danes spet obiskala. Za sprememebo sva štartala že na ovinku pred vzponom ceste proti Potoku. Sledila sva smučini, ki naju je vodila strmo skozi gozd potem pa po cesti na Kal in do koče. Morala sva izkoristiti toplo in dobro gostoljubje. Potem pa še na vetrovni a s soncem obsijan vrh. Za spust sva iskala strmo vzhodno grap, pa sva se znašla na običajnem severnem spustu skozi gozd. Čisto po grapi ne gre, ker je kar veliko podrtega drevja. Se pa da levo ali desno. Po pršiču je bilo smučanje uživaško le sem in tja sva pogrebla kakšno vejo. Ker sva zgrešila pravo grapo sva prismučala v Potok. Za nagrado sva se morala vzpeti še na sedlo vzhodno od Potoka. Potem pa presenetljivo dobro odvijugala skozi ne prav redek gozd do avta. Juhuhu! Boris in Aleš

Trdinov vrh (1178m) (Andrej, 07.02.2015)


Na predvečer sem iskal zapiske smučarskih spustov z Dolenjske, pa jih ne najdem. Tako se z Marjanom odločiva, da gremo z Aišo odkrivat novo, danes z snegom bogato pokrajino.
Parkirišče v Gabrjah (370m) lepo očiščeno, le zaradi množice avtomobilov peščev ga je potrebno malo razširiti. Potem po planinski poti do Gospodične(830m) in po cesti okoli do stolpa in vrha(1178m). Vojaki se z kidanjem ravno prebili do ograje, saj veter naredil konkretne zamete. Na vrhu za sneženjem posije sonce, mi trije pa po počitku v odprti cerkvi juhuhu po smeri pristopa. Pod Gospodično se držimo električnega daljnovoda, ki pa zaradi obilice snega in prečke ne omogoča prav veliko zavojev. A še vedno bolje kot po gošči ob poti vzpona. Še dobro da je vetr sneg potlačil, saj podlage ni, razen zakritega grmičevja. Tudi Dolenjska z Belo krajino ima potencial vpisa
na turnosmučarski zemljevid.

Krim , 1107m (Samo, 07.02.2015)


Danes je bila smuka iz Krima prav dobra. V obe smeri je 800 višincev minilo en dva tri. Šla sva iz Stahomerja, kjer je snega približno 30cm, nekje po 200 višincev je snega več. Na vrhu pa nekje 50 cm. Zgornjih 600 višinskih metrov je bilo smučanje praktično brezkrbno, nižje pa bolj tako tako. Dodatna informacija, ki ni nujna za razumevanje prejšnjih stavkov - http://www.obris.si/category/turno-smucarski-blog/

Ratitovec (Franci, 07.02.2015)


Štartala sva iz Dašnice.Tako kot prejšnji teden sva šla po daljši varianti preko planine Klom,ki se je danes pokazala v pravi zimski podobi.
Pod vrhom in okoli koče je sneg precej spihan.V koči se nas je nato zbralo več smučarjev in skupaj smo se spustili v dolino.Zgoraj spihano,v gozdu nekaj klože,po travnikih še veliko pršiča s ponekod nekaj rahle skorje.Prismučali smo do Dašnice.

Slivnica, 1114 m (Aljoša_Belingar, 07.02.2015)


Coprnica Uršula je poskrbela za pršič in sonce. Mi pa smo le dodali svoje podpise.
Da ne bom preveč nakladal, bilo je fajn.

Uživali smo Juta, Paro, Aljoša

PS. Slikce so s Parotovega mobija.

Streliški vrh (Branko, 07.02.2015)


Streliški vrh (1266 m)
Prišla je prava zima in končno daje tiste prave, lepe občutke, ko se je v polni meri zaveš. Sneg, mraz in veter so tisti elementi, kateri potrdijo smisel in lepoto, ki jih doživljamo na turnih obiskih gora.
Uživali Maja, Sašo in Branko

Pod Devicami (IgorZlodej, 07.02.2015)


Gore mi nikoli niso bile poligon, niti ozadje za afnanje. Do njih sem čutil in še vedno čutim globoko spoštovanje. Zajzera je ena najlepših Alpskih dolin. Ko povsod piha, ko veter sneg prenaša v zamete in opasti, je tukaj mirno, romantično, tiho, skoraj neslično. Tudi ob znantni nevarnosti snežnih plazov povsem varna tura.

Le drsajoči korak na smučeh se sliši, ko se gre čez Ojcingerjeve travnike. Cesta proti Pellariniju ni več nedolžna, ampak tam kjer se gre je spet popolna nedolžna belina. Kako je lepo je gaziti pol metra snega nad eno najlepših Trbiških dolin. Prav za nas Slovence je prihranjeno to veličastno delo, še dobro, da drugi ne poznajo teh krasnih lepot.
Na enem izmed ovinkov ceste na Prašnik neizmerno vabi gozdnato sleme. Težko se je upreti, saj je razgled nadvse veličasten, sneg nežno vabljiv, jase med zasneženimi smrekami pa popolna lepota zimske pokrajine.
Za hip, za nekaj minut se ustavi korak, toliko, da se srce umiri, da pogled zajame veličino zime in ga nežno božajoče zimsko sonce pogreje v obraz.

Lepo je tam gor, prelepo, podoba, ki je dana le izbranim, ki zmorejo sem gor.
In za nagrado, za trud, smuka, ki te nežno popelje nazaj v dolino. V dolino do prijaznih Ojcingerjivih, kjer s pogledom na nesmrtni Montaž počasi srkaš rumeno tekočino.

Pasja ravan (Jurij_Šoba, 07.02.2015)


Naj še jaz primaknem krajšo turo v Polhograjske dolomite, ki so vabljivi po sneženju in kadar v visokih hribih gospodarijo vetrovi. Izhodišče je bila kmetija Logar na ca. 600 mnv v Potrebuježevem grabnu na južni strani Pasje ravni, kjer sem začel pred poldnevom. Pot je potekala po travnikih od Logarja mimo Skalarja, po širši vlaki skozi pas gozda (brez posledic žleda!), čez Ogrinove travnike mimo še ene večje hiše na sedlo Kal. Blizu asfaltne ceste za Črni vrh sem se po travnikih vzpel na vmesni razgledni vrh z dvema vodnima zbiralnikoma, se z njega spustil do ceste, jo prečil in tik ob njej vlekel "špuro" ca. 500 m daleč do odcepa gozdne ceste za vrh Pasje ravni. Zadnji delček sem šel od kažipota "5 minut" kar skozi gozd. Vračal sem se ob svoji sledi, razen začetnega spusta z vrha do ceste na južni strani. Povsod je bil odličen pršič, razen manjšega območja ob vmesnem vrhu, kjer je bil sneg bolj zbit od vetra. Tam je tudi še neprijetno pihalo. Ob povratku se je vedno bolj jasnilo, tako da ni bilo problemov z vidljivostjo v vsesplošni belini. Skupna opravljena višinska razlika je bila ca. 450 m. Nakloni na tej turi so v glavnem blagi, razen nad kmetijo Ogrin. Pršič je omogočal kratko vijuganje po vlaki.

Škrilje, 1012 m (Bela krajina) (Jaka_Ortar, 07.02.2015)


Če sneg noče k nam, gremo pa mi k njemu!

Sredi dopoldneva iz Srednje vasi (450 m), tam sem na travniku izmeril 90 cm snega. Res so se vremenarji zmotili - tu ga je padlo čisto preveč! Samo od včeraj sredi dneva 55 cm. Pršič, seveda. Palice so šle do ročajev not’, jaz na Alaski pa do kolen in občasno še čez. Mare je bil na Himalaji bolj pri "gladini".

Po karti in GPSu sva v rahlem sneženju lovila pravo smer in bila po skoraj 3 urah in 600 m plavanja navzgor ornk zdelana.
Čeprav je bilo ogromno novega (nepredelanega) snega, v ravno prav gostem gozdu ni bilo kakšnih čudnih razmer, razen zadnjih 100 m, ki sva jih opravila točno po SV grebenu (optimista sva mislila, da tam ne bo treba plavati - da bo spihano). Tam je bila v snežni odeji od vetra zbita plast, na njej pa še nov sneg, vse skupaj se je mestoma posedalo in tu in tam malo počilo.
Zato sva smučala proč od grebena - po gozdnatem pobočju z vrha naravnost proti SSV. Sam pršič brez dna ...
Ko je naklon padel pod ~15°, se je dalo peljati samo še po špuri od vzpona.

Kdor ima plohe - to so vsekakor razmere zanje in špura je tudi že potegnjena. Domačini pa so navdušeni nad odkritjem nove turnosmučarske destinacije za zime, kot je ta - ko nam padavine prinaša JV veter namesto J ali JZ. Za parkplac rabite lopato. Medved(i) baje spi(jo), vseh kraških brezen pa še niso odkrili.

Lp
Jaka

Šavnik (Bačko, 07.02.2015)


Hitro bežeči oblaki nad Stolom so nas zjutraj prepričali, da smo namesto Karavank izbrali rezervni cilj Koblo. V Bohinju je bil že sonček in brezvetrje, sneg pa prav primerno ohlajen. Ker se nam je zdelo, da bo prehitro konec, smo jo na slabi polovici ubrali levo po družinski in kmalu srečali trojico mladeničev, ki so se že vračali iz Šavnika. In ker je žabo težko nagnati v vodo, smo bili kmalu Vrh Bače in tudi na vrhu Šavnika. Vrh Bače in na Planini za Šavnikom, nas je sicer malce obrilo, a hujšega ni bilo. Pred spustom nas na vrhu ujame še stari znanec Rok s prijateljem, ki nas je tudi podučil o geografski meji med Bohinjem in Graparji. Toliko da se ve.
Spust je bil v globokem pršiču med ravno prav razmaknjenimi bukvami prav fantastičen, sem ter tja je sicer malenkost zaškrtalo, a zanemarimo malenkosti. Nato pa po perfektnem pršičku po nekdanjem smučišču vse do avta.

Vošca (Uros, 07.02.2015)


Izhodišče v Srednjem vrhu pri stari karavli. Špur še ni bilo in cel dan nisva srečala nikogar. Kratka, nezahtevna in predvsem osamljena tura - prava izbira za danes.
Zapadlo je ene 10cm novega, o kvaliteti pa podobno kot poroča Marjana z Dovške babe - vse od puha do malce ojuženega snega, le prave trde skorje ni bilo nikjer. Malce zna zaškrtati le čisto spodaj v gmajni, sicer pa je snega dovolj (ene 40cm) in je smuka čisto OK.

Dovška baba (Marjana, 07.02.2015)


Do zadnje kmetije je cesta zasnežena, a s pogonom na 4 kolesa prevozna. Vzpenjala sva se v toplem sončku, višje pa so se preganjali oblaki, ki so se na srečo razbežali še pred najinim prihodom na vrh. Veter je bil zmeren. Snega je bilo vseh vrst – na vrhu nekaj skorje, nižje puhasto, proti koncu grabna pa že malo ojuženo. Tudi cesta je bila lepo prevozna, travniki pa so bili sploh prima – prava spomladanska smuka.

Pleša nad Pokljuko (Jure_N., 06.02.2015)


Danes mo odšli malo pogledat za razmere na Pokljuko. Z Žiginmu Roverjem do spomenika, vendar je tako pihalo pa taki zameti pri Kranjski dolini, da smo šli nazaj na cesto in na Rudno polje. Od tam na Plešo. Snega v gosti gmajni malo, odprt gozd pa napihan. Ves čas je precej pihal veter, proti vrhu pa so ogromni zameti. V zavetju gozda je pod smučmi karprecej pokalo, klože so ogromne, posebi kjer je ruševje spodaj. Družno smo ugotovili, da je bilo dosti, se odpovedali spustu na Konjščico in šli nazaj do vojašnice. Kar je naredil veter te dni bi znalo biti hudo nevarno na izpostavljenih odprtih flankah. Bo treba za kako lepšo smučarijo počakat nekaj dni, da se pomiri.Pri vojašnici pa nas je celo pričakalo sonce. Uživali Jure, Miro, Vesna in Žiga

Vodiška planina (Domen, 05.02.2015)


Lepa kondicijska tura, ki premore kar nekaj atributov:
- bližina izhodišča,
- zelo redek obisk (turnih smučarjev), praktično vsakič lahko vijugaš na frej,
- 650+vm je ravno prav, da je tura izvedljiva tudi po šihtu in da ne prideš preveč spočit z nje ;),
- popolnoma varna v praktično vseh razmerah,
- super smučljiv gozd (ravno prav redek), z enakomerno snežno odejo,
- non stop odprta koča s prijazno oskrbnico.

Najbolj smiselna varianta na smučeh je z izhodiščem pri Miklavžovcu, sladokusci lahko najdejo tudi kako bolj ali manj smiselno alternativo... ;)

Sv. Jakob (Darja_Zaplotnik, 05.02.2015)


Medtem, ko je vesoljna Slovenija prognozirala snežno apokalipso, sva s Polono obiskali tale nadvse ljubek hribček nad Medvodami.

In včerajšnja izvidnica je imela seveda povsem prav...razmere so bile namreč danes nesramno pr(a)šičaste. :)

Kratka in sladka turca v preddverju prestolnice!

Planina v Plazeh (IgorZlodej, 05.02.2015)


Ko želiš na lepše v najlepše konce je prav, da se izbere lep zimski dan.

Žal s sneženjem niti približno ni bilo tako, kot je bilo včasih pozimi, ampak menda še bo, za nekatere še hudo.

Na izhodišču je bilo kakih 15 cm novega snega na kake pol metra podlage. Ker špuro sproti delamo, je bilo tokrat skoraj preveč enostvano, zato sem si vzpon popestril z nekaj odžaganimi vejami. Špuro sem povlekel še do planine, od lovske preže, pa sem se vračal brez obložene drsne podlage. Ves čas je na rahlo snežilo, po špuri pa se je prav lepo peljalo nazaj.

Sv. Jakob (Mišo_Jenčič, 04.02.2015)


Danes ponovno ena nočna. Pričakoval sem malo več snega in tudi južen je bil precej, a vseeno je bila smuka nad pričakovanji. Prav lepo se je dalo zavijati in tudi škrtalo praktično ni. Sicer pa bo že jutri drugače.

Rumeni spodmol (IgorZlodej, 04.02.2015)


Prazno parkirišče V Žlebeh, še bolje, sva lahko samo lepote gora opazovala.

Po cesti snega dovolj, bel, škripajoč, skratka tak ta prav.

Na planini sva se odločila za smer spodmol pod Montažem. Staro špuro je po izravnavi zasulo, tako, da sva imela dejansko vsa pobočja povsem nedotaknjena. Izmenično sva vlekla špuro po mehki kloži in tako prikljukala pod steno s katere se je občasno malo posulo, vendar nič nevarnega. Sonce je prijetno grelo, zato prav dolgo nisva oklevala in sva odsmučala po....ja nič to je treba narediti, pa potem vtise urediti.

Lepa tura, močno priporočam, ampak verjetno bo primerno šele čez nekaj dni.

Durce - Raduha (1912m) (ŠpehM, 04.02.2015)


Tokrat prvič, zaradi zadovoljive snežne odeje(25cm)začnem že v Strugah (480m), nadaljujem po položni vlaki ob Lakovnikovem grabnu in po travnikih proti Radušniku. Tukaj se mi pridruži domači pes in hitro vzameva lekcijo, kako kužki ne hodijo po repih smuči. Pes je brihten in spet lahko nadaljujeva. Malo naprej od Loke pod Raduho pes obrne, jaz pa ostanem sam in nadaljujem proti Durcam. Malo pod njimi pa "WUUUF" sneg se posede pod mojo težo. Ker je tu teren pretežno poraščen z rušjem in naklonina blaga, se ne vznemirjam in še po nekaj "Wuufih" sem na Durcih. Nadaljevanje na Raduho pač odpade, ker so zgoraj pobočja neporaščena, jaz pa imam en preživet plaz v življenju dovolj. Prerez snežne odeje in norveška metoda pokaže, da je 90cm snega od tega 10cm novega, na globini 70cm pa je plast, ki je idealna za plaz. Izrezana klada snega je zdrsnila kar sama brez obremenitve. Smučanje pač fajn - 1400m višincev, razen nekajkrat sem nasedel in mestoma je precej položno.

Smrekovec (1577m) (ŠpehM, 03.02.2015)


Začneva pri sp. Brložniku v Belih Vodah, nato čez travnike in po gozdnih poteh do koče na Smrekovcu, ki je za vikende odprta. Do vrha ni več daleč, od tam pa po s sanmi (motornimi) razritem travniku okoli nazaj do koče in po gozdu do avta. Prva letošnja tura, da ni nič škrtalo pod smučmi.

Zelenica-3angel (Gašper, 03.02.2015)


Včeraj zvečer krasna smuka po frišnem. Špura je bila potegnjena po progi, razen v zadnjem delu se priključi na cesto.
Še megla se je razkadila in pogled na ostenje je že lepši..še tale pošiljka pade, pol pa res bo.
Slik ni, ker je bla tma.

Hotunjski vrh (Mišo_Jenčič, 03.02.2015)


Imela sva nek opravek na Gorenjskem, pa sva sklenila skočiti še na Hotunjca. Ker noben od naju še nikoli ni bil na Zatrniku, sva kar sledila dvema fantoma in punci pred nama. Nenadoma zaslišiva:
"Ejga! Ne hodít tam!!"
...
"NE HODÍT TAM!!!!"
"Kaj?"
"Ne hodít tam!"
"Zakaj pa ne?"
"Ker samo škodo delate!"

Oni trije so se ustavili in gledali, od kje prihaja to vpitje ter kaj bomo sedaj. Skupaj smo se odločili, da nima smisla in da gremo raje v drugo smer. Potem smo modrovali, da še dobro, da nas je tip pregnal, tako smo vsaj šli na pravi hrib (po prvotni smeri bi prišli na Berjanco). Prav tako smo ugotovili, kako naporno mora biti tistemu kmetu, ker mora dobesedno noč in dan prežati, kdaj mu bo kakšen smučar potlačil sneg ali naredil kako drugo grozno škodo...

Po tej demonstraciji gorenjske širine in gostoljubnosti smo bili hitro na Hotunjcu. Vmes se je stemnilo, izza oblakov se je pokazala luna in pogled na Bled z okolico je bil prav romantičen. Smuka je bila kratka, a sladka.

Gmeineck (Jure_N., 03.02.2015)


Doma ni kazalo na sonček, sicer šli že v rovte napast golico, samo se nobenemu ni dalo v meglo. Tako smo šli proti avstriji pogledat za sonček. Našli ga na Špitalom. Sicer vmes malo izgubili, vendar se je zopet lepo prašilo za nami. Lepa tura, zdej pa nej ga končno namede tudi pri nas, da gremo v domče kuclje. Več slik na : http://www.obris.si/2015/02/03/gmeineck/

Uživali Jure, Miro, Žiga in Vesna

ŠPŠ (IgorZlodej, 03.02.2015)


Na izhodišču sva bila dva, čeprav sva se pred leti že srečevala ( Forc.Riomoz, Nabojsova škrbina), se nisva prepoznala.

Ker je imel nekaj prednosti, sem jo jaz potem ubral po bližnjici do drugega ovinka, ampak je bil še vedno pred mano na sicer že utrjeni špuri. Po prihodu na Viško planino se je odprl najlepši pogled, tako, kot vedno tam. Stara špura se ne na planini končala, ampak ta pred mano je povlekel naprej. Le kdo bi lahko bil, ki brez zaustavitve drži tak tempo sem ugibal, medtem, ko so se na deviškem snegu svetlikali biserčki.

Na izravnavi pod "kanalom" sem le prišel toliko bliže, da sem se lahko zahvalil za trace, no potem sva se pa le prepoznala. Gorski vodnik Massimo je seveda iz pravega testa in skupaj sva potem izmenično potegnila na ŠPŠ.

O smučanja tokrat ne bi zgubljal besed, od 20 pa do najmanj 40 cm čisto ta pravega suhega snega, še cesta v Jezersko dolino je bila super. Nikjer niti kančka najmanjše skorjice, pa čeprav je tam obilo sonca.

Skratka prosti torki so prav luštni.

Osovnik (Boris, 02.02.2015)


Osovnik je za turne smučarje za razliko od Jakoba, ne zelo pogost cilj. Vendar je krožna pot, čeprav z manjšo višinsko razliko, odličen turni smuk. Vsaj do lanske zime je bil. Od lanskega žledoloma in poplav pa je krožna pot zaprta, saj je skoraj neprehodna in tudi nevarna. Vendar pa so flanke pršiča v zgornjem delu to prevagale.
(razmere.si, goo.gl/jnd9pp )

Dovška baba (Franci, 02.02.2015)


Zaradi poznega štarta sem se po cesti peljal do kmetije.Je lepo prevozna,hkrati pa pripravljena za sankače.Višje so jo danes urejali za sankanje.Naprej je cesta skoraj do koče zvožena z motornimi sanmi.
Pri vzponu sem srečal Aleša,ki mi je svetoval spust po grabnu - hvala.
Z vrha se je kljub pozni uri prašilo.V grabnu sem se držal desne strani,ker se je na osončenih delih že začela delati skorja.Po cesti pa je letelo kot za stavo.

Ratitovec (Franci, 01.02.2015)


Na smuči smo stopili pod vasjo Podlonk in špuro potegnili po dolgi varianti čez planino Klom.Medtem je začelo snežiti in pri koči je tudi pihalo.
Smučali smo desno od Razorja skozi gozd in ni naprej do Rihtarce,nižje pa po vseh travnikih do Dašnice.Nabrao se je čez 1000m spusta.Snega je zadosti do doline in če imaš srečo,gre brez škrtanja.

Turno smučarski memorial Jezersko (Franci, 31.01.2015)


V soboto smo se udeležili Turno - smučarskega memoriala na Jezerskem,ki je štel za državno prvenstvo.Mi smo nastopili v rekreativni konkurenci.
Jezerjani so dobro molili za sneg in nasulo ga je zadnji dan prd tekmo.Kljub temu jim je uspelo pripraviti progo in štartali smo prav v kičastih razmerah.Tudi rekreativna proga je bila letos kar dolga.

Na koncu pa je sledila razglasitev rezultatov in tako kot vedno do sedaj ob bogato obloženih mizah.Jezerjani - hvala.

Blejska koča - Mrežce (Jože_Šter, 02.02.2015)


Igor je razmere odlično opisal. Dodajam nekaj fotk in podrobnosti.

Na parkiriščih je dovolj prostora za parkiranje.

Od spomenika do koče je lepa gaz tudi za pešce. Nedotaknjenega pršiča je še v izobilju.

Srečno !!

Mrežce (Igor_Dežman, 02.02.2015)


Po večernem sneženju in napovedi vremenarjev,sem zjutraj zagledal lep pogled s spalnice.Delo počaka,pravijo,hitro sem spakiral kramo in brž na Pokljuko,-15 pri spomeniku,zrak pa se je tudi že sčistil od koritarjev,so že v parlamentu.Cesta je splužena od Mrzlega studenca do spomenika,zgornja povezava pa je nesplužena.Čez noč je padlo 5cm snega in v nedolžno belino sem veselo potegnil špuro,pod kočo pa mi je vlekel špuro lisjak.Po kavici pri oskrbniku sta prisopihala Gorjanca Klemen in Roman,in smo potegnili špuro do vrha Mrežc,no ko sem bil jaz na vrsti za prvo bojno linijo smo bili že na vrhu.Hvala vama.Povsod skoraj nedotaknjen pršič in prav užitek je bilo,spustil sem se direkt skozi gozd do ceste,sem pa tja je malo škrtalo(spodaj pri cesti in pod cesto do spomenika),zato če imate kake stare dile bodo prav prišle,mine čakajo.L.P.Igor

Pod Collino (IgorZlodej, 02.02.2015)


Iz Karnijskih Alp ni nobenih poročil, zato je bilo treba pogledati kako je tam, pa seveda me je že dlje časa dajalo domotožje.

Sprva sem nameraval nekam nad planino Pramosio, ampak me je zaustavila skala sredi ceste tik nad zaselkom, zato sem se odpeljal na prelaz Monte Croce Carnico in zatem zastavil po špuri, ki so jo utrli člani finančne straže in gorski reševalci, sedem sem jih naštel višje.

Snega ni v izobilju je pa dobra podlaga in tudi za čez je bilo do 25 večinoma še pršiča. Šel sem visoko oz. še kakih 25 višninskih metrov višje od predhodnikov, višje pa res več ni šlo, saj tam prične delno zavarovna pot čez južna pobočja Colline.

Smuka je bila povsem zadovoljiva do izravnave pod Cresto Verde, potem sem prečil na desna senčna pobočja in prismučal direktno na zgornjo planino Collinetta. Od tam še kratek sprehod na prelaz do avta.

Veliki Javornik (Bojan_štembal, 02.02.2015)


Z Markom sva šla danes na Javornik. Kmetova rampa se odpre za 1€, isto nazaj grede. Na koncu ceste je bil pred nama parkiran le en avto. Smučina skozi gozd je že malo pohojena, višje ne. Nisva bila prav zgodnja, zato so eni že smučali navzdol. Flanke so še malo bolj razrite, kot na slikah Marine. Čez vreme pa nisva imela pripomb, sončno.
Na vrhu sva postavila antene in opravila še radioamatersko dejavnost.
Navzdol sva se malo lomila po razritem, malo težjem pršiču, ampak boljši smučarji tu nimajo takih težav. Marko je nižje na cesti za enim ovinkom naredil večjo luknjo, raje se je ognjite.
Nad rampo se je z avtom težko srečevati, ampak jaz sem se moral z rdečim BMW-jem v obeh smereh.

Koprivnjak (Jure_N., 02.02.2015)


Zvečer nisem kazal prav velikih interesov, ko smo se menili za turo. Tudi zjutraj sem napol molil, da se ne bi videle zvezde. Ampak so se. Stari člani AO Mojstrane in kamerada smo šli potem pogledat za sneg nad najgršim mestom v Sloveniji :). Našli deviške flanke, ogromno stabilnega pršiča, južna pobočja hruškega vrha je že dobilo sonce, zato je priporočena zgodnja ura. Sever pa je kraaasen. Dovško babo in klek so tudi napadli. Poanta dneva je bila predvsem da smo se noro dobro imeli. več na: http://www.obris.si/2015/02/02/nad-domaco-bajto/

Španov vrh (Miha, 02.02.2015)


V Španovem vrhu danes super smučarija:) Od spodnje postaje žičnice do vrha špura potegnjena. Na vrhu prekrasen razgled na okoliške hribe. Smućarija na vrhu po pršiču, ki pa ga je ponekod 40 cm ponekod, kjer je napihan pa tudi 70 cm. S teptalcem je danes šel do vrha, zato je možno posmučati tudi po špuri teptalca. Skratka ena kratka lepa turca, ki jo priporočam vsakemu začetniku turne smuke.
Uživali: Boštjan, Tadej, Rajc in Miha.

Lepenatka (1426m) (ŠpehM, 01.02.2015)


Začneva v Mačkinem kotu čez travnike, kjer je 20cm že malo skorjastega snega. Nato mimo kmetije Verbočnik po vlakah na vršno čistino, ki pa je bila očitno izpostavljena močnim vetrovom, saj je snega dosti manj kot v dolini. Razočarana nadaljujeva vseeno do vrha. Smučanje po zaplatah napihanca - podlage praktično ni bilo, terja tudi nekaj ran na smučeh. Gre pa precej lepše po gozdnih vlakah in nato po travnikih do avta.

Najdena očala na Jakobu (Boris, 01.02.2015)


Očala ( na priloženi fotografiji) so najdena pred cerkvijo ob klopci danes opoldne. Kdor jih pogreša, naj sporoči na ...................................... boris@razmere.si ..........................................(razmere.si)

Hotunjski vrh (Aleš, 01.02.2015)


Glede na razmere, vreme in ostale okoliščine je bila izbira lahka, še posebej po včerajšnjem Igorjevem opisu.

Tudi meni se je bledlo, ratrak je potegnil ta položno traso po celi širini do vrha. Na zaključku smučanja sem ga ujel in malo zaslišal... za poleti ima plan usposobiti žičnico Hotunjski vrh - naj bi bila sedežnica - če bodo finance. Potem pa postopno še ostale naprave.

Glede smuke ni kaj dosti novega za povedat - prvovrsten pršič (čez kolena), ki pa zahteva dovolj strma pobočja. Najbolj udoben vzpon je (gor gledano) desno po zratrakiranem smučišču. Strmejša flanka levo od žičnice (dol gledano) je že precej zvožena, zato sem si izbral kar traso pod žičnico. Vožnjo popestrijo mladi gabri, med katerimi je treba najti optimalno traso. Na enem mestu sem zavil v gozd, kjer pa sem ugotovil, da so izvajalci snežne odeje pozabili na podlago, zato sem se vrnil pod žičnico. Nekje na tričetrt pobočja se je precej veliko drevo naslonilo na nosilno vrv žičnice, zato tam je treba s tistim mestom opraviti previdno in ekspeditivno.

Skratka - kratko in sladko, če si kdo želi več pa Zatrnik itak ponuja še precej podobnih bregov.

Dobrač (Vanja_Starčević, 31.01.2015)


Glede na nevarnost plazov nismo želeli tvegati in smo se odločili za Dobrač. Prvič v tej sezoni pa smo že na poti proti izhodišču imeli občutek zimskega čase ker nas je skoraj od Zagreba spremljal sneg. Na parkirišču v Heilingengeistu je vršni del bil zavit v oblak. Zgoraj smo smučali po cesti (zunaj je v glavnem spihano do trav), zgornji del smučišča je bil presmučani pršič, potem pa nekaj steptanega snega, spodaj smo smučali po gozdni cesti in položnejšem kraku smučišča, zaradi neobstoječe podlage tudi tam ni dovolj snega za brezskrbno zavijanje brez škrtanja in je treba paziti.
Turo smo opravili: Lovorka, Zrinka, Željko in Vanja

Poisnig (Jure_N., 01.02.2015)


Janez in Miro vse napisala, skratka tečaj uspel, vreme krsno, saj prvi dan. Drugi dan na Faschanaurecku malo slabše, vendar se noben ni sekiral zaradi tega. Slike itak povedo svoje :)

Ekipa: Samo gazil, Rok organiziral, Miro fotkal, Brin Doctor, Janez siva eminenca, jaz izbral farmo za pršičarjenje..

Poisnig (Miro, 31.01.2015)


Janez je že precej zapisal o omenjeni turi in obleganju vrhov nad Leonhardhütte. Nas je bilo že kar za mali avtobus, v koči pa je bilo proti večeru slišati le slovensko besedo.
Razmere daleč od tega, da bi bile smreke idilično in romantično zasnežene. Zadnja fronta je večji del sosednje države očitno zgrešila, zato smo lovili tiste flanke, kjer je veter odložil spihan sneg.
Z iskanjem le teh smo imeli precej uspeha.
Daljši opis z vsemi detajli pa na povezavi: http://www.mphoto.si/?p=12580

Čisti vrh (IgorZlodej, 01.02.2015)


Vedno hvaležna in tudi takoj po in med sneženjem varna tura.

Na izhodišču okoli 45 cm prvovrstnega pršičastega snega in še snežiti je pričelo.

Obetalo se mi je krasno gaženje, ker po 5 cm pač ne moreš vleči neke špure in vedel sem, da mi ne bo nič podarjeno pa tudi akcije ne bo. Na akcije itaq ne dam nič, ker tisto v akciji običajno ni nič vredno.

Vsled zadovoljive snežne odeje grem kar mimo Planine v Plazeh, direktno gor čez gozd. Ko pridem nad gozdo mejo malo preverim snežno odejo, tudi zato, da oddam poročilo za Arso. 20 cm starega pomrznjenega snega, 45 cm nestabilnega od dveh dni nazaj in 5 cm današnjega. Glede na odlično poznane lokalne razmere še varno za vzpon na vrh.

Smuka pršičasta v bližino planine in to tako dobra, da brez oklevanja ponovno nadenem pse in grem še gor pod Tičarco, za na vrh manjka še kake pol metra snega.

Smuka odlična, potem pa bolj ravninski del preko Dola v Plazeh in na koncu še lepo smučljiva cesta po špuri seveda, ki so jo doddatno utrdili še Italijani.

Galetovc 1265 m (Martn_Šolar, 01.02.2015)


Glede na nov sneg, vreme in nevarnosti glede plazov ravno pravšnja tura kljub nizki nadmorski višini!
Blani (prebivalci in ta pravi hribovci z Bohinjske Bele) so pripravili že 19. tradicionalni turni smuk in pohod z Galetovca.
Pohodniki in smučarji so se povzpeli z Bele po dveh smereh, nekaj Gorjancev z Rčitnega.
Sam sem krenil z Zatrnika ispred gostilne Jagr, po nekddanjem smučišču Hotunujski vrh in Berjanca. Tu je še bilo nekaj sledi smučarjev. Potem pa daleč po gozdni cesti preko Vokla, pod Ogrincem do Galetovca. 40 cm ne več suhega novega snega, je bilo treba kar pogarati z utiranjem smučine. Samoiniciativno me je premljal le pes Ben, sicer last gostilničarja z Zatrnika. Okrog 60 pohodnikov je bilo na Galetovcu, le nekaj nas je bilo s smučmi. Pa smo zato mi toliko bolj uživali v 700 m (višinskih) spustu vse do Batišta na Bohinjski Beli.

Lome Javornik (BoštjanL, 31.01.2015)


V izogib daljši vožnji in nevarnosti plazov izkoristimo sneg v domačih krajih. Iz Spodnjih Lom (650m) pri Črnem Vrhu nad Idrijo po 30 cm novega po sistremu dolinic uro turnega pohodništva do smučišča Javornik ter ob njem do vrha, nato po zimski idili do vrha Javornika 1241m. Opoldne se je žal pooblačilo, po pijači v koči odsmučamo delno po smučišču delno po gozdu med trši (poučili so nas, da so to bukve po idrijsko) in travnikih na izhodišče. Z jedačo in pijačo zaključili v odlični gostilni Metka na Črnem Vrhu.

Lepa špica (Čeha, 31.01.2015)


Prvi cilj Mirnock nad Millstatter-skem jezerom je padel v vodo,ker snega praktično ni.Po pol ure hoje obrnemo in se nekako zedinimo da gremo v Italijo.Po avtocesti smo hitro pri oštariji pri gamsu pod Lepo špico.Parkirišče je polno kot redkokdaj,a nekako naš avtobus porinemo v pol metra pršiča.Po verjetno Igorjevi varianti čez prvi most levo ,po dobri smučini napredujemo proti sedlu med Kovkom in Lepo špico.Na križišču levi in desne variante vzpona je šlo po sistemu zadrge.Hrib je bil dodobra razrit od Hansov,Luigijev in Janezov,nekateri že drugič tisti dan.Če eni prehitevajo morajo biti tudi taki,da jim to veselje naredijo.Tokrat sva bila z Tomažem te dobre duše.Tudi nekaj kiklc se je našlo,pa me posebej ni ganilo.Smučanje z vrha je bilo prijetno ,napaka je bila le ta da sm se odločili za spust po smeri vzpona.Tam smo se zgubili v sistemu grap in gostega grmičevja.Tu bi prišel prav kakšen poznavalec zahodnih Julijcev.Preživeli smo lep dan ,z zaključkom pri Kosobrinu.Uživala Matjaževa ekipa (8)

Hotunjski vrh (Igor_Dežman, 31.01.2015)


Zjutraj-12,jasno,pol metra pršiča na Zatrniku,na Pokljuki tek koritarjev,cesta do spomenika iz obeh strani nesplužena,tako da sem ostal kar na Zatrniku.Sem mislil da se mi že meša,na Hotunca je zašel ratrak.Poteptal je progo do vrha,pršič po strmini pa je pustil,Marenk vsaka čast ti.Na vrhu kičasta podoba narave,a vseeno lepa.Med potjo me je spremljal nove vrste luknjač,ki pa je delal manjše luknje,kot običajno dvonogi luknjači.Plavanje po pršiču enkratno,tako da sem po okrepčilu pri Jožici plavanje ponovil še dvakrat,na koncu pa je že začelo snežiti,tako da sem kavč rezerviral za popoldne.L.P.Igor

Faschaunereck (Darja_Zaplotnik, 31.01.2015)


Na izhodišču (Leonhardhu:tte) najprej srečamo famozno ;) jeseniško ekipo Obris. Upajoč, da jim tokrat mi potegnemo špuro, jo kar hitro uberemo proti Faschaunerecku....itaq so jo potem lepo po francosko zbrisali drugam. :)

Na prvi pogled pobočja Faschaunerecka, Stubecka in Poisniga izgledajo precej slabo založena s snegom. Dejansko pa se najde precej lepe smučarije. Nekaj malega trde in obilo mehke klože je bilo, ter v zakotnih predelih prima pršiča.

Fajn tura in glede na trenutno stanje v našem visokogorju kar ok izbira.

Poisnig/Boseneck (2528 vm) in Stubeck (2370 vm) (Jarh, 31.01.2015)


Danes v soncu in kar prijetnem mrazu, za zključek pa še malo vetra. Na skritega lepotca nad dolino Wolfsbachtal (iz vodnika Mitje Peternelja) smo jo mahnili od koče Leonhard nad Malto. Najprej proti Stubecku, prečili smo pod vrhom na sedlo Torscharte in nato proti vrhu Poisniga. Pobočja pod Stubekom spihana, prav taku greben proti Poisnigu zato zaključimo malo pod vrhom. Mraz ki ga je stopnjeval še veter nas po lepi, ravno prav strmi flanki prepodi v dolino. 800 vm fantastične smuke, pršič z rahlo nemotečo skorjico, do planine. Leplenje kož in nazaj na Torscharte. Naprej po grebenu na Poisnig. Po dolinicah ravno dovolj snega da smo odsmučali proti dolini Faschaun, spodnja polovica spusta do poti zopet pršič. Še nekaj "skejta" do zasluženega rumenega v kozarcu. Nabralo se je 1400 vm. Še pozdrav s Kraljem, Cesarico in Princeso na parkirišču (smučali so Faschaunereck). Danes kar močna zasedba (pa še nekaj smo jih pustil doma):Samo, 2 Matica, Aljoša, Brin, Rok, Miro, Jure, Tine, Janez, ter Petra, Žana in Vesna s katerimi smo se srečali in skupaj zaključili turo. Pa lepo se mejte J.

Strasskopf (Bačko, 31.01.2015)


Po včerajšnjem sneženju (in razgrajanju po pršiču na Lienškem smučišču), sva se glede na 3. stopnjo odločila za Strasskopf, ki je zelo prijazen in pohleven hrib nad Lienzom (pa še OAV koča na Winklerner Almu je odprta).
Na izhodišču pri cerkvi Sv. Benedikta je bilo snega sicer bolj za vzorec, ampak na cesti ga je bilo pa vseeno dovolj. Ker pa je bila malce dolgočasna, sva jo ubrala kar povprek skozi gozd čez borovničke in storže. No snežna odeja hitro narašča in zgoraj je bilo kakih 35 cm frišnega, ki je omogočal uživaško vijuganje. Hrib je bil kar lepo obiskan. Je pa sem ter tja malo popraskalo, podlage namreč ni prav veliko.
Po rehidraciji in wurštlu sva jo od koče, pretežno po cesti, ubrala proti avtu in domu. Tokrat žal čisto domov.

Peitlernock (France, 31.01.2015)


Kot je že Mišo napisal, so bili danes v lepem vremenu Nokiji zelo turnosmučarsko prijazni.

Včeraj pa je snežilo, a je zapadlo le kakšnih 10 cm snega. Med sneženjem sva se vzpela na Schulteralm in smučala navzdol pretežno po cesti, zadnja bližnjica pa se je končala s plezanjem preko ograj bodeče žice.

V lepem vremenu pa sva šla, kot množice turnih smučarjev pred nama, na Peitlernock - hvala bolj zgodnjim, ki so potegnili lepo smučino. Zgornji del je zelo spihan, spodaj pa je ostalo še veliko nedotaknjenega svežega snega - juhuhu!

Peitlernock (Mišo_Jenčič, 31.01.2015)


Včerajšni Domnov opis nas ni ravno navdušil za Dovško Babo, v resnejše hribe nismo želeli tvegati, pa smo se odločili za Peitlernock. Ko smo pri Gmündu zapustili avtocesto, smo bili kar razočarani, saj v dolini ni bilo snega – ne starega, ne novega. Tudi ob potoku Krems navzgor dolgo ni kazalo kaj prida, a tik pred Innerkremsom je debelina snega zadovoljivo narastla – kakih 10 cm novega na pol metra podlage. Že dolgo na Peitlernocku nisem doživel tako lepega in mirnega vremena, le mraz je bilo pošteno. Vršnih 100 m je bilo sicer spihanih, nižje pa se je začel krasen pršič (sprva malo neproblematične mehke klože), v katerem smo res uživali. Na koncu še po cesti lahkotno do avta.

Dovška baba (Matevž_Suhač, 31.01.2015)


Ni kaj, Slava je rekla da greva na Babo. Sem zjutraj mislil na babo, a pomota, šlo je za Dovško babo. Pa nama ni bilo žal. Snega je dovolj, smučina je bila več kot zgledna, prav tako sončno vreme. Prav lepa tura, po vršni flanki smo vijugali po celcu, nato pa po cesti v dolino. Nekaj nezvoženega smo še pustili. Posebne nevarnosti za plazove ni bilo. Ponekod je spihano in povsod brez podlage, tako da utegne tu in tam malo zaškrtati.

Struška (Miha, 31.01.2015)


Dons končno spet mal v hribe smučat. Odpravili smo se na Struško. Cesta je prevozna do vikenda nad kurirsko kočo. Mi smo avto pustili na Pristavi. Od doma na Pristavi smo se odpravili čez lepo zasnežene travnike mimo kurirske koče do ceste. Potem smo se po cesti nadaljevali pot mimo Pustega rovta do Belske planine. Smučarija je po cesti super, po gmajni direktno na Pusti rovt pa je snega še malenkost premalo. Po plazu pa smuka nad cesto ni mogoča, ker je snega še premalo.
Uživali: Jože, Marko, Marija, Miran in Miha

Javornik (Marina, 31.01.2015)


Zagotovo prava izbira za danes. Sonček je obsijal zasnežene smreke, "kmet z zapornico" je splužil do konca, skozi gozd na vrh od zadaj je bilo zgaženo, na flanki za dol pa še dovolj nezvoženega pršiča za vse, ki smo se znašl na vrhu. Prava poezija. Za ponavljat.

Bistriška špica 2114m (Goran, 31.01.2015)


Kljub včerajšnjemu obilnemu sneženju,na Koroškem snega ni ne vem kaj.Današnji plan iz Avstrijske strani najprej
na Kniepsovo sedlo 2034m.od tam pa sem potegnil špuro še naprej do Bistriške Špice.Snega je na vrhu glede na razmere
malo ponekod spihano do trave in skal na drugi strani pa napihan sneg,ki ga je ponekod tudi čez meter.Na grebenu je vredu
zavijalo okrog ušes povrhu vsega pa je imela Peca danes zjutraj še kapo na sebi,ko pa sem prišel do vrha pa se je nebo odprlo
in razgledi so segali daleč naokrog.Trenutno majnka še dobrega pol metra snega za idealne pogoje v naših koncih,drugače pa fajn dan...

Več na Turne deske.si

Svete Višarje (IgorZlodej, 31.01.2015)


Glede na velike količine novega snega in s tem povezane povečane nevarnosti snežnih plazov, pa glede na to, da v sredogorju ni bilo nobene snežne podlage, ki bi omogočala kolikor toliko normalno smuko se odpraviva na Višarje.

Parkiršče je bilo ob 9.00 uri že skoraj polno, prevladovale so avstrijske reg. tablice.

Še pred časom zelo ledena romarska pot je sedaj zadovoljivo zasnežena. Kakih 50 sva jih prehitela, kar sicer ni posebej pomemben podatek, bolj ta, dva sva videla le dve s krilci, pa kar nekaj takih, kjer je bilo kaj videt. V pravi zimski idili prava podoba turne smučarke.

Kot je običaj se ustaviva pri Mešniku, potem pa po smučišču na izhodišče.

Lepa turca za ohranjanje kondicije.

Ravne (Domen, 30.01.2015)


Facebook je zjutraj poročal o štali na cestah, to so povzeli tudi ostali mediji, nekako se nama ni nikamor mudilo, precej sva cincala, kam in zakaj;), tako da sva šele malo pred 12. uro štartala izpred Katrce v Dovjah. Sva se poskušala pripeljati tudi višje, pa se ni obneslo. Cesta še ni bila splužena, hoja po kolesnicah terenca je bila udobna. Na prvi bližnjici naju pred enim vikendom preseneti odvezan pitbull, kateremu se ogneva višje, čez en smotan graben. Do Raven se je potem kar lepo gazilo, tam pa so naju na senožetih pričakali napihani zameti, ki bi se ob malo večji naklonini že ob najmanjši obremenitvi podričali v dolino. O kakem vrhu seveda že v štartu nisva razmišljala, tako da sva potegnila od koče še čez travnike do ceste, kjer sva z vzponom zaključila. Pri spustu se je bila pametno držati špure oz. njene bližine, saj je bilo snega preveč in je omogočal posamezne zavoje le na najbolj strmih odsekih, sicer pa je šlo navzdol bolj kakor ne po špuri. Cesto so nama medtem spodaj splužili, a se je vseeno dalo lepo peljati po njej. Spust sva zaključila sredi naselja Dovje. Od smuke resda nisva imela bogve kaj, sva se pa lepo nagazila v zimskem ambientu, da ti špuro splužijo, da smučaš po spluženi cesti, in med hišami v naselju...se ti pa tudi ne zgodi ravno vsako turo...

Triglav - Kredarica (Tomaž_Pibernik, 28.01.2015)


Matjažu napoved lepega vremena ni ušla in tako smo včeraj ob 6:00 na smučeh štartali s parkirišča v Krmi. Med vzponom smo v soju svetilk opazovali mine v obliki kamnov in skal, ki so po poti gledali iz snega in se odločili, da bomo po zgledu prejšnjih poročil ta del ob povratku raje prepešačili (smučem bolj prijazno in hkrati enako hitro). Sicer bodo snežne razmere jutri že povsem drugačne, a vseeno: višje (Veliko polje in naprej) je bilo snega dovolj, med vzponom skozi Kalvarijo nas je pošteno napihalo, a se je pozneje veter zaradi menjave smeri umiril in je kakšni dve uri vladalo brezvetrje, tako, da je bilo na soncu kljub -14 stopinjam kar prijeto. Sam sem bil veliko prepočasen (viroza), tako da sem se vrhu raje odpovedal, Matjaž, Lado in Drago pa so se v skupini s še tremi odpravili na vrh (vseh ta dan na vrhu je bilo 9). Razmere naj bi bile res dobre (grifig, mestoma je potrebna pazljivost zaradi napihanca), greben je (kot je poročal že Igor) mestoma lepo našpičen, razgledi z vrha božanski. Po kratkem klepetu z dežurnimi smo preko Kurice odsmučali v dolino. Prevladovala je trda kloža, ki se ni predirala, mestoma (nad pastirsko kočo) smo našli celo nekaj pršiču podobnega. Prekrasen dan, a danes (sploh pa jutri) bo vse že čisto drugače...

Mala Mojstrovka (Jure_N., 29.01.2015)


Samo zaradi službenih obveznosti ni mogel pod Prisank plezat, pa smo se na hitro zmenili s Aljošo in Domnom za eno kratko sladko turo. Cesta lepo prevozna, zjutraj je bil sonček, -5. Krasen dan. Stapne v vseh grapah. Pripravniška ma 2 skokca, se da lepo popikat. Smučanje grifig sneg, spodaj je pomrznjeno, tako da se lepo pelje do avta. Skratka pred fronto uživali.. Na gorenjskem pa že pada. jupiii . več slik na : http://www.obris.si/2015/01/29/pripravniska-grapa-v-mm/

sredji vrh (M`re, 27.01.2015)


Časovna luknja med izobraževanjem in kronično pomanjkanje smučanja sta botrovala kratki, a sladki turci na sedlo pod srednji vrh. Sneg vetrna umetnija vseh sort,v zatišjih tudi nekaj pršiča. Od okolšne Begunjščica neužitna, prav tako suho ruševje, južna grapa v Vrtači zgleda OK, kar pa se Zelenice tiče je pa Domen vse povedu.

Tolzer (Vanja_Starčević, 25.01.2015)


V nedeljo smo štartali od Koče na Gozdu in šli iskat sneg v Avstrijo. Na podlagi sporočil o dobrih razmer nad Malto smo se prvo zapeljali do Gmuenda, tam so vrhovi bili v oblakih in je že v dolini močno pihalo tako da smo obrnili in se odpeljali nazaj v Lendorf. Sklenili smo pozkusiti Boesse Nase, žal pa je snega malo pod ishodiščm bilo le za vzorer tako da smo obrnili in za konec pozkusili še Tolzer nad Greifenburgom v Dravski dolini. Zaradi višjega ishodišča je tamo snega bilo, do gostišča se da pripeljati z zimskimi gumami, cesta je smučljiva še skoraj 4 km pod njim. Po smučišču smo se povzpeli do zgornje postaje vlečnice in potem še do bližnjega vrha, ki je deloma spihan. Nad žičnico je pihalo 70-90 km/h tako da smo takoj pobegnili nazaj, smuka je v zgornjem delu bila napihana kloža, potem v nekakršnem žlebiču napihani suhi sneg, v zgornjem delu smučišča pa rahla skorja, ki tovariše s širšimi smuči ni motila mene pa z ozkimi pa kar. V spodnjem delu smučišča pa je bila kloža ki je držala v zavojih. Škoda je na vrh le 550 m, ampaknam je vseeno rešil dan. Na turi smo bili: Željka, Marko, Željko, Mario in Vanja.

Hochgrubenkopf (Tadej_Pušavec, 28.01.2015)


Ko smo se iz Stalla z avtom vzpenjali proti kmetiji Zraunig sem bil kar malo v skrbeh, če bo na izhodišču sploh dovolj snega. Na srečo se je ta začel takoj za zapornico nad kmetijo, tako da smo takoj lahko zapregli smuči. Tudi bližnjica preko planine Stussen, je bila lepo zasnežena. Dolina nad planino Obere Klenitzalm, ki vodi proti vrhu je bila pa že prav kičasta. Zadnjih 30m do vrha se je bilo treba sicer povzpeti peš, cepin ni bil odveč. Smuka pa .... Kakih 10-20 cm svežega snega je ravno pokrilo stare smučine, veter je sicer že naredil klože vendar je bila smuka naravnost čudovita. Svoje je prispevalo tudi čudovito vreme,(ki se jutri zna sicer spremeniti) tako da smo si bili po analizi v koči Bodenhutte malo pred koncem edini, da je bil dan resnično lepo izkoriščen.
Užitkarji: Maja, Raf, Rajko, Ata, Dragica in Tadej.

Okno in Prestreljenik (IgorZlodej, 28.01.2015)


Glede na status, ki ga imam, sem se dal do Gilbertija kar zaplejati. Od tam pa hitro na Prevalo na sonce.

Nekdanje smučišče je z zastrugi, delno ledeno, trdo, zato sem ga hitro zapustil in šel v pobočja desno, kjer je bilo bistveno bolj gladko in mehko, tako, da je bil užitek pri hoji. S Škrbine sem se spustil na začetek Tihe doline, nato pa sem se povzpel na Okno, tam malo posedel, nato pa dokaj dobro smučal na konec Tihe doline po večinoma trdi kloži, delno poledenelo.

Ponovno sem se povzpel na Škrbino in še na vrh Prestreljenika, pa potem sestopil do smuči, ki se jih pustil spodaj, ter po levih pobočjih odsmučal na Prevalo, vmes padel še v objektiv kamere oddaje Na lepše in po smučišču v dolino.

Glede na napovedi se bodo razmere občutno izboljšale, ampak do takrat pazljivo, ker bo povečana nevarnost snežnih plazov v naslednjih dneh.

Stubeck (Debeli_kamen, 28.01.2015)


Izhodišče: Frido Kordo Hutte do kamor je brez težav dalo pripeljati z avtom. Potem pa nezgrešljivo po poti do vrha in po isti poti nazaj. Razmere za smučanje dobre. Koča stalno odprta od 8 decembra so velikonočnih praznikov. Hrana in pijača dobra in po zmernih cenah.

Lep pozdrav.

Gaishoerndl (Bačko, 28.01.2015)


Ker je Vzhodno-Tirolske doline včeraj zvečer rahlo poprhalo, sva posumila, da bo zgoraj kaj frišnega. In res, že v Kalksteinu kakih 5 cm, na vrhu pa 15 - 20 cm novega. Ravno prav, da je pokrilo smučine prejšnjih dni. Vreme kičasto, na parkirišču solidnih -12, ampak praktično brez vetra. Smučarija zgoraj odlična, pršič, spodaj malenkost slabše, na koncu pa v diru po kolovozu do avta.
Tale Kalkstein na koncu doline Villgraten je res odlično izhodišče za cel kup tur, kar Avstrijci pridno izkoriščajo. Tako tisti ki smučajo, kot oni ki z njimi služijo. Tudi danes jih je bil poln hrib in tudi rehidracijska točka. Štrudl da te kap!

Dolga njiva - pod Plešivec (Rok_Kovač, 28.01.2015)


Spet ena lepa samotarska tura!.
Dolga njiva je zatišna visokogorska dolinica, kjer se pršiča vedno nekaj dobi.Ko je veliko novega snega, se lahko plazovi z visokih in strmih pobočjih Košute pripeljejo povsem do in še čez zg. cesto s parkiriščem.Tokrat je snega premalo, višje je veter že opravil svoje, nekaj je dodalo tudi že kar toplo popoldansko sonce.Po ledenem dovozu ceste iz Jelendola, parkiram v Medvodju z ogromno depojev hlodovine bukve.Naprej grem le 300m peš po cesti in že skočim na smuči.Sneg je bil že spodaj povsem suh, z jutranjimi -3,5°C.Do Zg. parkirišča ga je bilo že okoli 30cm, takoj malo višje v gozdu pa sem vlekel prvo špuro v še povsem nepredelan pršič do 40cm, v zametih tudi več.Nikjer žive duše, samota ture je prišla do polnega izraza, saj v tem najbolj uživam.Ker je bil sneg zelo suh, se pri hoji s smučmi, kljub globini, nisem dosti zmatral.Zelo lepa Koča na Pl.Dolga njiva je tako le dočkala en obisk.Naslednjo stopnjo je ledeni tobogan na desni strani po dolžini nekaj 10m popolnoma prekril in tudi višje, tam, kjer ni bilo snega, je prevladoval.V zg. koritu Doge njive pa je vzhodni močan veter, ki je razsajal zadnje dni, naredil obsežne, raje rečeno gromozanske zastruge in je izpilil takšne umetnije, da jih je bilo veselje opazovati.S snegom prekrito je ostalo le korito dolinice, vse naokrog pa so zevale ven le pomrznjene jesenske trave.Zaradi sonca in slepeče čiste modrine, sem potegnil še okoli Plešivca po trasi, ki poteka iz Jezerskega, vse do dela, ki se prelomi na jezerski, sončni, južni konec.Ravno sem začel jesti banano, ko iz Jezerskega pridrsa en tekmovalec (mislim, da Anže), ki nabira kilometre za memorialno turo Okrešlja in se bo vršila to soboto.Jaz sem se že poklonil s turo na svoj način in tokrat za spremembo iz drugega konca.Smuka navzdol je bila en hud mix po ledu, kamnih, mehki in trši kloži, visokih zastrugih in spodaj v gozdu po peresno lahkem, lebdečem pršiču.Od Dolge njive je šlo še precej daleč doli po zasneženi cesti, vse do nekega izvira, kjer se dodobra napijem bistre vode, nato pa le še lep in kratek zaključni sprehod do avta.
Špuro bo kaj kmalu na debelo zasnežil novi sneg, nevarnost teh koncev pred plazovi bo zaradi ledene podlage Košute postala precejšnja.LP!

Preber 2740 (Jure_N., 28.01.2015)


Rok je tokrat uredil test smuči Salomon. In smo se odpeljali proti Tamswegu. Vreme krasno, Flanka zalita, sončno vreme, suh mraz in dobra družba. Občasno motila samo kloža, ki pa se jo je dalo lepo obiti ali bolje razriti. Tokrat ostal zvest Lhotseju in me ni razočaral. Prestar sem za te plohe, da bi jih fural. Čeprav je bilo zanimivo gledati mladce kako furajo. Uživali Jure, Rok, Samo in Aljoša. Več na http://www.obris.si/2015/01/28/preber-2740m/

Vrh Strmali (Miro, 27.01.2015)


Zjutraj na Nevejskem prevalu ni kaj dosti kazalo na lep sončen dan. No, ko sva pribrcala pod kočo Brazza, se nama je narisal čudovit dan. Še veter se naju je usmilil.
Svizci tokrat niso žvižgali za nama, tudi kozorogov ni bilo, zato pa krasna smučarija glede na razmere na našem "dvorišču".
Z Vrha Strmali smučala najprej v smeri letne poti, nato sva se držala višje in prečila pobočja nad potjo. Nato spust pod kočo Brazza.
Snežne razmere: tam, kjer ni bilo spihano do trde podlage naju je čakala tanka skorjica, ki pa je bila še vedno lepo smučljiva. Na spihanih področjih zavoji uživaški.
Daljši zapis s slikovnem materijalom je dosegljiv na: http://www.mphoto.si/?p=12552

Mangrt (IgorZlodej, 27.01.2015)


Je treba kak dan tudi pred pragom pogledat.

Prvi del ceste proti planini je slabo zasnežen, od planine pa grem v okviru markirane poti, pa višje spet po cesti, kjer so stare špure zapihane.

Pred zadnjim tunelom zavijem v pobočja nad cesto. Trda kloža, ali pa spihano do starega snega, srenači nujni. Na samo sedlo ne grem, ampak prečim nad kočo, pa potem po lepi trdi kloži do prvih jeklenic na italijanski poti.

Razmere za na vrh prav zimske, saj se je vmes pooblačilo in pričelo je rahlo snežiti, ampak na vrhu se je odprlo.

Smuka ni bila slaba, ni pa bila bistveno, zgolj za hiter povratek, ki se je končal v soju polovične Lune in čelke, ki mi je svetila skozi tunele.

Nevarnost snežnih plazov na prečki II. stopnje, sicer pa na splošno I. stopnja, ampak bo kmalu drugače.

Škrbina nad Cijanerico (Vanja_Starčević, 24.01.2015)


Iskaje čim boljše razmere smo se v soboto odločili da gremo na Pecol in smo zadeli. Na cesti je spodaj bilo le 5 cm strnjene podlage, ampak dovolj za nemoteno smuko navzdol, višje je snega več. Namenjeni smo bili na Vrh Strmali, ampak smo na koncu šli na Škrbino nad Cijanerico, špura je že bila narejena, poleg nas se je na njo vzpele še približno 15 smučarjev, spreljalo nsj je delno oblačno vreme. Smučanje do Pecola je bilo odlično, predelan ampak dobro smučljiv sneg, na planoti trda podlag, kije terjala nekaj pazljivosti zaradi nekaj štrlečih kamnov, potem pa uživanje po cesti do Neveje. Na šele drugi turi ta sezone smo uživali: Iva, Željka, Marko, Željko, Mario in Vanja, dan smo končali v Koči na Gozdu.

Pod Montažem (Franci, 26.01.2015)


Tereni nad Pecolom so bili v zadnjem času veliko opisani.Jaz sem se povzpel do rumene skale pod Montažem.Spodaj po planini je sneg pomrznjen,višje pa se menjajo mehke in trše klože.
Razmere so v danih pogojih še zmerom zelo dobre in tudi cesta je še smučljiva do konca.Ker sem parkiral na zg.parkirišču,sonce že prijetno ogreje avto ob povratku.

Triglav (IgorZlodej, 26.01.2015)


Od ture, take gorniške ali samo turno smučarske nekaj imaš, še imaš lepo vreme. In za Triglav mora biti lepo vreme. Meni so prosti ponedeljki že od nekdaj prav všeč in zakaj bi spreminjal tradicijo.

Cesta do "garaž" je lepo in brez težav prevozna, če imaš avto seveda. Tam pri avtu nalepim pse na smuči pa potem veselo gor in vse do Kredarice. Ampak je revno glede snega, da bolj biti ne more, vsaj gor do Malega polja, ampak se bo izboljšala, vem in so mi potrdili.

Da bi šel samo do Kredarice in potem smučal le do Vrtače seveda ne gre, zato sem šel še na vrh. Tudi tja gor odlične razmere. Letos je po grebenu neobičjano veliko snega, ampak tudi to ima svoj čar, je bolj zahtevno in lepše.

Ko sem se vračal so vrli piloti super pume že opravili menjavo. Spodaj na toplem je sledil še kratek klepet, potem pa smučanje v okviru poletne poti, me pač ne mikajo preluknjana pobočja. Večinoma je bila trda kloža. Podobno tudi čez Kurico, o čemer je pisal že Matjaž. Nižje pa celo enkaj pršiča. Do Malega polja je še šlo, potem pa do Vrtače, mah brez veze, ni za pisat, sem snel smuči in jih nosil dol do konca "bukovja" kjer sem jih spet nadel in tako opravil hitro z ravnino.

Vsaj meter in pol ga bo treba, da pokrije rušje pod Plešo in pobočja pod Draškimi vrhovi, pa menda bo, zima je še dolga.

Trbiška škrbinica (Jure_N., 26.01.2015)


Zjutraj dobimo z Žigom in Urošem in gremo proti Selli. Ko vidimo zalito dolino Mrzle vode takoj vprašanje, do kdaj imamo čas. Cesta je zbita zasnežena, tako da smo ves čas lepo na psih. Spodaj je pomrznjen sneg tako da do bivaka lepo po 20 cm pršiča. Srenači so bili nujni. Rio Freddo je narejen, vendar spodaj manjka snega. Zgoraj v krasnem stanju.Tinino grlo leppo tud. Spodnji sektor je v slabem stanju. smučarija krasna.. Lep dan uživali Jure, Žiga, Uroš več na : http://www.obris.si/2015/01/26/rio-freddo-alias-trbiska-skrbinica/

Kreuzspitze (Bačko, 26.01.2015)


Sva dobila namig in šla pogledat hribe nad Kalksteinom (Villgraten - Sillian). Dan je bil danes res čudovit in brez vetra, kljub temu pa je v senci pošteno zategovalo. Snega imajo kar dovolj, sploh glede na vsesplošne razmere. V vasi kakih 20 cm ( nadm. viš. 1630 m), a z višino hitro narašča. Smuka zgoraj super, sva prečila daleč desno in našla še nedotaknjeno flanko pršiča, v srednjem delu pa sta včerajšnji veter (pa tudi sonce) naredila svoje in so obsežna območja skorje različne debeline, spodaj pa je že vse zvoženo, kot na smučišču. Potem pa le še po kolovozu na parkirišče, vmes pa malo sončenja. Pozabil mazat, čutim.
Na koncu pa sva pri rehidraciji zmazala še vsak en germknedl in dan je bil popoln.

Zirbitzkogel 2396m Štajerski razglednik (Goran, 26.01.2015)


Tokrat v Seetalerskih alpen,iz Koroške odaljen dobrih 80km.Čeprav v teh koncih za vikend ni snežilo sem bil
optimist in se je izplačalo.Na izhodišču pri Sabathyhutte na 1620m.je prava zima čeprav smo vajeni debelejše snežne odeje
je bilo tokrat zadovoljivo.Podlaga fajn trda po gozdu in v senčnih legah se je obdržal super pršič,ki pomojem vztraja
že lep čas.Kljub ne obilici snega v zgornjem delu je tura v celoti smučljiva brez kakršnih koli prekinitev.V spodnjem
delu čez travnike pa je pravi užitek v pršiču ,ki upam da se bo obdržal.Fajn tura …

Več na Turne deske.si

Triangel (Domen, 26.01.2015)


Snega je za silo dovolj, se je pa pod kočo še najbolj pametno držati ceste oz. shojenega/zvoženega, pa še tam se lahko spotaknemo ob kako čer, ki je načeloma slabo opazna. Ampak z nekaj previdnosti se da prav lepo peljati, tako da je tudi Zelenica letos, vsaj trenutno kar smiselna izbira...

Nad Sadnighausom (Darja_Zaplotnik, 25.01.2015)


V rahlem sneženju se odpravimo proti Stellkopfu. Višje se sicer nekoliko odprejo razgledi, ampak se vsled neugodnih snežnih razmer (velika področja klože) odzovemo vabilu treh skoraj lokalnih gorskih žandarjev, da skupaj potegnemo proti Hilmersbergu. Tudi tu precej slabo kaže in preko spihanih travnatih reber nekako "odmotamo" mimo kložastih terenov do ene hišice ter se zavoljo res slabe vidljivosti ter močnega vetra odločimo za povratek.

Pazljivo odsmučamo zgornji del, spodaj pa nas čaka prava uživancija v pršiču. Sicer kratka, ampak kričeče sladka!

Mont Ciastel (Mišo_Jenčič, 25.01.2015)


Vremenska napoved za Dolomite je bila v redu, tudi snega naj bi bilo še kar, pa smo sklenili iti za dva dni malo dlje. V Pederüju je sledilo kar precejšnje razočaranje, saj je snega komaj kakih 5 cm in tudi z višino ni njegova debelina skoraj nič naraščala. V koči Fanes smo pustili odvečno kramo in se popoldne povzpeli še pod hišno goro Col Bechei Dessora. Poleg uživanja v lepih razgledih smo tudi kar precej razbili smuči, saj pod 20-30 svežega ni praktično nobene podlage.

Danes smo prvotno sicer nameravali na Sass Dales Diesc, a smo vseeno vprašali v koči, kaj - glede na snežne razmere - priporočajo. Priporočili so nam povsem drug hrib (in drugo smer), in sicer Mont Ciastel, ki je skalni osamelec (2817 m), pod katerim leži Bivak miru (Bivacco delle pace, 2760 m). Do začetka vzpona na Mont Ciastel je sicer kar precejšnja vodoravna razdalja (in precej gor-dol teren), a smer poteka po kotanjastem terenu, kjer je bilo res dovolj snega. Pihal je mrzel severni veter, zato smo samo na kratko pokukali čez škrbino na severno stran in jo hitro pobrisali navzdol. Smuka je bila boljša od pričakovanj, saj je bilo kljub vetru še veliko pršiča in tudi nedotaknjenih flank smo našli kar nekaj. Sledilo je ponovno prečenje (z manjšimi vzponi in spusti) nazaj do koče in potem po cesti v dolino. V spodnjem delu je bilo (zaradi goseničarjev, ki oskrbujejo koči Fanes in Lavarella) na cesti ogromno kamenja, a z malce posiljevanja smo uspeli prismučati do avta.

Begunjščica - izgubljena smučka (Andrej, 25.01.2015)


Danes sem jo mahnil na Begunjščico v upanju, da so razmere kaj boljše kot zadnjič. Pri vponu po plazu pod osrednjo je nujno treba uporabiti dereze, saj je precej trdo. Grapa na najožjem delu še vedno ni smučljiva, zgoraj sicer trdo a grifig. Na grebenu je zelo pihalo, vreme pa kar dobro. Pri spustu po osrednji sem smučke za 10m zamenjal z derezami, saj je preozko in trdo. Nadaljevanje spusta super, je bilo potrebno najti prehode napihanega (sem se držal najprej skrajno levo, nato skrajno desno gledano navzdol). Na koncu plazu pa sem neprevidno prečkal ledeno področje in mi je zdrsnilo, tako da je potrebna skrajna previdnost pri smučanju. Vse se je dobro izteklo z nekaj udarci od kamenja, ki gleda iz snega. Kljub trudu, pa nisem uspel najti izgubljene smučke (rumena, Fischer s Fritchi verzmi). Lokacija, kjer nekje počiva smučka je narisana na prvi sliki. Če jo kdo slučajno sreča se toplo priporočam.

Kredarica (Matjaz, 25.01.2015)


Včeraj po dopoldanskem šihtu sva tudi jaz in Stanko obiskala Kredarico.Po samo delno prespani noči,ki v ledeno mrzli sobi ni nudila nekega prestiža,naju je tudi jutranjih -14 in dokaj močan severni veter v sunkih odvrnil,da bi šla na vrh.Tudi rezervni cilj,da bi odsmučala grapo med vrhom Kredarice in Ržjo se ni izšla,saj sva po preizkusu snežne odeje ugotovila da je rizik prevelik.15cm novega snega na 3cm kloži pa nižje še stiropor....

No kar se pa tiče smučarije po običajni oz.zimski varianti je pa Franci že vse napisal,dodajam samo,da sva midva smučala čez Kurico.Vršnji del sneg trd zbit,v sredini malo skorjice,ki pa ni pretirano moteča,nad pastirsko kočo pa se je našlo še kanjček pršiča.
Turo pa kot običajno zaključila pri Aljažu,zagvišno se pa v te konce še vrnemo.
LP Matjaž

Schartenschartl (Bačko, 25.01.2015)


Po včerajšnjem ogrevanju na "kuclju" Goisele nad Lienškim smučiščem, sva se danes odločila za Ödkarscharte. Ker je blizu in ker se da z avtom pripeljati do Dolomitenhuette na znosno višino 1600m. Kjer se tudi zares začne sneg na teh koncih. No, se je dalo pripeljati. Sedaj pa parking na pol poti (2,5 EUR) pa 2 EUR taxi do koče. Po glavi. V eno smer. No ja, bolje kot peš.
Ko sva prišla pod kočo Karlsbaderhütte sva naletela na ogromno podrto kložo, zato je ekspresno sledila sprememba plana. Potegnila sva dlje po dolini in nato levo navzgor na Šartenšartl. Je bilo prav dobro, malo pršiča, malo grifig snega, pa še ime ima fino tale škrbina. Skupaj z novimi Beljaškimi prijatelji smo ocenili, da je varno. Smuka navzdol pa juhuhu do planine in nato še malo lovljenja pršiča čez gmajno, pa malo po zvoženem kolovozu do koče, rehidracije in taxija.

Špik Hude police (IgorZlodej, 25.01.2015)


Žlebe so prava turno smučarska meka, upam, da nisem tudi sam k temu pristavil kakega lončka.

Ker sem bil pozen, sem komaj še dobil parkirni prostor, potem pa sem se med množico italijansko in nemško govorečih počasi prebijal v ospredje.

Na Pecolu je rahlo pihljalo, pogledi pa so mi uhajali v južna pobočja Špika HP. Če bodo varne razmere grem na vrh si govorim, ko drsam na smučeh mimo koče Brazza. Na smučeh grem vse gor pod prve skalne skoke, kjer jih pod neko skalo odložim in grem naprej po direktnih prehodih. Višje so trije in, ko mislim, da jih dohitim so že obrnili. Srečali se nismo, ker sem jaz šel po svoji varianti. Na vrhu je sicer pihalo, ampak ni bilo moteče. Po nekaj fotkah sestopim do smuči in odsmučam po mehki kloži v bližino koče Brazza, potem pa nalepim pse, namestim srenače, ki so v teh dneh kar obvezna oprema in grem za nosom pod Nos. Krasna nedokanjena pobočja me kar vlečejo gor pod steno, kjer malo posedim potem pa odsmučam po ta najboljšem, nižje po mehki kloži in žš nižje po spihanem in še nekoliko nižje po še vedno zelo uporabni cesti.

Krasna zadeva, vsekakor najbolje med vsemi, ki so bili danes nad Pecolom, priporočam.

Dobrač (Čeha, 24.01.2015)


Zaradi ugodnega vremena na zahodu,je bila izbira cilja kar prava.Alpska cesta pod Dobrač lepo prevozna in pozimi brezplačna.Od parkirišča naprej zratrakirana cesta do vrha.Lepo vreme je ob rahlem vetru nudilo čudovite razglede,posebno iz vrha na Julijske alpe,Karnijce ,Dolomite....Po kavi v novi koči smuka malo po cesti malo po napihancu do avta.Lagodna turca za upokojene turne smučarje.

Vošca (Jaka, 25.01.2015)


Vršna flanka je še nepresmučana, ima pa cca 5 cm minimalno ojuženega suhega snega na trdni podlagi. Praktično do zametka flanke pa ni smučljivo, tako da ne priporočam oz. se boste napešačili. Sicer pa danes rahel sonček in nič od hudega vetra bolj proti vzhodu.

Škrbina Vrh Strmali (Marina, 25.01.2015)


Ker so zadnje čase zelo dobrodošli zapisi, kje je sploh kaj snega za smuko, dodajam današnjo turo.
Avto ostane na Sella Nevei, cesta na Pecol lepo neprekinjeno zasnežena, nad Pecolom pa tudi dovolj snega za solidno smuko brez odrgnin na smučeh. Mehka kloža, ki pa je lepo smučljiva, ponekod pa zbit trd sneg. Druščine (slovenske, italijanske in avstrijske) je bilo veliko. Sonček in kar nekaj vetra.
Ena boljših tur letos in jo priporočam.

Kredarica (Franci, 24.01.2015)


Včeraj smo bili spet na Kredarici.Začetno dobro voljo je pokvarila nesreča planinca,ki je padel preko stene M.Triglava.Skupaj s še nekaterimi obiskovalci in dvema članoma GRS smo bili prvi pri njem in ga do prihoda helikopterja zaščitili z odejami pred nadaljno podhladitvijo.Poškodba je bila res huda.

Še vedno pod vtisom nesreče smo smučali zimsko varianto.V zavetrnih predelih je potrebna pazljivost,kajti veliko je napihanega snega v klože.Pod Plešo smo smuči sneli do izravnave sredi gozda in potem neovirano do avta.
Ponesrečencu želimo čimprejšnje okrevanje.

Rauchkofel (Tom, 24.01.2015)


Izhodišče: Plöckenpassstraße
Vzpon: via Planina Valenin in Škrbina Valentin
Snow-conditions: enough snow to ski until parking area, unfortunately the new snow was already drifted to the eastern sectors and partly crusted - best conditions with settled powder on the southern exponated slope below the summit...

Tom

Zelenica - Triangel (Gašper, 24.01.2015)


Zjutraj pogledam kamero in je bilo videti, da je zapadlo nekaj svežega.
Na dile takoj na zgornjem parkirišču.
Sredinski del je precej spihan, zato sem jo gor mahnil po tovorni poti. Tudi nazaj sem se je držal.
Od bajte proti Trianglu precej napihanega snega, mestoma pa precej ledeno.
Spust iz Triangla je bil vseeno dober. Kar nekaj lepih zavojev po tafrišnem.
Vreme bolj za silo.
V tej zimi..lepa dopoldanska tura. Ne bom se pritoževal.

Škrbina nad Dolino (IgorZlodej, 23.01.2015)


Cesta do planine je skromno, a vseeno zavoljivo zasnežena za vzpon in potem za odpeljati se nazaj.

Nad planino je naletaval sneg, nekakšne mraznice, ki bo pa ne prav nič pripomogel k skromni snežni odeji. Vseeno se najdejo lepo zasneženi prehodi, višje pa je potem bilo bistveno bolje, če odštejem na trenutke zoprn veter. Nad vmesno zgornjo izravnavo mi je bila snežna podlaga nekoliko sumljiva, zato sem naredil preizkus stabilnosti snežne odeje, ki je pokazal zelo trdo spodnjo plast, potem pa kakih 70 cm krogličnih ležajev, čez pa dobrih 10 cm trde klože, ki je vse skupaj sicer nekako povezovala, ampak....sem izbral potem drugo smer vzpona in z nekj peš metri prišel na Škrbino.

Zgornji del odličen za smučat, nad planino je treba malo popaziti in poiskati najlepše prehode, po cesti, pa kot sem napisal je šlo brez škrtanja do avta.

V gorah Zahodnih Julijcev je danes zelo vetrovno, sneg, ki je padel včeraj je nad 1500 m precej spihan, nevarnost klož v grapah in kanalih, ter pod stenami je velika. Lep vikend in srečno.

p.s.
info center to zimo spet dela

Komna - Lanževica (Žiga, 21.01.2015)


Ker ni nobenih poročil s teh koncev, bi blo škoda, da ne bi napisov nekej. Snežna meja primerna za hojo se začne nekje na nadmorski višini ca. 1300m, v dolini Pekel. Pri Domu na Komni je snega ca. 30 cm, vendar je sneg trd in pomrznjen v globino ter zelo primeren za hojo s smučmi ali brez. Mi smo šli čez Lepo Komno na Lanževico in take razmere so do vrha. Vršni grebeni (predvsem osojne lege) pa so zelo ledeni. Smuka z vrh nazaj čez Lepo Komno pa je odlična! Tudi Mahavšček in drugi vrhovi so zgledali prav lepo zaliti, le dostop do njih je otežen, ker ruševje pač ni pokrito s snegom, tako, se je treba držati poti. U glavnem so razmere glede na majhno količino snega res super! Lp, Žiga

Hochkreuz (2709 vm) (Jarh, 21.01.2015)


V vodniku Mitja Peternel piše "skriti biser nad planino Staller Wolla". Jure je zvečer zorganiziral ekspedicijo. Ker pašem med amaterje (prvič v tej zimi), usliši mojo prošnjo. Ker za turne etuziaste pomeni senčna lega in delavna temperatura -5 st. da bo zagotovo pršič tudi po parih dneh sonca se dobimo ob 5 na Blejski Dobravi. Ker ima Samo avto za 6 potnikov se nabašemo vsi in gasa do Stalla. Levo po gozdni cesti nas Toyota spravi na solidnih cca 1300 vm. Nato pa na dile. Peterica ima v testu Volklce, jest ostajam zvest Lhotse. Po gozdni poti do Obere Gossnitzer Hutte na 1650 vm. Naprej do planine Staller Wolla 2030 vm. Od tu naprej pa do vrha. Sonce so zamenjali oblaki (pozabil sem Juretu naročiti sonce do popoldneva). Na vrhu malo vetra in megle. Obvezno fotkanje in priprava na spust. Smučanje po fajn pršiču moti le rahla difuza. Prvi ki smuča bolj tipaje ureže linijo, naslednjih 5 pa že veliko lažje zaorjemo v flanke.
Do planine odličen sneg. Srečamo še domačina, samohodca, ki se še vzpenja, nekaj debate pa naprej. Dostopno pot sekamo po strmi grapi, po stiku s potjo pa po njej do avta. Nabralo se je lepih 1400 vm fajn smuke. Ker nam je fajn da nas je več, smo skupaj hodili, smučali in debatirai Rok, Samo, Miro, Žiga, Jure in Janez. Pa lepo se mejte!

Hochkreuz 2709m (Jure_N., 21.01.2015)


Janez je reku pejmo pršič mal rit. Pa smo se na hitr zbrali in smo šli pogledat malo razmere na Stallom. Cesta prevozna z verigami do cca 1350. Jutro je še obetalo sonček popoln dan. Vendar smo se motili. Snega veliko, pršiča tud. Prvič sem imel ta široke ta težke smuče. Cost benefit teža z furanjem je vprašanje. Če se ne bi zaprlo bi bil popoln pršičast dan. Lepa tura. Uživali Jure, Žiga, Miro, Samo, Janz in Rok. več na : http://www.obris.si/2015/01/21/hochkreuz-2709m/

Kamniti lovec (IgorZlodej, 21.01.2015)


Vse je enkrat prvič in, ker sem vedel, da je pot ledena, sem takoj nadel dereze in si tako olajšal vzpon.

V lepših časih je šlo tukaj gor veliko deklet in žena. Ker sem bil hiter, sem jih ponavadi veliko prehitel. In tu in tam je pogled seveda ušel na kakšno lepo, čvrsto ritko, a glej ga zlomka, sedaj so si nekatere omislile nekakšna krilca in skrile tisto kar ta pravi moški najraje pogledajo ;). Le kam gre ta svet, ne bo treba prav dolgo čakati, ko se bo našla še kakšna z burko, pa s tem ne mislim nič slabega.

Proti Krnici v Klobuku je bila potegnjena špura, pa sem se šlepal, kot kak betežen starček, ampak na sam vrh sem moral zgaziti sam. Na Višarjih je zvonilo poldne, jaz pa sem zvonil na vrhu Lovca.

Smuka v Krnici je bila odlična po 30-40 cm pršiča, nadaljeval sem po "moji" flanki in zatem spodaj med macesni spet nadelpil pse in šel gor na škrbino na JZ strani Lovca. Pričelo je snežiti. Spojni mir nad Zajzero ni motil nihče. Smuka pa prav tako odlična vse dol do ceste.

Po cesti na Višarje mi je nekaj časa delala družbo mlada vojakinja. Njena rdeča lička so hladile snežnike. Kuhano vino in štrudel pri Mešniku vedno prija, še bolj je teknilo kosilce pri Sabini na Trbižu :).

Višarje (Domen, 21.01.2015)


Romarska pot je vsaj do 1400m res zelo ledena. Hoja na smučeh ni mogoča, več kot priporočljive so dereze. Meni se jih ni dalo dajati ven z nahrbtnika, saj sem računal, da bo z višino bolje, a je bilo le slabše. Je bilo pa toliko bolj "zabavno". Šele malo pod Višarsko planino led preide v sneg, ki pa je prav tako trd, tako da so smuči ostale na nahrbtniku kar do križa. Videla se je tudi špura na Kamnitega lovca oz. na sedlo, levo pod njim. Smučišče je bilo v redu tudi za turne dile.

Dleskovec(1965m), Veliki vrh (2110m) (ŠpehM, 20.01.2015)


Pred službo na hitro v hribe! Cesta mimo Planinška zvožena skoraj do pl. Podvežak, vendar proti koncu precej ledeno! Po kopnem peš proti pl. Vodole, malo pred njo pa že-šele na smuči. Od tu naprej kar po izsekanih poteh, ker je snega pač premalo, da bi pokril borovce in če iščeš bližnice, končaš kot princi v Trnuljčici. Mimo Inkreta, proti Dleskovcu in čez Dolge trate na vrh - vse je oblito v led. Spustil sem se proti severu, kjer sem brezkrbno naredil nekaj 10 zavojev, nato pa spet "štamfau" skozi borovce in skale. Na Velik vrh sem odkorakal peš, spust pač opravil s smučmi. Smuka še kar vredu, nekaj ožin pač moraš odpeljati smuk. Nato pa gor in dol nazaj na Inkret in "bob" spust na pl. Vodole. Lepa tura z bolj malo neprekinjenega smučanja.

Dobrač (Jurij_Šoba, 20.01.2015)


Zadrego, ali bi šel ali ne (napoved oblačno) sem rešil zjutraj, ko je spletna kamera za Dobrač še skoraj v mraku pokazala pasove visokih oblakov in vmesne jasnine. Gremo! In ni mi bilo žal. S parkirišča Rosstratte sem šel s smučmi na nogah po cesti do vrha. Nazaj grede sem iskal področja, zalita s snegom, ker je bilo precej spihanega terena. Posijalo je sonce, zgoraj je še vedno precej pihalo. Tu pa tam je tudi škrtnilo pod smučmi, k sreči ni bilo hudega. Prečil sem Zwölfernock in Zehnernock. S slednjega sem se v neprekinjeni smuki po pršiču spustil v smeri bivšega smučišča do dveh kočic na začetku doline Waagtal, okoli 1450 m visoko. Pršič na trdni podlagi se je zelo stanjšal. Mimoidoči je povedal, da je malo niže samo še poledenela podlaga. Po sončnem počitku na pragu kočice sem namestil kože in se po bleščečih kristalčkih vzpel do parkirišča. Skupna presmučana višina je bila okoli 800 m. Tako dobre smuke po pršiču do sedaj še nisem imel.

Stubeck 2370 m in Poisnig 2528 m (Jure_N., 20.01.2015)


Tokrat malo neobičajni krog nad Maltabergom. Cesta do Leonhardhutte je malce ledena, vendar se da lepo pripeljat z nor,malnimi gumami. Faschaunereck je razrit, Stubeck na sever je obetal, ko pa sva videla flanko Poisniga sva direktno zavila tja. Spet na Stubeck pa nazaj na pivo v Leonardhutte. Vreme prekrasno, snega za te turne razmere dosti. Par razic se je nabralo na masi. Več na http://www.obris.si/2015/01/20/stubeck-2370-m-in-poisnig-2528-m/

Kredarica,Triglav (Franci, 20.01.2015)


Pot skozi gozd zelo ledena,višje pa je že bolje.V Zg. Krmi se je nov sneg zelo lepo prijel in zmrznil.Nad 2000m pa je snega več in je spihan v mehke klože.

Za na vrh je le spodaj veliko mehkega snega,od prečke naprej do vrha pa je vse spihano in poledenelo.

Smučal sem po zimski varianti.Zgoraj lepo smučljive klože,najboljše razmere pa so od 2000m pa do Polja.Nižje je vse več telovadbe in pod Plešo sem spet zavil levo na melišča in spodaj v gozd,ter prismučal do avta.

Špik nad Plazom (2573) (IgorZlodej, 20.01.2015)


Razmere sem poznal že od nedelje, če bi taktiziral, bi počakal, da mi naredijo še štapne na vrh, ampak lahko, da bi čakal še dolgo. Ker sem še kar pri močeh, sem seveda naredil svoje.

Cesta na Pecol se ni veliko spremenila, le na strmem dvojnem S počasi zmanjkuje snega. Preko Pecola sem šel po svoje, potem pa po špuri gor proti Cijanerici. Na izravanavi sem zavil v levo in se držal svoje stare špure od nedelje, ter nadaljeval po južnih pobočjih, kjer sem pri neki skali odložil smuči. Naprej pa, kot že omenjeno naredil štapne na vrh po večinoma mehki kloži na trdi podlagi, ugrez za pol čevlja, lahko tudi manj, mogoče kje nekaj malega več. Skratka dobre razmere, za smučat pa bi bil boljši zgornji del, v osrednjem je preveč skalnato.

Po sestopu do smuči je sledila nadvse uživaška smuka dol na Pecol, po cesti, pa saj veste kako je. Cesta, kot cesta, malo trda, čeprav je ponekod celo rahlo odpuščalo.

Kronalpe in Krniški vrh (IgorZlodej, 19.01.2015)


Izhodišče je prelaz Mokrine, takoj za hotelom Forcella.

Po cesti do Planine Javornik in še naprej v blažjem spustu, ter zatem gor do planine For in naprej na Kronalpe. Ves čas trdna snežna podlaga z nekaj cm novega snega.

Razgledi čudoviti, smuka, kljub skromno snežni odeji prav tako.
Ob povratku pred planino Javornik zavijem še gor proti Krniškemu vrh. Skozi gozd, grem kakih 5 minut peč, ker je snega res premalo, v nadaljevanju pa dovolj, le poovlačilo se je.

Smuka prav tako odlična in s smučmi po cesti seveda do avta.

Golica (Domen, 19.01.2015)


Smuka možna le do koče. Pobočje Golice zgoraj ledeno, JZ flanka Krvavke pa super, ravno prav trdo, da robniki lepo pojejo. Tudi edina flanka, ki je kolikor toliko zalita, vse ostalo je bolj ali manj kopno. Razmerje med smuko in nošnjo seveda ni smiselno, kot časovno omejena zasilna varianta, potem, ko sem zjutraj na parkingu pod Višarji robantil nad pancerji, ki so se lepo greli ob domačem kaminu, pa je vse skupaj še nekak prebavljivo izpadlo...

Romatenspitze (Simonerjavec, 18.01.2015)


Včeraj nas je kar nekaj oblegalo vrh, večinoma Slovenci. Mudilo se nam ni nikamor, ker je snega bilo dovolj za vse. Urban in Monika sta si izbrala skrajno linijo, midva z Drejcem sva šla rahlo levo, kjer sva mislila it skozi kratek žleb, vendar sva zgrešila. Vriskala nisva nič manj, ker je bil sneg zares hiter in mehak.

S tem sem tudi prvič stestiral smuči, s katgerimi me je opremil Elan. Vozim Spectrum 105 Alu in lahko rečem samo: JA!

več o smučeh, slike in pa tudi video:

http://erjavecsimon.blogspot.com/2015/01/romatenspitze.html

Proti koncu spusta sem spregledal cesto in potok, na srečo mi po 20m letenju ni bilo nič.

Steinfeldspitze (Tom, 18.01.2015)


Today perfect conditions in Obertauern! Fine weather almost without wind, but not too warm - about 5 to 20 cm powder-snow from yesterday (fallen almost without wind-drift)

Very stabile snow cover conditions - light powder on a consolidated old snow pack, which could hardly be disturbed by a single skier. So quite steep slopes were possible today with slight avalanche risk!

Izhodišče: Vordergnadenalm
Vzpon via Gnadenkar southern of Bärenstaffl and the eastern cirque

Tom

Romatenspitze (Bačko, 18.01.2015)


Po včerajšnjem celodnevnem razglabljanju in preverjanju razmer, smo se odločili za Mallnitz. Zjutraj smo bili malce razočarani, ker na parkirišču ni bilo niti novega snega, niti taxija (če se Juretova ekipa vozi z njim, se bomo pa še mi,ane), pa sami slovenski avtomobili. No ja, en Avstrijski. Le kaj bi to pomenilo? Kakorkoli,gremo pa peš. In z vsakim korakom se je situacija popravljala, pod planino Jamnig Alm je bilo že kakih 15 cm frišnega. Debelina se je samo večala, pod vrhom je kakih 25-30 cm pršiča. Ker smo znani po tem, da nismo prav zgodnji (a ste še Živ-Žav pogledali, al kaj?), so nas pri vzponu motili le bojni kriki spuščajočih se navdušencev, ki so razturavali po pršiču. Na vrhu je brilo kot pri norcih, da nohtanja niti ne omenjamo. Na hitro smo stlačili pse v nahrbtnike in juhuhu navzdol. Pršiča so predhodniki pustili dovolj tudi za nas. Pri spustu na planino je bilo potrebne nekaj previdnosti, občasno je malce poškrtalo (pršič na travi), ampak spodaj nad gozdom in v gozdu je bilo pa super. Potem pa le še gas po cesti do avta in direktnega na rehidracijo v tisto prijetno čumnato na parkirišču.

Grosse Kesselspitze (Mišo_Jenčič, 18.01.2015)


Premišljali smo o Innerkremsu, a smo vseeno raje nadaljevali do doline Lungau, ki je pretežno zelena. Tudi na pobočjih nad Wachtbrücke je malo snega, a cesta do planine Gastalm je bila ravno toliko zasnežena, da ni ven pogledal noben kamen ali kaka druga past. Nad planino je snega dovolj, čeprav sploh ne v izobilju. Na trdo podlago je zapadlo od 5 do 15 cm pršiča, ki pa se je na južnih legah že oskorjil. Po dobri gazi smo brez posebnega napora dosegli vrh (pravzaprav skale 15 m pod njim). Čeprav so smučine dveh smučarjev vodile po nedotaknjenih strminah po vpadnici z vrha, se zaradi tega, ker sta na nekem mestu naredila "nenavadno" prečko daleč v desno, nismo opogumili in smo raje smučali v območju pristopne smeri. Tudi tu smo našli še veliko pršiča in vriskaje smo bili hitro pri avtu.

Klölingnock (Tadej_Pušavec, 18.01.2015)


Ob pestri paleti vseh mogočih vremenskih napovedi sva zjutraj kar na hitro spakirala in se odpravila proti Innerkremsu. Tu težko zgrešiš tudi če prejšnji dan sneži. Cesta je bila že precej pred Innerkremsom zasnežena (žal le cesta, pobočja so namreč skoraj kopna) vendar se da brez težav pripeljati do Schönfelda. Okoliški vrhovi so precej spihani, še najlepše je zgledal Klölingnock (2178m), zato si ga izbereva za cilj. Na trdo podlago je včeraj zapadlo kakih 10 -20cm pršiča, zato je bila smuka večinoma za vriskat, veselje je malo skazil le močan veter na samem vrhu, kjer je sneg že postajal težji. Smo nekaj metrov nižje pa se je krasno vijugalo po pršiču...
Ker sva imela časa še več kot dovolj sva krenila še na nasprotno pobočje na greben, ki vodi proti Gaipahöhe in odsmučala še z bližnjega Mattehanshöhe (2066m), kjer je bila smuka še boljša, veter na vrhu pa šibkejši kot na nasprotni strani grebena. Poezija v pršiču...
Kljub optimističnim napovedim snežnih padavin čez vikend je snega padlo bolj malo, pa še to le nad višino 1500m, tako da se tur z nižjim izhodiščem na tem koncu ne kaže lotevati.

Uživala Dragica in Tadej

Rumeni spodmol pod Montažem (Igor, 18.01.2015)


Na izravnavi pod Cijanerico se na hitro odločim, da grem še gor pod Montaž. Tako čudovitih razmer bi pač bilo škoda ne izkoristiti.

Dva sta sicer že hodila pred mano na smučeh, vendar sta zavila zame preveč proti zahodu oz. sta se držala poletne poti. Sam sem jo ubral po najlepših pobočjih, tudi zato, da pogledam, če je kaj min nastavljenih. Jih ni bilo, samo čudovita deviška pobočja z že prej omenjenim babjim pšenom in trohico suhega snega čez, vse pa lepo razpihano, tako, da se je prav malo ugrezalo. Lhotse so za hojo enkratne, srenači odlični, psi Elan Montana še boljši. Kdor ima predolge bo imel težave z obračanjem, jaz to naredim brez ustavljanja.

Ob lepih razgledih sem kmalu pod steno. Ta druga dva sta zaključila spodaj na Vrh Strmali. Malo posedim, pa ne zato, ker bi bil utrujen, ampak zato, ker je tukaj vedno vredno posedeti, saj je to eno najlepših razglednih točk za Kaninsko pogorje, pa taki lepi bivaki so tam čez nad Reklanico.

Potem se pripravim za smuko. Babje pšeno je bilo enkratno, mogoče tudi zato, ker ima nekaj ženskega v sebi. Če bi tajil, da se mi je izvil kak glas ob zavojih, bi seveda lagal, sicer pa tega ponavadi ne počnem, še posebej ne na območju parka. Res neverjetno dobra smuka, zato močno priporočam za naslednje dni.

p.s.
če bi katera hotela spremstvo poznavalca Zahodnih Julijcev, pogoj je odlična kondicija, ne pa barva las, se lahko prijavi na spodnji naslov. Prve tri bodo lahko preizkusile odlične Elanove turne smuči.

Škrbina nad Cijanerico (Igor, 18.01.2015)


Končno ena prava turna smuka tudi za nas rekreativce.

V Žlebeh ni padlo nič novega snega, vseeno pa je cesta smučarsko uporabna na Pecol. Star sneg je bil pomrznjen. S Pecola zavijem proti Škrbini nad Cijanerico, kjer sem jih že nekaj videl. No trije so bili na smučeh, trije pa brez, dva sta kmalu obrnila, eden pa je vztrajal do vrha Škrbine. Hvala onim trem na smučeh, čeprav sem zaključni del sam potegnil špuro. Snega ni prav veliko, star je uležan, čez pa bolj ali manj samo babje pšeno in to v izrednih količinah, tudi do pol metra ga je bilo ponekod. Vendar pa je stanje plazovne nevarnosti zgolj I. pod stenami lokalno II. stopnje.

Smuka dol do izravnave je bila odlična.

p.s.
na koncu pa še zloženka GRZS, nobenemu ne bo škodilo, če se z njko seznani. Pa veliko lepih zavojev želim, seveda po ta najboljšem snegu

Ulschartl 2492m (Jure_N., 16.01.2015)


Tokrat spet v Mallnitz. Vreme ni služilo, po pregledu kart ugotovili vrh hriba kjer smo bili. Ampak se imeli faj.. več na: http://www.obris.si/2015/01/16/ulschartl-2492m/

Vrh med Romatenspitze in Ebeneckom (miro, 16.01.2015)


Pred prihajajočo fronto smo se spet podali nad Mallnitz. Med vsemi vrhovi tam gor smo našli takega, ki nima imena. Na, pa imamo uržeh, da gremo spet tja gor ob prvi priliki...in pokracamo še kak vrh z imenom.
Razmere nekoliko slabše od tistih pred tremi dnevi predvsem zaradi difuzne svetlobe. No, pa pršič se je nekoliko preobrazil, a kljub temu čudovit dan v fajn družbi.
Zapis s slikovnim gradivom pa tule: http://www.mphoto.si/?p=12499

Prestreljenik (Darja_Zaplotnik, 15.01.2015)


Kljub semintja nadležnemu JZ vetru je bilo opoldne nad Nevejo kar prijetno.

Na urejenem delu smučanje zelo zadovoljivo vse do avta, odsek od Prevale do Škrbine pod Prestreljenikom pa je zelo spihan in mestoma poledenel.
Na vrh sva se vzpeli v okviru JV grebena, brez smučk. Fajn je bilo...

Kredarica (Franci, 14.01.2015)


Spet je bil že čas za Kredarico.Pot shojena in smuči je bolje nositi,ker je marsikje poledeneo.
Za smučanje sem se povzpel na vrh Kredarice in se od tam spustil v smeri "zajle",naprej pa ob poti pristopa.Nižje sem šel skozi Ulce in mimo Prgarce po klasiki.Smuči sem snel le za kratek čas pod Plešo,potem pa skrajno levo po meliščih nad gozdom in brez težav sem prismučal do avta.

Jalovški ozebnik (Domen, 14.01.2015)


Ožina na vrhu je še vedno ledena, ostalo pa nad pričakovanji. Pobočje pod ozebnikom nas je navzgor kar namučilo, saj ni bilo nekih idealnih razmer za hojo, bodisi je bilo napihano, bodisi ledeno, navzdol pa smo pobrskali za tem zbitim napihanim pršičem in bilo je res super, pravzaprav tako dobre smuke na tem plazu ne pomnim. In to vse do vznožja pobočja. Na "ravnini" nad gozdom je bilo ponovno potrebno pobrskati za čimbolj napihanimi predeli in je z malo občutka kar šlo. Sledi le še bob steza do Tamarja in skate do Planice. Vsako leto se pojavi kaka tura, ki se povzpne na mesto hita sezone, letošnjo zimo je to očitno Jalovški ozebnik. ;)

Turna hoja - Kope (mledni, 13.01.2015)


V teh dneh sem kot spremljevalec učencev v zimski šoli v naravi na Kopah imel možnost, da prosti čas izkoristim za turno hojo. Vreme, ki je bilo na tej višini v teh dneh idealno je pričaralo pravo zimsko idilo. Snega, ki si ga tako želimo je tukaj od deset do trideset, kar je za travnate Kope dovolj. Za pravo smučarijo snega ni ravno dovolj sem pa na nekaterih senčnih strminah odvijugal par uživaških zavojem po nekaj cm pršiču. Ko snega v naših krajih primanjkuje je lahko tudi turna hoja (če si ta izraz izposodim) užitek. Samotne poti iz Kop proti Ribniški koči ali Veliki in Mali Kopi so lahko prijetne ture, v pričakovanju prave snežne pošiljke.

Romatenspitze (miro, 13.01.2015)


Test Dynafitovih smuči je bil sicer v planu opraviti tam okrog Mogharja, a ker je bila cesta precej poledenela, smo prvotni plan spremenili in obrnili proti Romatenspitze.
Žal nam ni bilo niti malo, kako je vse skupaj potekalo pa tule: http://www.mphoto.si/?p=12464

Romatenspitze (Jure_N., 13.01.2015)


Tokrat v hribe nad Mallnitz. Ujeli krasne razmere. Zgazili Romatenspitze in ga tudi zorali. več na : http://www.obris.si/romatenspitze/

Turska Gora (ŠpehM, 13.01.2015)


V Logarski dolini je 5cm novega (nedeljskega) snega, cesta v Logarskem kotu sicer zaplužena, vendar se da obvozit in pripeljat do vrha.
Optimistično vzameva smučke zraven - mogoče ga je pa v žleb kaj več napihalo!? Do polovice Turskega žlebu je res najti kakšne klože levo ali desno, naprej gor pač več ali manj sam led, tako da pustiva psa, in smučke tam. Skočiva peš proti Turski gori - niti ne na sam vrh, ker so sunki južnega vetra orkanski. Smučanje dol pač tako tako - klože vseh vrst, nekaj kamnov in proti Okrešlju tudi 10cm pršiča.
Pa še: Koča na Okrešlju je tudi med tednom odprta!

Kamniti lovec (Peter_Pehani, 10.01.2015)


Nomen est omen. Kamniti lovec je bil tokrat res zelo kamnit. Sploh zaradi izredno toplega vetra, ki je popolnoma zmehčal sneg.

Božja pot b.p. Sneg se začne že v dolini. Par mest je malo ledenih, obvozi so po gozdu.

Prehod čez sedlo na vzhodno stran razkrije pogled na vršnih 300 višincev, ki je bil precej klavrn. Snega malo, kar nekaj skal gleda veliko. Pesimizem sta potrdila dva Italijana, ki sta - skladno z pregovorno lastnostjo svojega naroda - glasno komentirala, da zadeva nima smisla, se predala in smuči dol kar nesla. Po kratkem oklevanju sem smuči vendarle vzel s sabo proti vrhu. Po krnici sta se dva Avstrijca - skladno z pregovorno lastnostjo svojega naroda - tiho in zagrizeno borila z nenaklonjeno snežno podlago.

Vrh je enostavno dostopen. Tistih par zajl gleda ven, na južni strani pa je itak skoraj kopno.

Smučanje po krnici solidno, najti se je dalo pasove tršega snega (bivša kloža). Debelina snega je od 20 do 40 cm, na napihanih delih pa več. Najbolj zoprna pa je bila strima pod krnico, kjer se je v kakšnem ovinku 60+ cm snega predrlo povsem do tal, tam brez predelave mojih robnikov ni šlo. Na koncu prečke je treba par minut peš. Po solidno pripravljenem smučišču (popoldne par kamnov) udobno do avta.

Čeprav mestoma kamnito, se vseeno se tudi v teh razmerah splača narediti ovinek na vrh. Tako se za dobro uro umakneš nepregledni množici italijanskih krplarjev in turnih tekačev ter avstrijskih klasikov, ki se valijo po božji poti. Če ni tako toplo, kot je bilo v soboto, je prav možno, da sneg posvod drži in je tura soliden izbor v tej slabi zimi. Nabere čez 1100 v.m. kvazi-turne smučarije.

Temperature v soboto: Višarje +10 C (!), dolina +3 C.

Fotk nimam, poglejte si jih na prispevku od Toma iz istega dne.

Jalovčev ozebnik (Jure_N., 12.01.2015)


Matic je na hitr dobil frei na faksu, pa sva šla iz nočne direktno v Planico in dalje proti ozebniku. Pihal okreplen zahodnik, o kaki otoplitvi ni bilo govora, zna pa bit zanimivo naslednje dni. Uživala Jure in Matic. več na : http://www.obris.si/ozebnik-drugi-del/

Prevala (Igor, 10.01.2015)


Namesto da bi si v nedeljo ogledal spomenik starejše zgodovine v Dražgošah,sem si raje ogledal spomenik novejša zgodovine slovenske smučarije na Kaninu.Spodaj v Žlebeh,so me pozdravili Haskiji in me žalostno gledali,so hoteli kar z mano na turo.Tokrat sem si pomagal z gondolo,pri koči me je pozdravil veter,ki pa se je med hojo do Prevale umiril,na Prvali pa spet pokazal svojo moč.Po ogledu muzeja sem se po lepo urejenem smučišču odpeljal v dolino,na žalost na italijansko stran.L.P.

Šija (Marjan, 10.01.2015)


Iz Bohinja po Žagarjevem grabnu, po smučišču, na vrh smučišča in nato peš na vrh Šije. Dol sem smučal po smučišču. Zgoraj zelo malo ali nič snega, v Žagarju več. Zgoraj sem moral peš 20 m. Na Voglu je bilo 12,5 st C, pihal je močan veter (le zgoraj), v Bohinju pa 0 st C in nič vetra. Zelo slaba smuka. Snega skoraj nič, pa še ta popolnoma južen in počasen. Spodaj pa zmrznjen in razrit. Lep dan in slaba smuka. Danes so na Kredarici izmerili najmočnejši sunek vetra do zdaj: 221 km/h.

Kamniti Lovec (Tom, 10.01.2015)


Ascent via way of the cross towards Svete Višarje - turning left at the sedlo and traversing to the cirque below the summit. Ascent to the summit on foot because there is too less snow to do it by ski!

snow-conditions:
enough snow to reach the cirque
crusted snow changed with wet snow in the cirque - below through the woods quite wet snow and not really good to ski...

Tom

Jalovčev ozebnik (miro, 09.01.2015)


Glede na to, da je tako po hribih kot na "našem" portalu suša, objavljam še svoj zapis z včerajšnjega Jalovčevega ozebnika...na spletni strani: http://www.mphoto.si/?p=12431

Schöpfing (Igor_Jenčič, 10.01.2015)


Ob čudnih vremenskih in snežnih razmerah smo se na koncu odločili za preizkušeno varianto. Termometer v avtu je v St. Michaelu kazal 15 °C, v Waldu pa 12 °C. Tudi pihalo je kar, a hujšega ni bilo. Od Muhreralm smo sledili gazi, ki je vodila v smeri Schöpfinga, a malo naprej gaz ni zavila proti Schöpfingu, ampak se je kar držala ceste, ki vodi do velikegih betonskih oddušnikov turskega tunela. Vsi smo bili nekako "low power" ter smo raje kar sledili gazi in se tudi sprijaznili s tem, da bosta naš današnji cilj tista betonska oddušnika - razmere tako ali tako niso izgledale bogvekaj. Toda pri oddušnikih se je gaz kar nadaljevala in od tam smo tudi zagledali "avtorje" gazi, ki so bili ravno na vrhu Schöpfinga. Po položnem slemenu in z minimalno izgubo višine smo na tako dosegli dolinico, kjer poteka normalni dostop (tam ni bilo nobene gazi) in se na koncu le vzpeli na naš prvotni cilj.

Ker smo bili precej pozni, se je že začela delati skorjica, zato v vršnem delu skoraj nismo naredili normalnega zavoja. V srednjem in spodnjem delu pa je bil putrček, ki je omogočal prav uživaško smučarijo. O Muhreralm do stika s peš bližnjico je bila cesta normalno prevozna, v spodnjem delu pa smo morali loviti zadnje krpe napluženega snega ob robu, a smo jo vseeno uspeli prevoziti brez snemanja smuči. Na koncu pa še prav prijeten "travosmuk" in s smuči smo stopili pri avtu.

Škrbina (Domen, 10.01.2015)


Ob 8h zjutraj na parkirišču Na Žlebeh sem malo čudno gledal, ko je bilo le to skoraj prazno. Razen nekaj delavcev, ki so se vozili na šiht, nikjer nikogar, prav tako nikogar na smučišču do Gilbertija in ko tudi pri Gilbertiju ob 9h vse do Prevale, do koder seže pogled, nisem uzrl niti ene same pikice, se mi je vse skupaj zdelo že malce grozljivo, saj take "praznine" na lep sobotni dan v teh koncih res nisem vajen. Do Prevale je bil vzpon po trdem, a ne poledenelem smučišču lagoden, nad Prevalo pa je v glavnem vse poledenelo in spihano. Že v dolini sem se nekako odločil, da me ne bo spet povleklo na Prestreljenik, ki je pač edini res logičen zaključek ture v tej smeri, veter v sunkih, ki je nad Prevalo nesramno metal sneg v obraz, pa me je pri tej odločitvi le podprl. Tako sem odvil levo na Škrbino, bolj iz principa, ker na tem vrhu še nisem bil, kakor da bi bilo to res smiselno, saj je bilo snega nad progo tako malo, da sem se vzpel najlažje s smučmi na ramah, navzdol pa sem nekako povezal prehode, da so bile smuči lahko tam, kamor sodijo. Ob spustu sem ugotovil, da se očitno večina turnih smučarjev v času obratovanja smučišča prekvalificira v "kombinatorce" in se vsaj do Gilbertija da pripeljati. Nekaj pa se jih je tudi ob 11h vzpenjalo po smučišču, tako da to očitno tu ni tak problem. Smuka pa v celoti nad pričakovanji, nad Prevalo se je dalo najti dovolj zglajene predele za vijuganje, smučišče, ki roko na srce predstavlja večji del te ture, pa je bilo sploh super za sproščeno vijuganje, prav do prtljažnika avtomobila... ;)

Jalovčev ozebnik (Jure N., 09.01.2015)


Za Avstrijo sva ostala sama z Mirotom, potem pa šla v domače konce. Po xy številu turnih smučarjev skozi ozebnik sva ga premučala tudi midva. več na: http://www.obris.si/jalovcev-ozebnik/

Jalovčev Ozebnik (Darja_Zaplotnik, 08.01.2015)


Nemara je Ozebnik trenutno edina lokacija v neposredni bližini, ki omogoča skoraj 900vm res odlične smuke. V zgornjem delu uležan pršič, nižje dol mehka kloža.

Edina dva minusa ture sta: izjemno trd, malenkost poledenel ter z nekaj drobirja posut 20-metrski odsek, ki se nahaja na vstopu (gledano dol) v sam ozebnik. Drugi minus pa minsko polje na ravnini pred gozdom. Kakorkoli, zna biti, da bosta minusa kajkmalu postala plusa...

begunjščica (matjaz, 08.01.2015)


Hoj,vse je že napisal moj prijatelj,dodajam samo še njegovo fotografijo(1.iz leve),da ga ne pozabite.
Lp pa naročite že kako pošiljko snega.
Matjaz

Begunjščica (Čeha, 08.01.2015)


Kljub temu ,da tura ni bila čisto turno smučarska,je zanimivo,zaradi informacije o razmerah.Z Matjažem sva se namenila v SZ greben Begunjščice.Jaz sem se že doma odločil,da pustim TS opremo doma.Prijatelj je vzel vseeno t;kratke dilce in zimske čevlje.Razmere so res klaverne,za poplezavat,za smučanje pa sploh.Zato pusti smučke na Zelenici in po mešanem terenu (melišče in nekaj snega)priromava do vstopnega žleba.Tam nadeneva dereze in orodje v roke,ter po njem na greben.Orodja razen v travo nimaš kam zatakniti.Greben mora biti v dobrih razmerah zelo lep,saj je bil že sedaj uživaški.Na vrhu se srečamo še z znanci,nato pa Matjaž po Centralni grapi,jaz pa po Šentancu v dolino.Smuka z čevlji in metrskimi dilcami ni nudila posebnega užitka,a je že tako,da idealne kombinacije v teh pogojih ni mogoče najti.Je pa hoja navzdol po na pol kopnem melišču zelo naporna.Vseeno doživela lepo dopoldansko turo in v službi podoživljava ukradene trenutke.

Prestreljenik (Kresnica, 06.01.2015)


Z napravami smo se povzpeli do koče Gilberti, nato po smučišču do Prevale. Bivše smučišče na bovški strani je bilo res zelo spihano. Razmere za vzpon na vrh po grebenu pa so bile idealne. Smuči smo pustili na sedlu pod Prestreljenikom,
Lepa tura zaradi razgleda in vzopna na vrh. Od smučanja pa zaradi spihanega snega in pretrdega smučišča do Žlebeh nismo imeli veliko. Tibor, Veronika in Andrej.

Fotografije http://vertikala.wordpress.com/2015/01/06/prestreljenik-2499-m-2/

Pl.Klek (Rok Kovač, 06.01.2015)


Današnja tura je narekovala z nič obrnjeno proti soncu, niti ne v hudi senci, v zatišnih legah.
Tako sem jo odrinil po zelo ledeno snežni cesti do Pl.Kranjske doline in tam parkiral.Tudi naprej v desni odcep ceste za Pl.Klek led na cesti ni pojenjal, a psi so le nekoliko ublažili in korigirali drsenje.Pot so mi kazale stare kolesnice nekega visokega prevoznega sredstva (verejtno TimberJack od G.G.Lip Bled), špure pa tod še nobene.Gaženje s tišino je prekinjalo le šelestenje ledenih opilkov na vršni ploskvi smuči.Po 6km in 1h 30min se le nahodim do moje bljižnjice levo čez hosto, ki se po 10min priključi na markirano pot s ceste gor.Glej, glej, špura predhodnika, ki je verjetno kot domačin prišel z vzhodne smeri Pl.Meja dolina.Čez zg. parkirišče in poletno jezerce se kaj hitro znajdem na mirni in odročno samotni Pl.Klek 1556m.Zjutraj je bilo vse v oblakih, kasneje pa se je naredil kar soliden gorski dan s soncem.Sprva sem bil namenjen na Klečico, a pogled na zelene borovce je bil vse drugo kot vzpodbuden.Zadam si nov cilj L.K., ki se kot orlovo gnezdo šopiri na poraščenem osamelcu.Ker so L.K. vedno zelo zakamoflirane, da jih ne vdiš niti, ko si v njihovi neposredni bližini, se povzpnem kar direktno s smučmi po strmini v cik caku.Nikjer žive duše, le sledi zajčjih krpelj je zapaziti v snegu.Snega je bilo tu že krepko čez pol metra.Bajti LK sem zadaj na tečaje namestil od vetra odtrgan lesen polken, nato pa po uležanem, kar užitnem pršiču mehko odpeljal do Kleka.Na prostem je bilo tudi nekaj rahle skorje in ledu od sonca in vetra.Sledil je krajši odmor s čajem, nato pa lep hiter spust do ceste.Tam nekaj hoje po špuri, precej pa lepe mehke smuk preže po sredini ceste, saj sem se od brzine moral na ovinkih že kar pošteno nagniti.Najhujši odsek je bil zopet del ledene ceste pred Pl. Kranjski dolina, kjer niti kante pri odrivih vstran niso več dosti držale, zato je šlo nekaj par sto m tam kar peš.Časovno sem štartal na Pokljuki ob 8h, nazaj sem prišel nekaj pred 14 uro.
Tura na Pl Klek ni mišljena za postavljat kakšne preformanse, ampak je to tura za duha in meditacijo s poudarkom zlitja z naravo, priporočam !.

Rettenwand (Jure N., 06.01.2015)


Snega v Zederhausu ogromno, ponoči precej padlo. Ša gazili smo na Sv. tri Kralje v Avstriji po pršiču. Krasna tura. več na : http://www.obris.si/rettenwand/

Jalovčev ozebnik (Kresnica, 05.01.2015)


S Tamarja sva pot nadaljevala po dobro označenih smučinah, ki so jih nato vse do ozebnika vlekli trije Avstrijci. Veter naju je v sunkih spremljal vse do ozebnika, na vrhu pa se je umiril. Ozebnik sva prehodila z derezami, ki so bile nujne samo na vrhu zaradi ledu. Temu primeren je bil tudi začetni spust, sneg pa se je po kakih 20 metrih spremenil v globok pršič. Na trdi podlagi s kakimi 5 cm pršiča je tudi strmina pod ozenikom, čez Mali kot vse do gozda pa je treba kar popaziti, saj te lahko preseneti marsikatera delno pokrita skala. Rodeo v gozdu je bil lepši od pričakovanega, po cesti pa sva prismučala vse do avta.
Tura je bila v zgornjem delu uživaška, za brezskrbno vijuganje pa bo potrebna še nova pošiljka snega. Uživala sva Veronika in Tibor

Fotografije http://vertikala.wordpress.com/2015/01/05/jalovcev-ozebnik-canalone-nord-dello-jalovec-pribl-2400-m/

Begunjščica (Andrej, 04.01.2015)


Malo me je čudilo, da ni bilo nobene objave z Begunjščice in sem včeraj ugotovil, zakaj je temu tako.
Dan prekrasen, veter zmeren, na Ljubelju obetavne razmere za hojo s smučmi, višje pa človek težko verjame da je zima. Snega na plazu skoraj ni, še nikoli nisem pozimi kraspal proti centralni grapi po melišču (vsaj 250 višincev). Pa sem mislil, da bo vsaj višje bolje, pa ima tudi centralna skalni odsek na začetku in je nesmušljiva. Do vrha potem kar zasneženo. Na vrhu sem razmišljal, katero smer naj uberem, da bom čim več na smučkah in se odločim za grapo Y, kjer sem upal, da ga je veter vsaj malo nanesel. S strahom sem pogledal čez rob in ugotovil, da je za odtenek boljše kot v centralni. Še dobro, da sem imel smučke za kamenski, da mi tudi skalni prehodi niso bili dovolj, da bi snel smučke. Tako je postal pravi izziv, kako priti v dolino, brez snemanja smučk. Grapa je bila v srednem delu prav dobra, dva malo kamnita prehoda, na plazu pa sem se držal čisto desno (gledano navzdol) in prismučal kar nizko, sledil je kamnit prehod malo v sredino, kjer se je ob ruši ustavilo vsaj malo snega, po katerem sem uspel prikolovratiti do smučišča. Od tam dalje pa brez problema do avta. Ob vnemi kako ne sneti smuči, sem pozabil naredit kako fotko, za spomin na kamenski. Kar je bilo snega, je bila smučarija prav dobra (uležan in napihan pršič), škoda samo, da je bilo takih odsekov premalo.

Koprivnjak (Vanja Starčević, 03.01.2015)


Čeprav so razmere na splošno slabe je želja da bi že enkrat odprli sezono bila močna in nas se je za turo nabralo sedem. Po Juretovem nasvetu odločili smo se za Karavnke s severa, takrat za Koprivnjak. Sneg se z avstrijske strani Karavank začne v dolini tako da smo, kljub niskemu ishodišču, kar iz avta stopili na smuči. Prvi del vzpona po cesti, potem po strmi peš poti spet na cesto in od Rosenhuette po markirani poti na Koprivnjak. Smučanje je bilo zelo slabo, v zgornjem delu gosta megla in presmučana skorja, nižje nekoliko manj gosta megla in močno ojužen sneg po katerem smo prismučali na cesto in po njej v dolino; sneg na cesti je zelo trd, kmalu pa bo poledenel. Na turi smo bili: Sanda, Sandra, Lovorka Danijel, Hrvoje, Željko in Vanja.

Pod Špiki (Marijana & Marko, 04.01.2015)


Obračala sva na 2250 m, na vesini pod Z vrhom Špika nad Nosom. A ne zaradi premalo snega!

Cesta na Pecol je zasnežena, a jo bo skozi "šikane" mestoma hitro pobiralo. Na planoti je pri bolj previdnem smučanju dovolj snega, višje na pobočjih pod vršno zgradbo Špika nad Nosom pa ga je dovolj tudi za normalno smuko. Vstopna rampa na 2100+ m je bila solidno predelana, višje na osrednji flanki pa je bil sneg glede na nedavno otoplitev začuda praktično povsem nepredelan in dodatno še neenakomerno napihan. Nekaj časa sva še iskala varne prehode in vijugala navzgor, nato naredila preskus - trapez se je že ob manjši obremenitvi odpeljal.

Smuka je bila, razen tu in tam nekaj kratkih odsekov, porazna. Cesta je bila ok, vreme pa super.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Jalovčev ozebnik (Andrej E., 04.01.2015)


Glede na razmere, ki jih je kazal Jalovčev ozebnik v četrtek, za voljo varnosti ocenjeno pod njim, je bil danes popolna poezija. Pred vstopom v ozebnik malce ledeno, cel ozebnik pa opremljen s 20-30 cm pršiča na dobro podlago.
Dobra podlaga je še vso strmino pod ozebnikom, čez Mali kot pred gozdom je pa že potrebna pazljivost, ker ob zavoju kar hitro pride do škrtanja. Čez gozd do koče v Tamarju pa po dobro utrjeni smučini rodeo. Od koče do avta pa brez težav po snegu.

Šija (Plato) (Domen, 04.01.2015)


Po Žagarjevem grabnu na Zadnji Vogel in po pisti (kadar je dovolj snega)na postajo Plato pod Šijo. Snega na celotni trasi dovolj, po progi zbit beton, v Žagarju večinoma rodeo profila, ob robeh pa se je sploh v zgornjem delu našlo še nekaj prav lepo prebavljivega uležanega pršiča. Tu pa tam je potrebno popazit na kako čer, vendar ni sile. Sedežnici Zadnji Vogel in Šija nista delali, tako da smo imeli pred "softiči" blažen mir. ;) Terenu izven piste vsaj še kak meter fali, za lagodno smuko. Na koncu se je nabralo 1200 višincev lepo prebavljive smuke, glede na trenutne razmere v visokogorju, nad razgledi se pa tudi nismo pritoževali.

Labspitze (Aleš S, 03.01.2015)


Nisva iskala, kje je še dovolj snega in sva se spet peljala do Walda na koncu doline Zederhaus. Za cilj sva izbrala Labspitze, 2222 m. Začetek je enak kot na Aigenerhöhe. Za neprijetno presenečnje je poskrbela splužena cesta proti Muhreralm. Midva sva jo kmalu zapustila in se vzpela skozi strm gozd. Snega ni bilo prav veliko, pa še ta je imel skorjo, tako da sva se že spraševala kako se bova navzdol polamljala po skorji in zdrsavala čez veje in debla. Pa naju je razveselila prava cesta, ki vodi do Trimmingeralm. Od tu naprej je bilo prav kičasto - veliko snega in sama lepa pobočja. Sledila sva že narejeni špuri proti najinemu cilju. Z bližino cilja je vedno močneje pihalo. Na sedlu Ecksattel naju je skoraj odpihnilo. Zato sva vrhu, do katerega je bilo še 60 m samo pomahala in raje odvriskala do planine po pršiču s tanko nemotečo skorjo. Predhodniki so se tudi raje odrekli lomljenju po gozdu in so nama naredili lepo smučino po cesti. Snega je bilo ravno toliko, da se je dalo odsmučat skoraj do konca. 50 višinskih metrov je bilo treba še peš in še nekaj metrov dričanja po robu ceste do avta. Zvečer naju je v Mariapfarr močil dež, danes zjutraj pa je bilo tam 2 cm snega in kar močno je snežilo. Juhuhu! Mojca in Aleš

Sedlo Belapeč (Kresnica, 04.01.2015)


Po smučišču smo krenili dokaj zgodaj, da bi še pred odprtjem prog prišli do koče Gilberti. Že pri koči je veter pihal v močnih sunkih, tako da smo bili malo zaskrbljeni. Vendar v dolinici pod sedlom je veter ponehal, na sedlu pa so ostanki vojaške postojanke nudili dobro zavetje. Sneg za vzpon je bil dober, smučanje pa solidno po napihani klozi, ki je občasno nudilo celo užitek. Nato dol po smučišču do avta. Proga je sicer trda, so pa robniki dobro držali, tako da smo pri avtu bili vsi nasemajeni. Verjento so ture nad Gilberti edine, ki v tem trenutku omogočajo sproščeno sumčanje do avta. Veliko turašev se je izpod sedla Belapeč vzpenjalo direkto na sedlo pod Vršči.
Uživali smo Ivana, Tibor in Veronika

Fotografije http://vertikala.wordpress.com/2015/01/04/sedlo-belapec/

Pod Vršiči (Mitja, 04.01.2015)


Trenutne razmere so mi naložile precej dela pri držanju obljube o smučanju v najboljših danih pogojih. Tako sem včeraj zaradi pogojev izkjlučil Pokljuko, Rodico, Kotovo sedlo, Zelenico… Na srečo pa je tu severna stran Kanina, smuka Pod Vršiči je bila odlična.

Od kar nekaj zainteresirnih je ostal le Primož, tako da sva na pot krenila sama. Cesta zjutraj je predstavljala adrenalinski šok, vožnja iz Mojstrane do parkirišča V Žlebeh nama je vzela uro in pol, ni pa manjkalo bočnega drsenja po ledeni podlagi.

Levi krak smučišča je zaprt, tako da bi na pot lahko krenila tudi kasneje. Ker pa sam gojim strahospoštovanje do Carabinjerev sva od avta krenila ob 7.30 in sva bila ob začetku uradnega obratovanja že na Gilbertiju. Tam sva zavila pod Vršiče, vzpon sva morala dvakrat začiniti s peš hojo.

Smuka je bila po kloži, ki je lepo držala smuči in z nekaj previdnosti je bil pravi užitek. Kar prehitro sva bila na kuhanem vinu v Gilbertiju. Čakal naju je samo še spust po trdem smučišču do vrat avtomobila.

V danih razmerah se je tura izkazala za pravilno odločitev, še prepih se je pojavil šele v zadnjih 10 minutah vzpona.

Slike na: http://gorski.vodnik.alpinizem.net/blog/

Vrtača (simonerjavec, 03.01.2015)


Snega je na Zelenici bolj malo oziroma lahko rečemo bolj nič, na Suhem ruševju malce bolje. Y grapa v Vrtači je sicer zalita, vendar še en čas ne bo omogočala smučanja.. Smučal sem zato čez južno grapo, kjer pa je sneg tako južen, da prav veliko od takšnega smučanja nimaš...

slike in in kratek video pa tukaj! http://40spustov.blogspot.com/2015/01/2-vrtaca-juzna-grapa.html

Kobla (M're, 02.01.2015)


včeraj lovili in ulovili zadnji vlak v trenutno pršičlandijo. Andrejeva in Matejeva popoldanska repriza se je iz jutranjega ’’uuufff’’ spremenila v ’’čmok,čmok’’. Drgač pa trpeli v neobičajni OŠ zasedbi Mateja, Andrej, Matej in moja malenkost.

Dobrač (Tadej Pušavec, 03.01.2015)


Kljub vsesplošnem pomanjkanju snega sva z Dragico sklenila tvegati turo na Dobrač. Skoraj polno parkirišče nekdanje žičnice v Heiligengeistu je obetalo da razmere morda le niso slabe. Za vzpon sva izbrala desni položnejši krak smučišča in se brez težav povzpela do njegovega konca blizu parkirišča alpske ceste. Spodnji del pač zahteva malo previdnosti, saj se kamenje kar lepo kaže iz snega, ki pa je potlačen in zmrznjen zato se je kamenju mogoče lepo izogniti.
Nad parkiriščem Alpske ceste pa do vrha se je najbolje držati kar ceste, saj je sneg povsod naokoli spihan do tal.
Smuka je bila pač primerna razmeram, vendar v zgornjem delu kar v redu. Pozor: za smučanje nikakor ne izberite strmejšega dela bivšega smučišča saj tam sneg ni pomrzil (desni krak gledano navzdol) in smuka ni možna niti če imaš "bratove smuči". Midva sva naredila to napako in posledica je bilo par sto metrov pešačenja.
Vseeno je bila lepa tura, če je človek še malo previden, pa je mogoče prismučati do avta brez resnejših posledic za smuči.
Dragica in Tadej

Prestreljenik (Marijana & Marko, 03.01.2015)


V Žlebeh, smučišče urejeno od tal do Prestreljeniške škrbine. Na vrh Prestreljenika razmere za vzpon OK, za smučanje pa bolj švoh, snega je dovolj. Če se pri smučanju z vrha ubere neko vmesno varianto med markirano potjo (kjer se "vsi" vzpenjajo) in med smučarsko normalko, je treba računati, da se razmere spreminjajo iz metra v meter (prhko, skorja, trdo, razbito...). Normalka je bila večinoma bolj konstantno kompaktna. Smučišče do Gilbertija je fajn smučljivo, nižje pa odsekoma precej zdrajsano.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rožca (Miha, 03.01.2015)


Danes sva se z Juretom odpravila na smuko v naš domač konc. S Plavškega Rovta sva se po cesti odpravila mimo Zakamnika in Rogarjevega rovta na Hruščansko planino. Kljub zelo gosti megli sva pot nadaljevala do Mokotove bajte na Rožci. Tam sva po kratkem počitku snela kože iz smuči in se spustila v dolino. Na vrhnji flanki proti planini je bila smuka po skorji. Od planine do Rogarjevega rovta pa rodeo po cesti. Od Rogarjevega rovta proti Plavškem Rovtu pa je cesta lepo smučljiva.
Opomnil bi, da je cesta do Zakamnika prevozna, zato od tu navzdol ne pride v poštev spust po cesti s polno brzino, zato previdno.

Vrh Bače (Matevž_Suhač, 02.01.2015)


Ker je Bohinjski greben dobro zasnežen, sva se s Slavo odločila ponoviti Koblo. Snega dovolj, se je pa v višjih legah nekoliko odjužil in sesedel. Slava je šla do vrha Koble, jaz pa sem se zaradi svoje radovednosti odpravil po "družinski" in nato do sedla Vrh Bače. Dan je bil prekrasen, špura dobra. Smuka je bila solidna, le na skrajnem vrhnjem delu Koble III je potrebna pazljivost zaradi obilice kamenja.

Višarje (Matevž_Suhač, 01.01.2015)


Na prvi dan Novega leta sva s Slavo šla na romanje in pokoro. Romarjev na krpljah in smučeh je bilo mnogo. Smuka navzdol do srednje postaje dobra, spodnji del pa je bil zaprt, ker so progo še urejali. Snega je v tem delu Julijcev zelo malo. Te ture trenutno ne priporočam, vsaj do odprtja celotne proge ne.

Kobla (Matevž, 31.12.2014)


Malo z zamudo: na Silvestrovo je bila Kobla prava izbira. Na precej še nepredelane podlage je nametlo 15 cm puhca. Prav prijetna smuka za lažje smučarje. Sam sem se pa večkrat pogreznil do trave (in le redko do kakega kamna). Za prvo turo v sezoni prav luštno.

Hotunc (Igor, 02.01.2015)


Pozdravljeni!Da ne bom tazadn,sem se še jaz odpravil na prvo turo letos,čeprav snega ni veliko.Za kante brust sem potegnil stare Atomic Harmonik iz arhiva,s katerimi sem kar lepo igral po strminah Hotunca.L.P.

Aignerhöhe (Aleš S, 02.01.2015)


Silvestrovanje se je zavleklo močno v letošnje leto. Tako nama kaj drugega kot popoldansko dričanje na Grossecku in Speierecku niti ni prišlo na misel. Ker so gore nad najinim trenutnim domom v Marijini fari bolj zeleno bele je bilo treba danes bolj na sever. Mišo je sicer napisal, da je Aigenerhöhe že ves presmučan, ampak midva sva optimista in se je splačalo. Do Muhreralm sva hitro prišla v toplem sončku. Proti vrhu pa je vedno bolj pihalo. Zato se na vrhu nisva prav dosti sončila. Poiskala sva svojo še nedotaknjeno flanko in odvriskala po nartanajboljšem pršiču do planine. Za nagrado še malo toplo pomladanskega crkljanja na sončku, pa smuk po cesti do avta. Juhuhu! Vsem želiva puhasto 2015! Mojca in Aleš

Hruški vrh - Koprivnjak (Darja_Zaplotnik, 02.01.2015)


Taktiziranje glede razmer se je močno obneslo. Placa je bilo pa tudi dovolj, da verižic predhodnikov nismo preveč pokvarili. Razmera prima, edino vonj po tropih nas je spremljal pri vzponu na Hruški vrh.

Am...jeseniški klapi hvala...obljubljamo tudi, da bodo o stanju razmer in potegnjenih špurah v "tujih gorstvih" obveščeni prednostno.

Schilchegg (Mišo Jenčič, 02.01.2015)


Na severni strani turskega tunela je snega dovolj, čeprav bo dodatna pošiljka, ki je napovedana za naslednje dni, tudi prav prišla. Čez dan se je precej otoplilo in se je sneg v srednjih višinah ojužil, a cokle se tokrat niso delale. Z vrha nas je hitro pregnal zoprn veter, ki je naznanjal bližajoče poslabšanje. Smuka je bila presenetljivo dobra: zgoraj pršič, v srednjem delu malo bolj "moker" (a vseeno užiten) pršič. Tam je bilo treba malo popaziti tudi na številne štore, a ni bilo hujšega. Le v spodnjem delu je bila snežna odeja tako tanka in na poseki toliko štorov in skal, da smo se raje spustili po cesti, kjer je šlo brez problemov.

Mrežce (Franci, 02.01.2015)


Danes na Pokljuki močna inverzija.Spodaj pršič,višje prava vročina in ojužen sneg.V gozdu pod Lipanco snega ni v izobilju,vendar se je nazaj kar dalo smučati.Nad kočo pa je snega več,le prave prehode je treba najti.

Blegoš (Jurij_Šoba, 02.01.2015)


Glede na silvestrske in novoletne napore je bil dobrodošel krajši pohod na Blegoš, ki ga avtor Velikega turnosmučarskega vodnika imenuje "prvovrstna poldnevna tura". Nisem se dosledno držal pristopa po markirani poti iz vasi Potok, ker je gaz vodila mimo označenega odcepa iz Matevžkove grape. Bolje skromna gaz kot naporno utiranje smučine v "pršiču". Tile narekovaji namigujejo na nenadno kapljanje z dreves in občasen pojav cokel na kožah - popoln temperaturni preobrat! K sreči so pot pod Špehovšami zvozile mnotorne sani in do koče in vrha ni bilo težav.

Vršno pobočje sem lepo odsmučal do prehoda skozi grmovje, tam pa manj lepo (napihan sneg, globoke gazi številnih pešcev). Smuka po sledeh motornih sani do kamnoloma je bila hitra. Turni smučar iz teh krajev mi je svetoval povratek čez Blegošarjeve senožeti. To se je pokazalo kot dobra rešitev. Kljub počasnemu in težjemu "pršiču" se je dalo voziti z večjo porabo moči, po strmi Matevžkovi grapi do asfaltne ceste pa je bila počasnost snega dobrodošla. Tura je bila poldnevna, za prvovrstnost jo bo treba ponoviti v ugodnejšem snegu in v neokrnjeni varianti "b" v vodniku. Moral bi imeti s seboj mažo ali sprej proti lepljenju snega...

Koprivnjak (Jure Noč, 02.01.2015)


Tokrat še na sever Karavank, kjer naj bi bil pršič. In smo ga našli, smuka spet krasna, na koncu se je nabralo lepih 1400vm. Uživali Jure, Borči, Anže, Dušan in Boštjan. Pa seveda Stojan, ki je klasično taktiziral za razmere in prišel kasneje. več na http://www.obris.si/blog-2/koprivnjak-1754m/

Slivnica (Čeha, 02.01.2015)


Danes iz meglenega jutra na čarovniško Slivnico.Pršiča je še nekaj ostalo,tako,da nisem pridelal omembe vredne praske. Spodaj -6,čez eno uro na vrhu +1.Namesto Cerkniškega jezera videl Cerkniško morje.Se vidi,da so tu čarovnice doma.Užival z boljšo polovico.

Valavazor (Miha, 31.12.2014)


Tokrat smo se Manca, Laci, Gorazd in Jur odpravili na popoldanski izlet do Valavazorjevega doma. Popoldne ob treh smo se iz Završnice odpravili navzgor. Prava zimska pravljica. Šli smo po cesti, ki jo je malo pred našim prihodom s teptalnim strojem poteptal. V domu smo se malo pogreli in poklepetali v prijetni družbi ostalih v domu. Nato smo se s smučmi v soju čelnih svetilk spustili v dolino Završnice.
Vsem skupaj želim SREČNO,ZDRAVO NOVO LETO.

Aignerhöhe (Mišo Jenčič, 01.01.2015)


Ko smo se peljali preko Katschberga ter po dolini mimo vasi Zederhaus, smo bili kar skeptični, saj je snega le za vzorec. Proti koncu doline pa je debelina snežne odeje le začela naraščati in na planini Muhrealm je dobrega pol metra pršiča, ki se je rahlo južil. Kljub dobro utrjeni gazi so se delale zoprne cokle. Bili smo med zadnjimi, zato je bilo že precej presmučano. No, smuka je bila – zlasti glede na to, kar smo doslej izkusili v letošnji zimi – fantastična.

Vsem dopisnikom in bralcem teh strani želim veliko lepih smučarskih doživetij, zdravja in sreče v novem letu.

Sneg na Siciliji (France, 01.01.2015)


Polarni mraz, ki je obdaril naše kraje s snegom, je segel vse do Sicilije - na zahodni obali je baje prvič po več desetletjih snežilo vse do morja. Hoja in plezanje v toplih krajih sta se nama zato spremenila v zasnežene pohode. Na Pizzuti (1333 m) sva iskala prehode po zasneženih pobočjih, s Pizzo delle Niviere (Monte Inici, 1041 m) pa sva sestopala med močnim sneženjem. Žal pa je snega je na teh višinah premalo za smučanje, bi se pa spomladi vsekakor splačalo pogledati okoli Etne.

Lep pozdrav in najlepše snežne želje vsem bralcem in pisalcem teh strani.
Hkrati se opravičujem za posamezne težave,ki jih je povzročil novoletni prehod na novo obliko baze uporabnikov - z nekaj ročnega popravljanja in vašega sodelovanja pri opozarjanju na napake bomo tudi tega škrata ukrotili.

Jamnik (Edo, 01.01.2015)


Avto sva pustila pri Bognarju, kmetiji v Nemiljah (od table v Nemiljah 100m desno). Prvo tretjino gre pot po cesti. Potem se levo odcepi pobočje, ki je nudilo še največ smuke. Nato pa gre pot po grebenu vse do zadnjega pobočja pod cerkvijo Sv. Primoža na Jamniku. Vršni del kloža, srednji del nekaj srednjega. Potem že prej omenjeni zadnji travnik zelo uživaško. In zopet cesta, ki je trenutno še prevozna brez prask. Posebnega užitka tura ne nudi, je pa kratka popoldanska, v primeru lepega vremena s čudovitimi razgledi, zatorej nekje za dobro oceno.

Gaissattel (Igor, 01.01.2015)


Razmere tam nad Ukvami seveda poznam, zato sem se odločil za nekoliko daljši turno smučarski pohod.

Parkiram pri kmečkem turizmu Rosič nad Ukvami, potem pa na Kalten Brunner in daleč dol do Kesselwand. Od tam seveda spet po cesti proti Poludniški planini in končno na Gaissattel. Južna pobočja Poludniga so spihana, tako, kot pač povsod, zato je bila tudi za nazaj uporabna le cesta.

Če ne bo novih padavin bomo postali pravi cestarji. Ampak vseeno sem prismučal do avta.

Dovška Baba (Franci, 01.01.2015)


Tam kjer ste včeraj obračali zaradi mraza,je bil danes južen sneg.
Drugače pa dobra tura s štartom v dolini.Kot sem omenil zgoraj ojužen sneg,proti dolini pa vse boljši pršič.Zadnji del po cesti do avta.

Ratitovec (Luka, 31.12.2014)


Na novoletno noč sva s kolegom smučala z vrha Ratitovca v smeri čez Razor in nato po gozdu do lovske koče. Z izjemo nekaj solidnih zavojev v gozdu nad lovsko kočo in na flanki nad Razorjem so razmere klavrne. Na vrhu je veter razpihal sneg, tako da se vidi trava, in ga drugje nametal v globoke zamete. V gozdu je sicer kar debela snežna odeja res odličnega puha, vendar ni nobene podlage, tako da je dobro škrtalo...

Matajur (Aleš, 01.01.2015)


Z vasi Matajur je do koče Pelizzo cesta nesplužena in omogoča odlično hojo s smučmi ali brez. Od koče do vrha skoraj v celoti kopno z izjemo skrajno desne strani (v smeri vzpona), kjer je možno kolikor toliko "neobremenjeno z mislijo o smučariji po travi ali kamnh" odsmučati do koče. Od koče do vasi je bila danes po travnikih (verjetno jutri ne bo več zaradi današnjih dokaj visokih temperatur)razmeroma dobra smučarija, po cesti pa je letelo kot...:).

Hruški vrh (Jure_Noč, 01.01.2015)


Kdor išče drugod ne najde doma.. Mi smo najdli popolne razmere direktno nad bajto. Severovzhodnik je nekam moral odložiti sneg. ... Jupi se je kadilo. Več na: http://www.obris.si/hruski-vrh/

Španov vrh (Bogdan_Kos, 31.12.2014)


Napovedane "Rahle padavinev v severozahodni Sloveniji" so zjutraj pomenile čarobno zasneženo pokrajino. Sneg tako puhast da bi ga z lahkoto odpihnil. Po jutranji telovadbi z lopatami sva se odpravila proti Rovtam. Pa ni bilo druge kot na 2WD namestiti verige. V sneženju do zgornje postaje. Navzdol po desni strani, ker je veter sneg s temena odpihnil za rob.
V naslednjem letu vam želiva še več pršiča. Bor in Bogdan

Streliški vrh (Branko, 31.12.2014)


Streliški vrh (1266)
Ponovitev ni vedno naj. Veter v sunkih neprijeten, sneg znaša v zaveterja , vendar se še da uživat.

Čisti vrh (Igor, 31.12.2014)


Starka zima nam je sicer nasula snega, stric veter pa ga je precej tudi odpihnil, predvsem nad gozdno mejo ;).

Na Skali je bilo povsem mirno ob rahlem sneženju, nad Pologom je občasno zapihalo, ampak, nič posebnega, pozimi je pač mraz in občasno tudi veter. Od Planine v Plazeh naprej stare špure ni bilo več, zato sem pač povlekel svojo. Tudi običajno vlečem svojo, se pa potem najdejo..;), ampak ne tukaj, k sreči :). Ker je višje res malo snega sem smuči pustil na sedlu Čez Drt in se na vrh odpravil brez njih. Malo pihljalo, razgleda ni bilo, zato sem sestopil do smuči.

Tudi turno pohodništvo ima svoj čar, še posebej v najlepših koncih, pa srečno vsem, ker nekaj sreče je treba imeti, nekateri je letos niso imeli.

Dovška Baba (Darja_Rugelj, 31.12.2014)


Zahvaljujoč Juretu o aktualnih razmerah o razmerah višje, smo se na koncu gozda dobro "zadekali". Razmere so bile res na hard. Z Boštjanom sva vseeno nekako pririnila do vrha in pazljivo odsmučala. Razmera je bila sicer še kr ok. Mestoma do stegen v pršiču, mestoma do tal.

Srečno 2015 vsem! ☆☆☆

ps: urednika prosim, da popravi moj priimek...tale Rugelj pač ne spada k meni. ;-)

Dovška baba (Jure_Noč, 31.12.2014)


Tokrat na Babo zahvaljujoč Roku, ki je rekordno hitro noro uštimal smuči, priporočam. Parkirala že pri Katri, peš kar po letni poti malo za spremembo. Na pol poti od koče obrnila, pač preveč mraz veter vidljivost klože. Več pa na http://www.obris.si/163-2/

Uživala Jure in Matic

Nad Pokljuko (Janvit, 29.12.2014)


Včeraj sva se z Leonom odpravila na Pokljuko, kjer sva uživala v mrazu in lepih razgledih. Smučišče je dobro zalito, višje v grapi pa je snega še občutno premalo. Nad grapo sva zavila desno in se držala letne poti čez Kačji rob. Po rahlem spustu sva kar nekaj časa tavala po kraškem labirintu (ne priporočam) in nato končno zadela vhod v dolino, ki gleda severozahodno proti Debelemu vrhu. Dolina je senčna in mrzla, tako da sva jo hitro popihala nazaj na sonce. Nekaj časa sva še oblegala Debeli vrh, vendar so naju borovci in globoki sneg tako namučili, da sva se na dobrih 1800m predala in odsmučala proti avtu. Veter je poskrbel, da sva lahko izkusila vse - led, pršič in skorje različnih debelin. Tura je bila zelo lepa, vendar za kakšno spodobno smučanje bo potrebna nova pošiljka.

Višarje (Igor_Jenčič, 30.12.2014)


Vreme nas je kar presenetilo – ne samo, da je bilo oblačno, še snežilo je rahlo. Romarska pot skozi Višarski graben je bila seveda dodobra obljudena, a vzpon je udoben in prijeten. S smuko ni, da bi se hvalil: gornja polovica proge je bila trda in zdrsana, spodnja (zaprta) polovica pa je zahtevala kar precej previdnosti zaradi ledenih grud od ratrakov, kapljic snežnih topov, ki so primrzovale na očala, in globokih jarkov preko smučišča. A vseeno so Višarje vredne obiska.

Uršlja gora (Vasja, 30.12.2014)


Z Urško sva jo med ta prvimi mahnila na njeno goro, pa tudi malo mojega je v njenem imenu (PLEŠivec:). Ob 7:30 nas je na razpotju za Sedlom pozdravilo sonce, kjer smo pustili avto. Pot navzgor je po zimski smeri prijetna, malo me je le skrbela pretanka snežna odeja, komaj 20 cm. Na odprtih odsekih je ponekod spihano, vendar se da najti primerne zaplate celega snega. Do vrha prišel s smučmi, Urška pa peš po dobri gazi. Na žalost pa koča danes ni bila odprta, kljub temu je okrepčilo s počitkom ogrelo dopoldansko sončno vreme. Navzdol sem do polovice vriskal v celem snegu, nato pa sem smučke dal na rame, saj je že pošteno škripalo kamenje pod pretanko snežno odejo. Sicer pa, čudovita tura!

Sveti Jakob (Edokrnic, 29.12.2014)


Za začetek sezone, ko so psi še neposlušni dobra izbira. Nič ne škrta, pripelješ se do avta. Parkirala sva pri Gostilni Legastija. Odcep za Sveti Jakob je nekaj metrov naprej. Pot je od tu dalje lepo sledljiva po smučini. Edini kopen prehod je čez cesto v zaselku višje. Smučanje spremenljivo, nekje globok, težek sneg, drugje lepo smučljivo.

Streliški vrh (Boštjan, 29.12.2014)


Če smo ga (sneg) toliko čakali, je pa vsaj zelo užiten. Iz Podkraja na Streliški vrh je bila ravno prav tura za decembrsko ogrevanje. Zaželel sem si sončno stran in sneg je bil vseeno še ugoden. Lp Boštjan

Dovska baba (Metod_Š., 29.12.2014)


Na Dovško babo se tura prične takoj nad Dovjim po lepo potlačeni cesti. Suh sneg je od vrha do tal, sonce ga ni niti malo načelo. Po travnikih 30-40cm pršiča, tako da so možne tudi bližnjice. Zgoraj veter ni naredil kake škode, mehkega snega je po konkavnih delih tudi dovolj, je tudi še nekaj stare zmrzjene podlage, čez robove pa gleda trava ven in je treba malo paziti. Tu in tam kljub vsemu kaka mina, ki pa jo debel sneg ublaži. Veter se je popoldne skoraj poponoma polegel, čeprav je v Julijcih v višjih legah še zelo prašil. Turnih smučarjev je bilo na Babi kar nekaj, spodaj pa tudi precej sankačev.

Blegoš (Rok_Kovač, 29.12.2014)


Pravijo, da je največ snega nasulo v zahodnem predgorju Julijcev, sam travnat trebuh Blegoša pa ugoden za smuko.
Po lepo očiščeni in snežno utrjeni cesti se pripeljem na Gorenjo žetino 934m.Do sedla Črni Kal ob cesti se že lahko hodi s psi.Naprej na vrh je večina peš pohodnikov nadaljevala po grebenski ali naokoli do Koče, mi pa smo prečili SV strani s predhodno slabo uhojeno gazjo pohodnika proti proti gozdarski koči na Prvo ravan.Sneg je bil vseskozi suh z menjavo debelih klož in zastrugov, z višino pa ga je bilo še nekoliko več.Bolj, ko smo se bližali vrhu, več mraza smo čutili skozi obleko.Na spihanem vrhu v radijo 50m je bilo danes kar nekaj borderjev, štirje turaši in nekaj peš pohodnikov.Čeprav je sonce sedaj nizko, je dobro ublažilo hlad z vetričem.Na vrhu smo gruntali, katera smer spusta je najboljša in na koncu v šali ugotovili, da so vse iste in izvrstno natravene.Kolega sta se pogumno lotila vzhodne grape, kjub mojemu odsvetovanju.Ko sem še nekaj časa gori kramljal z znancem TK gore, Tonetom iz Stanežič, smo se s kolegi srečali na sp cesti, ki so povedali, da je smuka imela pridih le po preživetju.Eden se je namreč prekucnil v težkem terenu in srečno na skali pristal s hrbtom na ruckzaku.Kasneje je sestopil zaključek raje peš.Po špuri in še dolgi cesti do Žetine smo se kar lepo nasmučali.Obiskali smo tudi odprto T.k, kjer nas je gostoljubna gospodarica postregla z domačo, pravkar narejeno slastno zaseko in mehkim domačim maslom, štrudljem.Bojšega od tega še nisem jedel.Na tej kmetiji je zelo domačno, šamotna peč vedno lepo greje in tudi gospodar včasih kar zaspi na njej.Ob 17 se pa le spravimo že pri -9°C v dolino.
Na Žetini so dejali, da je ponoči v gorah zelo pihalo, zato so severne strani precej spihane.V sedanjih razmerah bi bila dobra izbira kakšna zatišna gozdarska tura.Lep pozdrav in SREČNO 2015!

Šavnik (Igor_Jenčič, 29.12.2014)


Ob pomanjkanju snega in boljših idej smo se ponovno odločili za isti konec. Vedeli smo, da je pod Koblo dovolj snega in računali smo, da bo v gozdu še pršič. A naša računica ni bila povsem pravilna. No, čim smo zavili na "družinsko progo", smo bili veseli, da nas je bila kar lepa skupinica, saj je bilo veliko snega in smo z menjavanjem v gaženju dobro napredovali. A prvo razočaranje je sledilo, ko smo ugledali do kopnega spihano dolinico Na poljani (med Šavnikom in Slatnikom). Že malo pod njo in potem do vrha Šavnika pa je bil sneg v gozdu neprijetno kložast. Na vrhu smo se naužili lepih razgledov, potem pa smo se po malce premišljevanja vseeno odločili za spust skozi strmi gozd na zahod. Tam je bilo s smuko takole: tisti (in tiste) pod 60 kg so precej uživaško vijugali po dovolj užitnem celcu (pršič ravno ni bil), jaz pa sem se skoraj neprekinjeno odbijal od skal in vej, tako da nisem posebno užival. Potem pa nazaj do smučišča in naprej do avta, ki smo ga tokrat imeli na Ravnah.

Svete Višarje (Igor, 29.12.2014)


Čeprav je že tretja na smučeh, to seveda ni turna smuka, ampak bolj turno pohodništvo. Pač še niso razmere in še nekaj časa ne bodo. Se je pa lepo ozreti na lansko turno sezono, kjer jih je bilo zabeleženih 105. Čeprav so bile vse lepe, naporne, krasne, dih jemajoče, bi vseeno izpostavil večkratno smučanje na obe strani s Škrbin Prednje in Zadnje Špranje, Prestreljenik z Oknom, Velika Tičarica in Čisti vrh, Nabojsova škrbina brez in z Nabojsom, Visoki Kanin, Špik nad Nosom, Viš, Lopa, Vse škrbine od Jerebice do Škrbine v Pečeh, večkrat Mangrt, Špik Hude police z Žlebom, večkrat Kanjavec v Zadnjico, Špičje s Skrito, Jugova z Dovškim Križem in še in še.

Danes pa tradicionalno decembersko romanje s Trbiža na Višarje. Ponavadi sem začel nad golf igriščem, danes za spremembo pri izteku smučišča z Breznika. Snega na Trbižu ni prav veliko, kakih 20 cm, v kombinaciji s tistim, ki so ga naruhali snežni topovi pa je kar zadovoljivo zasneženo. Od Breznika naprej na Florjanko sploh. Z ratraki so urejali smučišče, tako, da povsem mirno seveda ni bilo, zato pa prelepi razgledi na obe strani gorskega hrbta Breznika in Florjanke. Območje Višarske planine sonca nima, tudi Višarski graben, skozi katerega jih je vekiko prišlo gor ne, zato pa so s soncem obsijane Višarje gostile trume obiskovalcev, večino seveda udobno pripeljanih iz Žabnice.

Tudi nazaj na Florjanko sem šel kar na pseh, dol po steptanem smučišču do Breznika sem bil seveda edini smučar, od Breznika naprej do Višarja sem previdno tipal, podlage ni, kjer je peljal ratrak pa je razrito. Kljub vsemu sem prismučal par metrov do avta.

Sv. Jakob (Andrej, 28.12.2014)


Sveži sneg je seveda treba izkoristiti. Ampak časa za dolgo turo ni bilo in smo jo z avtom mahnili do Topola. Potem pa cela družina peš do Sv. Jakoba, kjer je bilo približno 40 centimetrov snega, pršiča, na vrhu pa nič spihano. Družina se je vrnila do avta jaz pa sem se spustil do Legastje. Snega je dovolj za smuko, edino v ožini pred strmino ni prekrilo grmovja. Tam je nekaj metrov treba zvoziti slaloma med grmovjem, potem pa je šlo super.

Sam sem bil sicer pozen, na vrhu šele ob 14ih, pa je bilo pred mano samo nekaj smučarjev. Šele pri spustu sem jih srečal približno 10, ki se jih je vzpenjalo. Tako je sedaj najbrž manj pršiča, kot ga je na slikah.

Pokljuka in Zatrnik (Erik, 28.12.2014)


Ker je pršič, pač moraš nekam it. Šli smo najprej na Pokljuko proti Plešišču, vendar smo sredi grape obrnili zaradi ogromnih klož in pa res močnega vetra, ter se spustili nazaj do Rudnega Polja. Ker je veter odpihnil velik delež snega, smo se spustili nazaj do Zatrnika in šli na Hotunski vrh, kjer še nismo bili. Izbire je veliko, ljudi pa nič..

več pa tu: http://erjavecsimon.blogspot.com/2014/12/pokljuka.html :)

Španov vrh (Miha, 28.12.2014)


Končno mal snega:), po jutranjem kidanju dvorišča,smo se odločili da skočmo do Španovga. Od spodnje postaje žičnice smo se odpravili proti vrhu. V zgornjem delu je precej snega spihalo. Od srednje postaje navzdol pa uživancija po 40cm pršiču.

Kobla (Igor_Jenčič, 28.12.2014)


Čeprav sva se iz Ljubljane odpeljala šele ob 9h, sva bila prva, ki sva si morala skidati parkirišče pod žičnico na Koblo. K sreči so se kmalu pripeljali še trije in med vzponom pomagali gaziti razmeroma globok sneg (do 60 cm v srednjem delu). Na polovici vzpona oziroma pri spodnji postaji Koble 3 nas je dohitel Jure, ki je zgazil zadnji del. Vršnih 150 metrov je bil veter čedalje močnejši in tudi sneg jo postajal čedalje bolj spihan in kložast. Na vrhu se zato nismo prav dosti obirali. Smuka je bila slabša od pričakovane: zgoraj kložasto, mestoma kamnito, slaba vidljivost, pa tudi v srednjem in spodnjem delu je bil sneg pretežek za sproščeno zavijanje "na celo", ampak se je bilo najbolje držati gazi oziroma smučin predhodnih smučarjev. Sva pa srečala celo rajdo prijateljev in dopisnikov TK Gora.

Slivnica (Zoran_Vidrih, 28.12.2014)


Mati Uršula, prva coprnca Slivnice si pere glavo samu enkrat na leto. Za karneval - saj takrat mora bit lepa. Tako se od pomladi do konca leta nabere toliko prhljaja da je sedaj okul silvestra cela Slivnica bela, in to daleč naokrog se ga tudi do kolena nabere. Samo nč hudga, Butalci smo in bomo znali na "tabejlem" uživat nasmeh :)

Link do videoposnetka - http://youtu.be/xb8KgNPlLjU

Veliki graben (Kanin) (Barbara, 26.12.2014)


Gor in dol z gondolo (peš sestop po progi je izgledal zelo zoprn - trdo in kamnito). Nad 1700 m pa je snega na italijanski strani (na naši pa nad 2000 m) kolikor toliko dovolj. Preko Škrbine pod Prestreljenikom sem odsmučala do dna Velikega grabna. Smuka po zbiti kloži kar v redu. Tudi z Okna je izgledalo še kar. Lp vsem, barbara.

Kredarica - drugič (Franci, 25.12.2014)


Danes številčnejša ekipa spet na Kredarico.Razmere so bile podobne torkovim.Spet smo v glavnem brez težav prismučali do polja.Z Ireno sva prinesla in ob kapelici še okrasila novoletno jelko.
Lp

Kredarica (Franci, 23.12.2014)


Pot do Kredarice brez problemov,le zjutraj je precej trdo.Z nekaj iznajdljivosti in poznavanju terena,se da brez težav in kamenja prismučati do Malega polja,če pa si tišast,pa do Vrtače.
Če bodo razmere do novega leta ostale podobne,je ob gužvi na parkirišču priporočljiva lopata,saj je zaradi pluženja ob robovih trd sneg.
Lp

sonblick (Matjaž, 20.12.2014)


Včeraj v čudovitem vremenu obiskali Avstrijsko Kredarco-Sonblick.Z zobato železnico smo se potegnili na ledenik Molltal,nato čez sedlo Niedere scharte do vrha.Razmere včeraj tako vremenske,kot snežne za 10.ko.Glede na pomanjkanje snega pri nas turo priporočamo,v tem koncu je snega dovolj.
Lp Matjaz & co.

Za Kopico (Zoran_Vidrih, 20.12.2014)


V kroničnem pomanjkanju snega se pripravim tudi do tovorjenja dile ure daleč stran za par minut vijuganja. Iz Planine Blato preko Planine pri jezeru, čez Dedno polje do doline za Kopico. Po več kot treh urah hoje končno pogled, ki daje upanje, da bo vsaj nekaj smuke. Vzpela sva se še na greben nekje za Srednjim in Zadnjim Voglom. Dlje nisva hodila saj je sonce že navijalo budilko za spanec :) Sneg je večinoma trd in leden, ponekod pa je sonce zbralo dovolj moči, da ga je malo omehčal. Tam se je dalo narediti par lepših zavojev. Je pa snega povsod premalo, vsepovsod so skrite kamnite mine.
Praske na dilah zbirala Primož & Zoran.

Kratek povzetek v viseoposnetku :

https://www.youtube.com/watch?v=1lmcgW5cD4Y

Prestreljenik (Franci, 20.12.2014)


Danes se številčna odprava z gondolo (zaradi slabih snežnih razmer spodaj)odpeljemo do Gilbertija.Od tu naprej pa preko Prevale do Škrbine.Tu smo se razdelili na dve skupini.Eni so odšli proti oknu,od koder so odsmučali v veliki graben in nato nazaj naš krbino.
Ostali smo šli na Prestrejenik.Trije s smučmi,dve pa peš.Kljub ne debeli snežni odeji je bilo smučanje presenetljivo dobro,naprej proti Gilbertiju pa en sam užitek.Potem v dolino z gondolo.
Lp

Kornock (Mišo Jenčič, 14.12.2014)


Sinoči sva bila trdno odločena, da greva kolesarit nekam na Štajersko, a zjutraj sva si vseeno premislila, na hitro zmetala kramo v avto in se odpeljala na Turracher Höhe. Pred leti smo v podobnih razmerah že bili tam gor in si za vzpon izbrali pobočja levo (v smeri vzpona) od smučišča in se precej namučili po strmih travah v srednjem delu. Tokrat sva že od daleč videla turne smučarje, kako se vzpenjajo desno od urejene proge. In res naju je dobro uhojena pasja gaz hitro pripeljala na Kornock. Nadaljevanje po slemenu na Rinsennock bi bilo možno edinole brez smuči, a se nama v kar močnem vetru ni dalo. Smuka po trdi progi, kjer so vsi drveli (taki, ki znajo in tisti, ki ne), ni bila poseben užitek, a sva se vsaj naužila sončka in svežega zraka.

Veliki Travnik (Jurij Šoba, 13.12.2014)


Ker je bilo napovedano lepo vreme le na vzhodu, smo jo štirje planinci mahnili iz doline potoka Žepa (ca. 780 m) preko Robnikove planine na Veliki Travnik (1637 m). Kolegi so šli peš brez krpelj, meni pa žilica ni dala, da ne bi vzel s seboj turnih smuči. Prave smuke seveda ni bilo. Z nošnjo smuči sem nabiral kondicijo, zadnjih 200 višinskih metrov sem se vzpenjal s pomočjo psov. Navzdol sem izbiral travnata področja, ker je bilo po vlakah pod snegom skrito kamenje. Slike kažejo, kje se je dalo "smučati" brez velike škode za smuči - celo do vstopa v gozd na jugovzhodni strani na višini 1400 m. Kljub vsemu je bil to zanimiv izlet in imeli smo se lepo.

Dobrač (Miha, 11.12.2014)


Za uvod v sezono smo jo mahnili na Dobrač. Z vozilom smo se pripeljali na zgornje parkirišče. Od tam smo se odpravili po cesti do vrha Dobrača. Snega je za kakšno lepo smuko še premalo. Približno 30cm, zato smo se spustili po cesti.

Prestreljenik (Domen, 11.12.2014)


Z avta na smuči in na njih lagodno do Prestreljeniške škrbine. Tam sem se preobul v dereze in po grebenu na vrh. Smuka z vrha, tako-tako. Mehka kloža se mestoma trga, skoraj ni 3 povezanih zavojev, da bi bile enake razmere, pod snežno odejo, ki ni tako obilna, kot se na prvi pogled zdi, marsikje čakajo zahrbtne čeri, je pa vse skupaj še vedno povsem prebavljivo. ;) Pod Prestreljeniško škrbino o kaki turni smuki ni preveč resno govoriti, kar pa ne pomeni, da ni fajn. Pripelje se bp do avta, v spodnjem delu smučišča je sicer ogromno kamenčkev, ki čakajo na žrtve, a je vse zbito, zvoženo in ledeno, tako da se vse vidi in je slalomiranje med njimi bolj v užitek, kot v breme, če se vozi malce z ročno zavoro... ;)

Mrežce (Rok Kovač, 10.12.2014)


Komaj sem že čakal, da zopet občutim turni korak na smučeh.
Glede na to, da ni veliko snega, ki bi bil na strminah varen za smuko, sem si izbral položen greben Pokljuke.Tu je zaradi že prave gorske lege, kjer ob južnih frontah Bohinjske gore odigrajo svojo bariero pred toplim zrakom, vedno več snega.Sneg se zato začne s poprhom že na Zatrniku, na pokljuški planoti pa me je pričakala prava zima z jutranjimi -5,5°C.Po zmrznjenih kolesnicah zavijem čez Kranjsko pl. do Pl Javornik, kjer je zaradi višine osrednjega dela snega(terenci, gozdarski šleparji) vsake toliko malo popraskalo po podvozju.Pravijo, da s holandskimi gumami Vredestein ni zime za eskime, saj je šlo na ledu prilimano kot po tirih.Pot proti Lipanci je bila shojena z obeh strani (Javornik in Spomenik) s hordami vikend pohodnikov, zato sem nekaj snega za "pse" našel po obvozih v hosto.Na Lipanci je začelo pihati s SV, višje na vrhu pa se je veter povsem polegel.Tudi na mrežce je pot odlično shojena, smučal pa sem po zadnjem sneženju verjetno ta prvi.Sneg je do 1700m bolj beton z nekaj suhimi zameti, višje pa je nastala 5cm rahla kompaktna skorja, ki pri obremenitvi poči, na strmem pa tudi ne drži dobro s spodnjo trdo podlago, nekaj je tudi klož.Na mestih se izmenjujejo tudi pasovi napihanca in trših okroglin, kar smučarja nabremza, rušje še ni pokrito.Smuka po vršni planoti je bila po suhcu idealna, peresno lahka, nižje pa sem trmasto vztrajal na smučeh, ob poti, kar ni bilo preveč vzpodbudna varaianta.Iskal sem prehode med ožinami čistin, pokritimi skalami in še globokimi vrtačami, se držal za borovce in menjal lege smuči, tako, da sem tam bolj ostril reflekse in gledal za možnimi kombinacijami povezljivosti terena.Nižje se svet odpre, a kaj, ko naletiš na nagrbančen beton in skorjo.Pod Lipanco še speljem malo rodea do table Živina na paši, nato pa smuči na rukzack in do Zajavornika.Mraza na turi nisem občutil, ga je pa sendvič s paršutom in paceto, ki sem ga odtaljenega pohrustal šele na avtocesti.
Tura je bila zelo lepa kljub malo smuki, saj je bil zimski ambient popoln.Lp!

Belska planina (Struška) (Blackpine, 07.12.2014)


Parkirali smo slab kilometer pod Križevcem zaradi sveže snežne podlage kakih 10 cm. Od avta do Belske planine zložno s psi. Naprej je bilo spihano do kamnov in rušja, zato se obrnemo. Sledilo je ležerno vijuganje po cesti po kakih 20 cm pršičastega snega skoraj do avta. Pot so mi prekrižali zagreti domačini, ki so preizkušali nov plug. Štih proba za nove pancerje je bila, kaj več pa naslednji vikend!

Rinsennock 2334-Kornock 2205 (goran, 07.12.2014)


Včerajšnji dan smo tudi Korošci upregli svoje smuči in se odpravili v Nockberge na njihov najvišji vrh snega je na 1700m kar nekaj čeprav ga bo za pravo smučarijo potrebno še nekaj.Naš cilj je bil seveda Rinsennock kljub slabi vidlivosti smo hoteli na vrh.Ampak so nam domačini odsvetovali zaradi pomankanja snega in slabe vidljivosti da se ne odpravimo na vrh
zato smo se zadovoljili z Kornockom drugače pa fajn smučarija po pršiću ,ki bi ga lahko bilo malenkost več.
Več na Turne deske .si

Škrbina pod Prestreljenikom (Jure N., 07.12.2014)


Tudi mi smo v množici Slovencev bili na Kaninu. Vreme je bilo pač zimsko, veter sneg. Važno je bilo, da smo prismučali do avta :)

Škrbina pod Prestreljenikom (mah, 07.12.2014)


Ah, sem kiksnil. Pri nalaganju slik sem Kamničane s tretje napačno poimenoval za "tekmovalce". Saj so dobri, zlezli so celo na Prestreljenik, a ta naslov je bil namenjen tem:

Škrbina pod Prestreljenikom (mah, 07.12.2014)


Danes sta bili gor samo dve sorti: slovenski turni smučarji in italijanski tekmovalci ;-)). Ves dan je rahlo snežillo, ostalo je napisal že mišo

Gilberti (Mišo Jenčič, 07.12.2014)


V četrtek sta na Šmarni Gori Lidija in Uroš, novopečena člana TK Gora, spesnila eno luštno pesmico, ki odlično ponazarja današnje razmere, zato jo bom samo malo predelal:

Tam gor nad Nevejo,
Kjer smučarji se zbirajo,
Grem jaz zdaj sneg iskat.
Oddričal se bom doli,
Rit plava bo al’ rdeča,
Ali mene objemala bo sreča...

Jalovčev ozebnik (simonerjavec, 06.12.2014)


Danes sva z Juretom šla v ozebnik, spodaj dež, zgoraj ga je sulo na polno. Pršič z nekaj mehke klože. Spodaj pa pač ne prav zimsko.. več na linku spodaj.

S to turo sem začel svoj ’’projekt’’ oziroma cilj, #40spustov, tudi o tem več na linku spodaj.

http://40spustov.blogspot.com/2014/12/1-jalovcev-ozebnik.html (copy->google)

lp, Simon

Sonnblick (mah, 23.11.2014)


Izhodišče je bilo smučišče Molltaler Gletscher. Lepa špura, ki se le na začetku drži smučišča, je potegnjena preko sedla Niedere Scharte dol na ledenik ni nazaj gor na Sonnblick. Sitna je edino prečka nad ledeniškimi razpokami. Snega je veliko, od sedla Scharte dobrih 30 cm pršiča na trdi podlagi. Smučanje fantastično, enako tudi vreme.

Škrbina pod Prestreljenikom (Jurij Šoba, 24.11.2014)


Bačko je predvčerajšnjim poročal o krasnih razmerah za smuko od Škrbine pod Prestreljenikom skoraj do spodnje postaje žičnice v Žlebeh. Malo sem se bal, da bo danes manj snega, vendar severna stran stori svoje - sneg se je odlično ohranil. Kot kaže, tudi nedeljski smučarji niso prav nič načeli steptanega dela proge do spodnjega ovinka pod steno Bele Peči. Spodaj sem moral malo prej stopiti s smuči, tako da sem do avta pešačil kakih 15 minut. Od Škrbine do Prevale se je še vedno prašilo, skorje ni bilo. Le vreme je bilo v toliko slabše, da sonce ni grelo neprestano, ampak so prehajali oblačni prameni. Smučarjev je bilo kak ducat, nekaj se jih je vzpelo na Prestreljenik, dva pa sta poskušala smučati z vrha - nehvaležno delo v relativno tenki snežni odeji. Če napovedane padavine ne bodo obilne, bo podobna situacija na opisani progi lahko še trajala.

Rodica (Zoran Vidrih, 23.11.2014)


Prva tura sezone 14/15. Na začetku so noge malce lesene, ampak je bil hitro pravi občutek nazaj. Snega sicer malo premalo, tako da škode na dili je kar nekaj, ampak ni važno, važno je da smo spet na snegu. Ob malo bolj zgodnji uri je veretno bolje ko je bolj trdo, ob dveh pa je bil zgornji del pravo minsko polje :) Sončna Rodica!!

Video - copy/paste

https://www.youtube.com/watch?v=flm3NZKgQ_s

Camel Trophy z Mojstrovke (Tomaž Mertelj, 23.11.2014)


Upal sem, da bo zaradi višine snega več. Zgoraj spihano in južno. Zares smučljiva le zgornja polovica plazu nad Vršičem, kjer je 40-50 nepredelanega snega z rahlo skorjo, ki omogoča vijuganje. Slike so žal s telefona.

Plesišče (boris, 22.11.2014)


Glede na nove snežne razmere v bohinjskih gorah, sem se odločil za vmesno varianto na Pokljuko in vzel še tekaške smuči v avto. Obrnil sem v višini Plesišča. Vzgornjem delu sem še testiral smuči, nato pa odvriskal po smučišču. Za Viševnik Camel Trophy sneg ni bil pogoj. Kombinacija s tekaškimi se je izkazala za dobro, saj tekaških prog na poligonu tudi še ni, a je snega dovolj za tek na smučeh. (razmere.si)
So pa vse gozdne poti v tem delu zvožene za trening v zismkih razmerah.
goo.gl/UXzDUM

Ledenik pod Skuto (simonerjavec, 22.11.2014)


Živjo, moja prva objava tukaj.
Danes sem šel preizkušat srečo v upanju, da najdem kaj frišnega, pa sem našel samo južen sneg.. :D
Štartal sem nekaj čez 7, mudilo se mi ni kaj preveč, šel sem po Lovski poti do Kranjske koče pa potem do vrha ledenika. Presenetljivo sem bil ves čas sam, šele ko sem se vračal, sem v grapi pod kočo srečal mlajšega gospoda, ki je šel do sedla.
Sneg je južen in se tali, pa fajn lepi na kože. Iz sten leti kamenje, vendar nič več kot običajno.

Verjetno bi bila boljša izbira kakšna tura nad Češko kočo, zaradi same dolžine smučanja. Drugače pa v redu, glede na to, da je šele november pa lahko že smučam ov Sloveniji. :)

še en kratek video sem skupaj spravu
https://www.youtube.com/watch?v=31A38NgU7Jc&feature=youtu.be

Škrbina pod Prestreljenikom (Bačko, 22.11.2014)


Ena zanimiva objava včeraj na FB je sprožila alarm in po manjših organizacijskih pripravah smo malo po deseti štartali iz Žlebi, kjer je bilo na parkirišču presenetljivo veliko avtomobilov. Na smuči takoj pri avtu, sprva po tanjši, nato pa po vse debelejši snežni odeji. Od zadnjega ovinka pod steno Bele peči pa do Prevale je smučišče zgledno zratrakirano. Iz Prevale do Škrbine pa lepa pasja špura. Na Škrbini toplo in brezvetrno, človek bi kar malo poležal, preventivno poplaknemo še grlo in že juhuhu po krasnem suhem snegu na Prevalo, potem pa po smučišču (in ob njemu) v dolino. Pod koncem zratrakiranega dela ujamemo še soliden suh celec (po levem kraku), potem pa nazaj desno in po vse tanjšem snegu uživaško do zadnjega ovinka. Na koncu malo pazimo a vseeno brez škandala 100 m pred avtom snamemo smuči, potem pa le še k Aljažu na brifing. Presenetljivo odlična prva tura. Jupidupidu!

Camel Trophy z Viševnika (Mišo Jenčič, 22.11.2014)


Včerajšnji M’retov zapis z Viševnika seveda ni vzbujal posebnega upanja, a vseeno sva poskusila. Temperatura je bila verjetno na celotni turi nad lediščem, zato je nekaj snega še dodatno pobralo. Vzpon je seveda potekal b.p.; na poti sva srečala veliko peščev, pa tudi par smučarjev. Pod vrhom naju je dohitel Miran in drug drugega smo tolažili, da dobro smučanje ni pogoj za dober turni smuk... Pa se je po delno predelanem južnem snegu na vršnem pobočju dalo presenetljivo dobro zavijati. Po Plesiščem je smuka postala precejšnja muka, pod Zlatimi vodami pa je tudi občutno manj snega oziroma občutno več skal, ki gledajo ven. Zato je Barbara v žlebu nad vlečnico snela smuči in sestopila do vrha vlečnice, jaz pa sem bil trmast in sem nekako vztrajal na smučeh. Končni rezultat je bil, da me je čakala kake četrt ure, preden sem se prebil čez tistih 100 višincev... Še najboljša je bila smuka po smučišču, in sicer čim nižje, tem bolje. V spodnjem delu smučišče namreč čedalje bolj položno in je treba čedalje manj zavijati... Vseeno je bil prav lep turni smuk.

Viševnik (m`re, 21.11.2014)


Dva cilja sta bila v planu povohat razmere in testiranje novih vezi Diamir Vipec. Glede na kontradiktorne informacije zanesljivih virov sem vzel sabo tudi peš robo. No izkazalo se je da ni potrebna. Na smučeh se štarta na Rudnem in se tja brez kakih ’’hudih poškodb’’ tudi pripelje. Sneg zgoraj trdo,v gmajni med plesiščem in kotanjo se najde tudi pršič, sicer skorja. Smučišče delno trakirano
Trenutne razmere omogočajo relativno sproščeno smučanje, razen zgornji del grape med smučiščem in kotanjo pri zlatih vodah je za pazit na kamnite mine.
Kar se tiče prvih vtisov glede vezi - Vsekakor bolj kompleksna vez kot pri Dynafitu v dobrem in slabem. Nekatere rešitve so meni osebno boljše, nekatere pač ne...
Tokrat za spremembo trpel sam s sabo.

Rodica (Samo, 19.11.2014)


V bohinjskih koncih je bilo največ padavin, zato sva šla preverit, kako je na Rodici.
Parkirala sva pri Javorjih, kjer je bilo 5 cm pomrznjenega snega. Z višino seveda narašča tudi snežna odeja, vendar je bila, vse do približno 1700 m, pomrznjena. Pravzaprav je bila debela skorja, ki je do malo nad planino Suha lepo držala za hojo v pancarjih. Malo pred grapo pa se je začela sitno predirati, tako da je bilo vse do konca grape in do ravnice malo sitno, saj se s kožami tudi ne bi dalo. Od ravnince naprej sva napredovala s kožami, tako da je bilo lažje.
Smuka od vrha pa do ravnince je bila zelo dobra, ni bilo pršiča je bil pa od vetra trd sneg, ki je dobro držal. Grapa ni bila nič posebnega. Od grape do planine je bila trda skorja vendar so malo motili pukli, ki so kar veliki. Zaradi zgodnje ure in senčne lege je sneg v gozdu ostal pomrznjen, tako da sva prismučala vse do avta. Nekje do polovice je bilo smučanje kar v redu, naprej pa bolj tako tako, vendar vseeno hitreje in bolje kot peš ;). Po analizi robnikov in drsne ploskve, ne kaže na kakšno škodo. Po gps sva smučala 922 višincev, kar za november sploh ni slabo.

Blejska koča (1630m) (Jože Šter, 19.11.2014)


Blejska koča je ponovno odprta.
Cesta do spomenika Pri Rupah ni plužena, je pa prevozna (krožno). Na Pokljuki je 15cm do 20cm pomrznjenega snega. Lopata in verige so obvezna oprema za vse, ki nimajo 4WD (srečevanje in parkiranje). Od spomenika proti koči višina snežne odeje narašča. Pri koči je 50cm snega. Na sončnih legah je pomrznjen in skorjast, v senci pa lep pršič. Za smučanje do avta ga je premalo. Z Mrežc bi pa za silo že šlo.
Lep pozdrav Jože.

Nad Češko kočo (Samo, 31.10.2014)


Žal je novembrski dež opral skoraj vas sneg z gora. Morda pa se danes ponoči kaj spremeni. Medtem, ko čakamo na sneg, sem se spomnil svoje zadnje turne smuke. Žal s skoraj enim mesecem zamude.
V drugi polovici oktobra je prišla hladan fronta in severni veter. Za razliko od Julijcev je na severnih pobočjih Kamniško-Savinjskih Alp sneg ostal in nad 1550 m omogočal prav kvalitetno smučanje. Že v soboto 25.10. sem želel preveriti srečo, vendar se časovno ni izšlo in sem vse skupaj prestavil na dva dni kasneje. Vmes še Davo objavil, da so dobre razmere in seveda sem
to tudi izkoristil. Z Gorazdom sva smučala iz Ledinskega vrha vse do koče in mimo, saj sva imela stare smuči. Prismučala sva na približno 1500 m.
Ker so bile razmere dobre in ker je Davo predlagal trikotnik nad Češko kočo, sva zadnji dan v oktobru izkoristila še za eno turno smuko na Jezerskem. Hitro sva bila pri koči in jo mahnila vse do najvišje točke pobočja oz. do stene, nekje na 2050m. Zgornjih 200 vm sva smučala po pršiču, vmes je bilo približno 100 vm, kjer je bila sitna skorja in malo premalo snega. Od tu in do koče je bilo super, kot na smučišču, saj se skorja ni predirala. Tokrat sem vzel boljše smuči, kar se je tudi obrestovalo.
Davu pa hvala za informacije.
https://www.youtube.com/watch?v=gmgvi6I6brc&feature=youtu.be

Obertauren (Čeha, 31.10.2014)


Pomagal sem napolniti kombi Matjažtransa in gremo pogledat to čudo-oktobrski sneg.Razgledi fenomenalni,posebno zato,ker sem prvič tu.Smuka brez kakšnih presežkov,ki bo šla hitro v pozabo.A za prvič bo.Zdaj verjetno počakam pravo zimo,domač sneg...Smučal sem iz sedla levo od Seekarspitz-a,ostala ekipa,pa iz vrhov levo in desno od sedla.

Jezersko sedlo (Boštjan Trobiš, 02.11.2014)


Aleš je dal idejo. Ledenik pod Skuto in njegova okolica je idealno smučišče v danih razmerah. Res ne vem zakaj je bilo danes tako malo smučarskega obiska, saj se da z letnimi gumami pripeljati do spodnje postaje tovornih žičnic. Sem pa tudi za vas, ki vas ni bilo, naredil nekaj zavojev. Pravzaprav kar precej zavojev. Več kot fantastična otvoritev sezone! Boštjan

Jezersko sedlo (Aleš S, 01.11.2014)


Pred enim tednom sem šel na Ledine brez smuči in sem zavidal nekaj smučarjem, ki so v idealnih razmerah smučali iz Ledinskega vrha. Matralo me je cel teden, pa se je sešlo šele danes. Že nad Slovensko je bil sneg zmehčan in kar nekaj ga je pobralo. Pogled na Ledenik pod Skuto in proti Jezerskemu sedlu pa ni bil dosti manj bel, kot prejšnji teden. Je pa pogledalo ven več skal in Ledinski vrh je postal zelen. Šel sem pogledat ali je na drugi strani Jezerskega sedla kaj bolj belo - pa je bilo še manj snega - sploh takoj pod sedlom. Zato je ostala pomladanska varianta - po grebenčku pod Križ. V senci je zgornjih 100m ostalo še nepredelanih in je bilo smučanje prav uživaško, s spustom so se pa razmere spreminjale in na dnu je bilo že pošteno trdo. Ampak za 1. novemberski smuk na Ledinah je bilo pa več kot fajn. In nisem bil sam - smučalo jih je vsaj še pet. Juhuhu! Aleš

Seekareck, 2217 m (Mišo Jenčič, 31.10.2014)


Na parkirišču sta naju najprej pozdravila Principessa in Stojan, pa tudi sicer je bilo kar nekaj avtov s slovenskimi registracijami. Vzpon je potekal po precejšnji vročini (termometer v avtu je kazal +8 C), zato nisva zelo hitela. Malo preden sva dosegla vrh, so se s severa navlekli oblaki, ki so malce pokvarili razglede in tudi kar hlad je zavel. Smuka je bila čisto v redu, čeprav so bile napol zratrakirane proge in precej gnojast sneg malce zahrbtne - enkrat sem se "iz čistega mira" dobro prekucnil. Sneg bo zdržal še par dni, potem pa bo potrebna kaka nova pošiljka...

Obertaueren (Franci, 29.10.2014)


Danes so se nad Obertaueren zgrnili prav vsi oblaki z bližnje in daljne okolice.Zaradi tega je bila vidljivost slaba.
Najprej smo šli na Seekarspitze,odsmučali po levi strani daleč v dolino,potem pa še vzpon na Seekarschneid.Tu je celo malo posijalo sonce in dan je bil takoj lepši.
Kljub temu,da nas je Bergfex zaj...,je bila smuka vredu.

Lp

obertaueren (boris, 25.10.2014)


Še nekaj slik - http://goo.gl/Y90ags in video - http://goo.gl/yq8eS7
k opisu Aleša.
Otvoritev sezone je bila enkratna, tako kot vreme, saj je sonce pomladno grelo, na koncu pa še Noč.

obertauern (matjaz, 25.10.2014)


Hoj
Pa se je začelo. Vsa Slovenska turnosmučarska elita je včeraj napadala na Obertauernu in tudi mi nismo manjkali.Z razliko od ostalih smo mi teptali sneg na drugi manj obiskani strani.Po JV grapi smo najprej pristopili na Zehnerkarspitze,odsmučali cca 300 vm, kužke nazaj na dilce in obiskali še Gamsleitenspitz.O vremenu in razmerah sploh ne bom pisal,bilo je za start v novo sezono enostavno nebeško.
Juhuhu sneg je tu.Uživali:Pavel,Andrej,Stanko,Tomaz in jaz
LP Matjaz

Seekareck (Aleš S, 25.10.2014)


Ja, ni blo kaj dosti izbirat in doma se tudi ni spodobilo ostati. Bili smo dovolj pozni, da smo vzpon in spust opravili v pravih pomladanskih razmerah. Bilo je kičasto lepo, tudi smučanje je bilo za prvič fajn. Na koncu smo pa še kakšno rekli z Juretovo druščino. Uživali smo Mojca, Boris in Aleš

Seekarspitze, 2350 m (Mišo Jenčič, 25.10.2014)


Tradicionalna uvodna tura na Obertauern je tokrat minila v znamenju obilice (za oktober) snega in milega vremena. Snega je vsaj tričetrt metra in je bil vseh vrst razen pršiča. Solidna smuka, bogati razgledi… ali potrebujemo še kaj več? :-) Le z Juretom in družbo smo se očitno zgrešili...

Seekareck, Seekarschneid, Seekarspitz (Jure N., 25.10.2014)


Pa se je začelo. Bergfex dal idejo in se nam je posrečila. Snega precej, fajna družba kaj še rabiš kot srečat Aleša na parkplacu s pivom.. Uživali Jure, Mitja, Stojan, Fajfar

VIŠEVNIK (MATJAZ, 23.10.2014)


Na severno vzhodni strani(gleda proti Stolu) sem na približno na polovici flanke našel 1 kos Voelkel kožo.
Velikost boste povedali vi - pa jo lahko dobite nazaj!

PRIBO 041 64 9914

Ledine (Samo, 28.09.2014)


V nedeljo sem želel odriniti proti visoki Klekovi cesti in na Johannisberg, vendar sem ostal sam. Pot do tja je dolga in nekaj stane, poleg tega je tam resen ledenik, kjer so, sploh sedaj, velike razpoke. Ker je bilo poletje hladno in oblačno, sem se spomnil na Ledine, kjer je bilo v juliju še veliko snega. V soboto zvečer sem malo pobrskal po spletu in našel sliko na hribi.net od Garmonta z dne 25.9. (hvala za posnetek). Iz posnetka sem ocenil, da je možno povezano smučati vsaj 150 v.m. Torej bi lahko FIS že septembra imel otvoritev sezone s slalomsko tekmo na Ledinah. Tako sem se v nedeljo zjutraj s starejšimi smučmi in ostalo opremo odpeljal proti Zg. Jezerskemu.
Gor sem šel po poti skozi Žrelo. Pred vstopom v žrelo je bilo zoprno trdo ledeno snežišče, ki je kar malo zoprno za prečenje. Ostali deli poti do ledenika niso nič posebnega. Na ravnici se je že začel sneg oz. led. Čevlje sem zamenjal za pancarje in šel proti najvišji točki snežišča. Snežiče je bilo tako trdo oz. ledeno, da bi potreboval dereze, zato sem nadaljeval na melišču ob snežišču. Kasneje sem prečil v desno, tako da sem si ogledal višje snežišče in ocenil, da je gor žal čisto preveč kamenja za smuko. Bolj smotrno se mi je zdelo parkrat ponoviti samo spodnji del, ki je imel približno 170 v.m. povezane smučarije, gor pa je bilo relativno malo kamenja. Taka smuka morda ni za vsakogar, saj bila podlaga luknjasta in res trda, vendar jaz sem užival. Zahteva pa kar veliko dela in moči.
Sestopil sem po lovski poti in mimo Davota, pot je lepo urejena in bp. Vse pohvala Jezerjanom. Hitro sem bil pri avtu in septembrske turne smuke je bilo konec.

Monte Kaolino (Bogdan, 24.08.2014)


Glede na datum poletno smučanje, veter in temperature pa bolj jesenske. Gneče ni bilo danes nobene. Mivka suha kot poper. V maniri turnega smučanja, smuči na ramo, in po desnem delu za hodce, na vrh. En korak gor, pa pol nazaj. Dol je šlo na smučah zelo počasi. Zmahane kot so tudi namazane ne bi bolj letele.
In iz črnega oblaka se je ulilo. Ploho sem prevedril, ni potrebe povedat kje. Drugič na vrh. Po mokri mivki je šlo pa o-ho-ho. Tako hitro, da je bilo potrebno zavijati. Bolj je mivka mokra, bolj jo gre. Zato mivko polivajo! Sredi naslednje plohe sem ves premočen zapustil Hirschau. Za piko počit je bilo. Bogdan

Kazbek (Samo, 14.08.2014)


Na meji med Gruzijo in Rusijo leži gora Kazbek (5033m). Del pobočja po katerem sem smučal je v Rusiji, tako da nekje med Evropo in Azijo. V Gruziji nimajo speljanih naprav v visokogorje, kakor v Alpah, tako je treba peš iz doline oz. vsaj od cerkuce (cca. 2200), kamor te lahko pripelje 4x4 taksi. No jaz sem jo mahnil kar iz vasi na 1750m. Prvi dan sem šel do koče Betlemi na 3670m (po poti: dobrih 2000 viš.), kjer sem postavil šotor. Nahrbtnik je bil kar težak. Poleg vse običajne hribovske opreme sem imel tudi vso kamp opremo in smuči ter pancarje. Pot ni nič posebnega. Med 3200m in 3550m prečimo spodnji del ledenika, ki je zelo umazan, tako da dereze niso potrebne. Drugi dan je bil namenjen počitku in aklimatizaciji do slabih 4000m. Nočne nevihte so prinesle okoli 5cm novega snega, ki je obetal dobro smuko. Tretji dan sem štartal ob 3:15 od šotora. Nekje na 3750m se je začel novi sneg. Na približno 4200m sem stopil na ledenik. Od tu orientacija ni težka, poleg tega je kar nekaj ljudi in pot je vseskozi shojena, tudi razpok prakticno ni. Pot do vrha ni težka, zadnjih 200 višincev je nekje med 35 in 40 stop. Ob 9h sem bil na vrhu. Po slabi uri slikanja in martinčkanja sem si pripel "žal" krajše smuči (130cm) in začel smučati. Smuka je bila odl., saj je bilo kot pozimi. Malo sem se držal v desno proti ledeniku, tako da sem pridrajsal na cca. 4100. Ob 11:45 sem že bil pri kampu. Ker je bila smuka res dobra sem se odločil, da vseskupaj ponovim. Popoldne sem še srečal slovenko Majo. Četrti dan sem štartal ob 2:45. Ob poti sem spoznal se Klemna. Pred 8h sem že bil, tokrat na desnem, nekaj deset metrov nižjem vrhu. Kakšno uro sem čakal, da bi odjenjalo. Tokrat sem držal še bolj desno, pod desnimi hribi, kakor sem si zamislil ko sem gledal zemljevide in setelitsko sliko. Prismučal sem do višine nekje 3900, nato me je ustavila umazanija na ledeniku. Ob 10:40 sem bil že pri šotoru. Po kosilu in počitku je sledila naporna pot v dolino.

Johanisberg (Sun, 17.08.2014)


Sneg se začne na okoli 2600 vm potem zvezno do vrha razen 100m po ravnem mimo koce.
Mi smo za dostop do vrha smo uporabili spodnjo pot pod koco ,kar se je izkazalo za zelo naporno ker ni snega in ker precis 10 grebenckov in hodis gore dole.Sneg se zacne na okoli 2700 vm .
Pot mimo koce pa tudi ni fajn ker je na ledeniku veliko zivega ledu in v zadnjem delu verjetno nujno rabiš cepin in dereze druga moznost je pa vzpon po zavarovani poti z smuckami na ramah. Zna bit da je to se najhitrejsa varjanta.
Ker je ze skor september je spodnji del ledenika pod koco ze prakticno kopen oz. leden tako da smuka ni najbolj ugodna.
Mi smo imeli sreco da je cez led verjetno kaksn dan nazaj zasnezilo 10 cm novega snega tako da se je za dalo odmucat če ne bi samo drseli po ledu :)

Zumsteinspitze (4563m),Punta Gnifetti (4561m) (Franci, 18.07.2014)


V petek zjutraj smo od koče odšli zadnji.Za cilj smo imeli Zumsteinspitze in Punta Gnifetti Z najvišje stoječo kočo v Evropi - Margerito.
Sneg je bil zjutraj popolnoma zmrznjen in je omogočal lepo hojo tako s smučmi,kot tudi pešcem.Višje ko smo bili,lepši so bili razgledi,še posebej proti Materhornu.
Ko smo dosegli sedlo pod kočo,smo zavili levo in se povzpeli na Zumsteinspitze.Od tu je bil pogled na ledenike še lepši.Po kratkem postanku pa do smuči in še vzpon do Margerite.

Smučali smo povsem z vrha,ker je sneg nekoliko popustil in je omogočal uživaške zavoje.Take razmere so vztrajale vse do koče Gnifetti.
Naslednje jutro pa smo se spustili mimo koče Mantova do gondole,do kamor se še prismuča.

V dolini smo se sprehodili skozi arhitekturno zanimivo Alagno in naprej na dolgo pot domov.
Bili so prekrasni dnevi.
Lp

Piramide Vincent (4215m) (Franci, 17.07.2014)


Na hitro smo se trije smučarji in dva pešca odločili za obisk pogorja Monte Rosa.
Iz Alagne smo šli z gondolo in potem nadaljevali do koče Gnifetti.Tu smo odložili odvečno opremo in v krasnih razmerah nadaljevali proti vrhu Vincent Piramide.Ledenik je lepo zalit in s smučmi se še ni prediralo.Dokaj hitro smo bili na vrhu in uživali v prekrasnem vremenu.
Smučanje je bilo en sam užitek in kar prehitro smo bili nazaj v koči.

Lp

hochalmspitze (matjaz, 19.07.2014)


Hoj.
V Petek po službi kolesa,ruzake in smučke v avto in v Maltatal.Pri Kolnbreinskemu jezeru parkiramo in z bicikli pobrcamo do Osnabruckenhutte.Kaj sledi ne bom opisal,saj vsak sam zase ve.Zjutraj lepši del naše skupine malo poleži,midva tovor na hrbet in na pot.Po markirani poti do Preiml scharte in nato na vrhu škrbine po desnem robu ledenika in v loku na vrh.Nekaj višincev pod vrhom pustiva smuči in po velikih skalah do križa.Samo smučanje dol pa za ta cajt noooro super.Sneg putrček in z 1x.tnim snemanjem smuči na sedlu (20v.m.)prismučava po jezikih do cca.2200 v.m.Sledi srečanje z ženko,1.h pešaka do koče in po okrepčilu z bicikli nazaj do avta.Sneg v teh koncih je še,potegnite dilce iz podstrešja in.... Jaz sem to sezono že 3x prijateljem objavil,da sem zaključil turno smučarsko sezono 13/14,zdej nisem več čist prepričan.Od 17.Novembra do včeraj se jih je nabralo 68.in vse se je izšlo b.p.
Čeprav se malokrat oglasim z pisanjem na TKG,pa redno prebiram vaše podvige in sem vesel,da sem del tega.
Vsem,ki ste in še boste na morju,srečno,ko pa pobeli naše planine se pa vidimo.
JUHUHU sneg je pol zdravja-uživajte
Lp Matjaz

Pod Kaninom (IgorZlodej, 19.07.2014)


Kar nekaj znancev sem srečal, celo iz Kamnika so prišli, pa legendarni Italijan Dario, ki tudi še uživa na snegu.

Od koče Gilberti preko sedla Bila peč in po zasneženi mulatjeri mi je sledila brhka mladenka, celo gor proti Kaninskemu ledeniku. Ker pa je mene bolj zanimal sneg in lepi razgledi, je potem zavila prečno pod Vrh Krnice, jaz pa gor proti Juliji. Tudi tokrat sem šel prav do vrha najvišjega snežišča, ki je v zgornjem delu kar strm, no zahodno poteka ferrata, zato ne bi kaj dosti razlagal. Na robu krajne poči pod steno sem se pripravil za smučanje in odsmučal, vse dol do pod sedla Bila Peč, kamor je bilo treba potem spet peš, pa še malo čez, potem pa smuka pod kočo Gilberti. Tudi Irene mi je uspelo obiskati, potem pa hitro z gondolo nazaj v vročo dolino.

Mulatjera od koče Gilberti oz. od sedla Bila Peč je še večinoma pod snegom, v grapah je sneg trd, iztek pa ni lep, zato je za varno prečenje obvezna uporaba derez in cepina, isto velja tudi za dostop do ferrate Julija, ki ima nekje na 3/4 - ah še snežišče. Dolgi Prodi na slovenski strani (za tiste, ki se nameravajo vračati tam) so tudi še precej pod snegom.

Pol Mangrta (IgorZlodej, 16.07.2014)


Sprva sem nameraval brez smuči, ko pa sem videl popeglana snežna pobočja, pa nisem prav veliko okleval. Smučke so letos nenavadno dolgo v avtu, zato pa vedno pri roki in hitro so bile tudi na nahrbtniku.

Nesel sem jih do druge jeklenice na italijansko poti, potem pa sem šel po varianti do "zimske" in po njej na vrh. Tudi tam bi se dalo prav lepo smučati, ampak.

Sestopil sem po "italijanski" do smuči, se preobul, jih nesel gor pod steno originalnega prehoda "zimske" in odsmučal. Zelo dobra smuka, brez prekinitve in tri minute peš do avta v ovinku.

Rama pod Vršičem (IgorZlodej, 14.07.2014)


Predhodnemu opisu sem se malo začudil, kajti nisem vedel, da so iz doline Ukve napeljali žičnico na Lepi Vršič, potem sem pa malo pomislil, pa prišel do zaključka, da pisec pač ni dobro vedel kako se ti kraji imenujejo.

Pa to niti ni tako redko, v tej "čudni" zimi so nekateri pisali ime vrha, pa so komaj malo čez polovico prilezli, pa spet nekateri, ki niso nič povedali, pa klobasali, kot bi bili tri dni skupaj na turi. Pač v stilu, kakor kdo zna.

Kar precej me je spraševalo zadnje dni kdaj prične voziti žičnica. Zaupal sem Dariu in vsakemu povedal, da 12. julija in potem vsak dan. Le vreme ni bilo najbolj naklonjeno, no tudi meni ne, čeprav na začetku sploh ni zgledalo slabo.

Za 10 €, kot je že bilo omenjeno se lahko pelješ gor in dol, pa še smučke lahko s sabo vzameš, če jih imaš in jaz jih imam, tiste najboljše :)

Najprej me ni mikalo med kapljicami, potem pa sploh ni bilo hudo. Gor sem šel po desni jaz ji pravim (sončni)varianti. Povzpel sem se še malo nad "ramo" in odsmučal. Ponvice sicer so, pa spet ne tako zelo velike, da bi bile posebej moteče, pač julijske razmere je treba sprejeti. Sneg kompakten, moker in dobro smučljiv vse dol do pod kočo Gilberti.

Do gondole je manj kot 3 minute hoje. Priporočam.

Lepi uršic (Sun, 12.07.2014)


Žicnica dela od danes naprej:) cena 10 eu povratna karta. Razmere kr fajn sploh za ljubitelje strme smucarije. Morem pa rečt da je res noro lep konc in da je vredn obiska ;)

Rifugio Allavena - Ventimiglia (Mišo Jenčič, 11.07.2014)


Zadnja etapa si zasluži naziv "kraljevska". Doslej smo namreč vozili večinoma (stare vojaške) ceste, tu pa smo imeli zlasti v začetnem delu zelo lepo, drzno speljano singlo, vse skupaj ob mogočnih razgledih vsenaokrog. Etapa je bila tudi pošteno dolga, z mnogimi vmesnimi vzponi, ki smo se jih proti koncu vsaj nekateri že malo naveličali. V zaključnem delu je kar precejšnja množica raznih cestic in poti, zato nismo povsem sledili opisu v vodniku, ampak smo zaupali markacijam gorskokolesarske poti VT1 (Colle Melosa – Ventimiglia). Ker pa so oznake VT1 bolj na redko posejane, smo vmes tudi malo improvizirali, tako da kake velike dodane vrednosti od tega nismo imeli. Kakorkoli, vsi zadovoljni smo dosegli končni cilj in na koncu je izjemno prijalo kopanje v Ligurskem morju.

Monesi di Triora - Rifugio Allavena (Mišo Jenčič, 10.07.2014)


Zjutraj smo se morali najprej vzpeti do križišča, kjer smo včeraj zapustili obmejno cesto, nato pa smo nadaljevali po njej do sedelca Passo Tanarello (2042 m), ki je bilo tudi najvišja točka tega dne. Sledil je spust na francosko stran in nato ponoven vzpon ob mejnem grebenu do pod Monte Grai, od koder se drzno speljana cesta spusti do sedla Colla Melosa, kjer leži planinska koča Allavena. To je bila najkrajša etapa celotnega potovanja – celo tako kratka, da smo bili kolesarji na cilju prej kot Jože, ki se je moral z avtom prebijati skozi labirint lokalnih cestic, dolin, prelazov in grebenov.

Limonetto - Monesi di Triora (Mišo Jenčič, 09.07.2014)


Prespali smo v simpatičnem hotelčku visoko na smučišču Limonetto, zato nam je bil prihranjen del vzpona nazaj na prelaz Tenda. S prelaza smo nadaljevali po stari vojaški cesti ob mejnem grebenu proti vzhodu. Cesta valovi na višini okoli 2000 m, mestoma so na njej grobi kamni, vmes smo ponovno morali prečiti nekaj snežišč, zato nismo zelo hitro napredovali. Še opazili nismo, kdaj se je granit prelevil v apnenec, je bila pa visokogorska kraška puščava zelo slikovita. Po štirih vmesnih vzponih smo dosegli najvišjo točko (ok. 2250 m), potem pa se je začel spust in kmalu smo prišli v bujen gozd (Bosco delle Navette). Cesta potem precej vodoravno preči proti jugu, a ker ob njej ni pametne možnosti prenočevanja, smo se spustili skoraj 600 m v vasico Monesi di Triora. Ravno ko smo to vasico zagledali z obmejne ceste globoko po seboj, je začeli po malem deževati. Izgledalo je, da se bomo lahko v par minutah spustili do vasi, zato se nismo opremili za dež. Spust sploh ni bil tako kratek in smo v hotel prišli precej premočeni.

Trinita - Limonetto (barbara, 08.07.2014)


Ta dan je avto vozil Mišo, ostali pa smo se zagrizli v zatrep doline Entraque. Še ko je bila po dolini speljana pot, je bila mestoma tako strma, da je bilo lažje kolesa porivati. Ko pa je bilo poti konec, pa nas je čakalo kar 800 višinskih metrov porivanja do sedla Colle Ovest del Sabione (2330 m). Spotoma je bilo potrebno prečiti kar nekaj snežišč (zlasti eno je bilo prav zoprno izpostavljeno), poleg tega pa se je proti opoldnevu nebo zaprlo in je začelo deževati. Skrili smo se v zavetišče 30 višinskih metrov pod prelazom in čakali, da dež mine. Saj prav hudo deževalo ni, ampak povsem nehati pa tudi ni hotelo. Ko nas je začelo mraziti, smo se vzpeli na prelaz in se začenjali spuščati na francosko stran. Škoda, da je deževalo in bilo megleno, kajti spust bi bil sicer lep, razgledi pa prav tako. Po uri spusta smo dosegli vojaško cesto na zahodni strani prelaza Tenda, ko kateri smo bili hitro na prelazu. Z njega pa še spust po lepem kolovozu preko smučišča do Limonetta.

Colle della Lombarda - Trinita (Mišo Jenčič, 07.07.2014)


Zjutraj nas je Barbara z avtom odpeljala na prelaz Lombarde, kjer smo si najprej ogledali enega od številnih bunkerjev v bližini. V njem je bil kozorog, ki je ob našem prihodu silovito planil ven in le malo je manjkalo, pa bi zbil Andreja po pobočju. Potem smo se spustili do Isole 2000, kjer se je začel naš vzpon. Po smučišču (ki poleti ne izgleda prav nič lepo) smo še lahko vozili, višje pa je bilo treba kolo v pretežni meri kar porivati. Do prelaza Bassa del Druos (2628 m) smo morali prečiti še nekaj snežišč, kar je bilo kar nadležno, k sreči pa nikjer izpostavljeno ali nevarno. S prelaza se nam je odprl lep pogled na drugo stran, pa tudi na snežišča, ki so nas čakala ob sestopu. Spust do jezera Valscura je bil sicer zahteven, a v pretežni meri vozen (razen čez snežišča). Ob jezeru je imel Stane prvi gumidefekt in kmalu za tem nam je naproti že prišla Barbara. Skupaj smo se potem spustili po drzno speljani stari vojaški cesti v dolino Valasco. Sledila je samo še formalnost do zaselka Trinita, ki je zadnje naselje v dolini Entraque.

Vinadio – Colle della Lombarda (Mišo Jenčič, 06.07.2014)


V kopnem delu leta se mnogi turni smučarji prelevimo v turne kolesarje, zato upam, da tile zapisi z našega prečenja Alp na kolesih ne bodo povsem mimo. Poleg tega je sedaj na "Trenutnih razmerah" možno objaviti gps sled in mogoče to pride komu kdaj prav.

Potem ko smo pred dvema oziroma tremi leti izvedli prečenje od Oberstdorfa do Garde, smo se letos odpravili v Zahodne Alpe. Celotno prečenje od Ženevskega jezera do Sredozemskega morja smo razdelili v tri enotedenske etape in vsako leto načrtujemo izvesti eno izmed njih. Letos smo nameravali začeti z najbolj severno etapo od Thonona do Suse, vendar je bila vremenska napoved za okolico Mt. Blanca tako slaba, da smo se raje zastavili najužnejšo etapo, od Vinadia do Ventimiglie. Taktika potovanja je bila enaka kot prejšnja leta: v skupini nas je bilo pet, vsak dan je eden izmed nas vozil avto (in kolesaril le prvi oziroma zadnji del poti), ostali pa smo na kolesih opravili s celotno dnevno etapo.

V soboto smo cel dan porabili za vožnjo do Vinadia (904 m), ki je slikovito mestece z mogočnimi utrdbami ob vznožju prelazov Larche/Maddalena in Lombarde. Naslednje jutro pa smo zagrizli v strmine prelaza Lombarde, 2350 m. Ker je bila nedelja, je imel samostan Sv. Ane, ki leži malo pod prelazom in ki naj bi bil najvišji v Evropi, kar nekaj obiskovalcev in zato je bilo na cesti tudi precej prometa. V zgornji polovici pa se lahko izbere staro cesto, ki te povsem brez hrupa pripelje na prelaz. Na francoski strani leži tik pod prelazom smučišče Isola 2000, a se prenočišča in ostali lokali še niso v celiti odprli za poletno sezono, zato smo se spustili nazaj v Vinadio – midva z Barbaro kar po asfaltni cesti, ostalim pa to ni dišalo in so raje poiskali pot skozi sosednjo dolino Rio Freddo (vmes smo morali še čez eno 2477 m visoko sedlo). Na koncu so povedali, da je bil to "spust za dušo, ni bil pa za kolo"… Povrhu je že povsem v dolini Andrej v neki visoki travi odlomil menjalnik ter strgal verigo. Imeli smo neverjetno srečo, da je majceno mestece Vinadio premoglo športno trgovino, ki je bila v nedeljo popoldne celo odprta in da je bil njen lastnik celo tako prijazen, da je odlomljeni nosilec menjalnika nadomestil kar z nosilcem, ki ga je odmontiral z enega od (novih) koles, ki jih je imel v izložbi.

Kölnbreinspitze (Black Pine, 11.07.2014)


Snežni metež julija. Avstrijski "aladin" je napovedoval za danes oblačno vreme brez padavin. Aladin pa je imel v tem koncu Koroške do poldneva zeleno napoved (dež). In zmaga gre slovencem. Dežne kaplje so bile res majhne, bilo jih je pa zelo na gosto. Na sedlu so se spremenile v majhne snežinke. Od lijaka navzgor je na staro podlago do 30 cm novega snega različne strukture. Zgornja petina za pelat dokaj kompakten nov sneg (tak, ki se rad prime psov), nižje plondra, nad lijakom navzdol pa predelan sneg. Prima. Do snega je pol ure. Bor in Bogdan

Mangart Slovenska grapa (Marko, 06.07.2014)


Razmere za smučat so glede na to da je poletje res presenetljivo trdne oz. zdej ko je ohladitev zna bit celo ledeno.Pod novim snegom(ene 10 cm predelanega ceuca) na vrhu grape pa je celo led tako da so dereze in cepina obvezna :)
Smucanje za ta cas res odlicno sneg pa spomladansko predelano trd vendar ne leden vglavnem super za smucat :)
Za smucanje je verjetno zaj najbolj priporocljivo ce je bolj toplo da ni sneg pretrd tko da je mozno it tudi popoldne po sluzbi in odsmucat v soncni zahod :)

slikce so na :)

https://www.facebook.com/bucko.lucko/media_set?set=a.10203110420693835.1073741871.1006076730&type=1

Hochalmspitze, 3360 m (Aleš S, 06.07.2014)


V soboto zvečer do parkirišča pri Kölnbreinstüberlu. Spanje v avtu. Danes zjutraj sem začudeno gledal popolno oblačno vreme in od dežja mokre šipe na avtu. Pa sem vseeno odkolesaril do Osnabrückerske koče. Pri koči me je že čakalo nebo brez oblačka. Smuči na rame in ob potoku na Preiml Scharte. Mosta še zmeraj niso postavili, čez potok sem uspel priti šele na koncu bolj ravnega dela doline. Pot je kopna do ledenika (2600 m). Po ledeniku s smučmi, na škrbino pa z derezami, vrhnji del žleba je že kopen. Do škrbine je sneg predelan in se cel dan ni prediral. Na drugi strani pa me je čakal svež sneg, ki se je spremenil v najboljši gnilec. Pri vzponu se k sreči ni plazilo. Se je pa začelo oblačiti in sem se sem in tja znašel v megli. Meglen je bil tudi razgled z vrha. Danes sem bil edini smučar. Je bilo pa nekaj pešakov. Smučarija do Preiml Scharte je bila bolj prečenje, saj se je kar lepo plazilo. Zato pa je bilo smučanje pod škrbino prav sanjsko. Gor grede sem si ogledal snežne jezike in uspel prismučati do 2200 m. Do koče je bilo še tričetrt ure. Po radlerju in štrudlu pa še dobre pol ure spusta s kolesom do avta.

Schwarzhorn (Aleš S, 01.07.2014)


Avstrijci so napovedali v Malti sonce do enih - in niso se motili. Zjutraj sva srečno prehitela vse krave, ki so jih gnali na planino kar skozi tunele. Pri Kölenbreinskem jezeru so naju pozdravili sveže zasneženi hribi. Cesta ob jezeru je bila kopna, tako da je bila vožnja s kolesom do Kleielendske planine samo malo mrzla - termometer je kazal 6 stopinj. Po žlebu sva se vzpela peš. Z višino je bilo vedno več svežega snega, ki se je na strmih pobočjih plazil. Nad žlebom sva nadaljevala na smučeh. Presenetila naju je skorja, ki se je z višino vedno manj predirala. Vzpela sva se do škrbine pod južnim Sshwarzhornom in pod njim prečila do sedla med južnim in srednjim Schwarzhornom ter peš na vrh. Na vrhu je bilo že dobrih 30 cm svežega snega. Smučanje sva na drugi strani, po SV pobočju začela zelo previdno, saj je bil sneg na vrhu že čisto zmehčan. Že po prvem zavoju sva zavriskala, saj sva se znašla na julijskem pršiču. Kmalu je seveda prešel v bolj mokre oblike snega. Z nekaj več energije sva smučanje nadaljevala z enakim veseljem, kot sva ga začela. Šele nekaj zadnjih metrov sva prevozila po starem snegu. Pa pet minut do kolesa in nekaj več prijaznega čofotajočega kolesarjenja do avta. In vremenarji so nama, kot so obljubili, na koncu zrihtali oblačno nebo. Bilo je res dobro in kičasto lepo. Juhuhu! Boris in Aleš

Mangart (Čus, 26.06.2014)


Štart okoli 8ure. Sneg celo pot do vrha zelo trd. Na poti navzdol pa lahko razmere vidite sami v priloženem videu. Lahko bi čakal na malo lepše razmere za smučanje, vednar sem se bal da bo oblakov vedno več, raje imam sonček..=)

https://www.youtube.com/watch?v=Vh6fIrpjG6A

Zaključna (Marijana & Marko, 29.06.2014)


Mangrtska cesta je uradno prevozna do parkirišča nad zadnjim tunelom (a se da in "vsi" vozijo tudi naprej, problem očitno tiči v lanskem podoru, kjer se še kar podira), "ekološka taksa" je 5 eur, iz avta si praktično takoj na smučeh. Štart z vetrom in dežjem, a dež kmalu poneha, pa spet začne, veter ima podobne vzorce, tako da je bilo vseskozi pestro. V megli sva pociljala Slovensko grapo, ki je še lepo zalita.

Razmere za smuko v grapi (pod)povprečne, pod smerjo pa slabe. Sneg je bil presenetljivo bolj "trd" kot mehak in so ponvice zelo motile. Brez prekinitve se prismuča v "poden", kjer bodo kmalu jezerca. Vsaj v naših gorah zanesljivo zaključna smučarska tura.

Nekaj zaostalih slik se je nabralo na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Jugova grapa (boris, 28.06.2014)


Še nekaj fotografij k opisu Aleša. Glede na snežne razmere je bilo smučanja ~1100 višinskih metrov več kot sva pričakovala!
Juhuuu!

Boris
rss.razmere.si

Schwarzhorn (Marjana, 28.06.2014)


Za zadnji dan smučarije sva si prihranila Schwarzhorn, ker se z njega prismuča direktno do Kleinelendbrücke, kjer sva imela parkirani kolesi. Ker sva imela kar nekaj odvečne krame, sva se odločila pri kolesih tudi začeti vzpon. Smučke so ostale na nahrbtnikih kar do vrha, saj je šlo tako najhitreje. Vreme se je kisalo že na poti navzgor, rahlo je padala sodra, potem je deževalo, pa spet malo sijalo sonce, preganjale so se meglice. Na vrhu se zaradi slabega vremena nisva preveč obotavljala. Čisto na vršnjem delu se je novi sneg plazil, nižje je bila smučarija res uživaška. Sem in tja so v spodnjem delu malo motile ponvice. Čudovita smučarija, na koncu pa še 15 minut peš do koles.

Preimlscharte (Marjana, 27.06.2014)


Vremenska napoved za ta dan je bila slaba in res so bili zjutraj vsi vrhovi v megli. Odločila sva se, da se od koče Osnabrücker podava proti Preimlscharte, škrbini, kjer se skoraj stikata dva ledenika pod Hochalmspitze – Großelendkees in Hochalmkees. Megla je namreč segala ravno do te škrbine. Pot po dolini Großelendtal je bila zelo zanimiva, ker most, ki povezuje zahodni in vzhodni del doline in čezenj pelje markirana pot, zaradi obilice vode še ni postavljen. Zato sva ostala na zahodni strani, kjer je treba prečkati ogromno manjših in malo večjih potočkov. Na smuči sva stopila po dobri uri in pol hoje, ki sva jih snela za nekaj višincev na najbolj strmem delu in čisto v gornjem delu škrbine, ki je v gornjem delu kopna. Po zoprnih, nestabilnih kamnih sva vseeno šla pokukat še na drugo stran in si ogledat vrh Hochalmspitze, ki pa je bil še vedno v megli. Smučarija je bila v škrbini super, potem je sledilo kar nekaj prečenja proti zahodu, nato pa še nekaj uživaškega zavijanja direktno v dolino, kjer so tudi ponvice že lepo popustile.

Ankogel (Marjana, 26.06.2014)


V sredo popoldan sva po Aleševem zgledu odkolesarila ob Kölnbreinskem jezeru do Kleinelendbrücke, kjer sva pustila kolesi in odpešačila do koče Osnabrücker. Koča je bila na srečo prvi dan odprta, bila sva edina gosta. Po deževni noči se je naredilo čudovito jutro brez oblačka, v katerem sva se mimo slapu odpravila proti Ankoglu. Ker se je na vrhnji del treba povzpeti po kamenju, sva se zadovoljila s smučarskim ciljem 70 višincev pod vrhom. Smučanje je bilo vrhunsko – v zgornjem, položnejšem delu, po svežem snegu, skoraj pršiču, v srednjem, strmejšem delu je bilo nekaj rahlo plazečega gnilca, v spodnjem delu pa dobro predelan sneg. Le čisto spodaj je bilo nekaj ponvic. Prismučala sva v dolino Kleinelendal, kjer je od snega še slabo uro do koles in od koles še slabo uro do koče Osnabrücker, kjer sva spet prenočila.

Ledine (Aleš S, 29.06.2014)


Da ne bo kdo rekel, da letos nisem bil na Ledinah. V Ljubljani je bilo še sonce, hribi so bili pa že lepo zabasani. Sem se že spraševal ali naj kar obrnem. No pa sem vztrajal. In ni bilo čisto oblačno, sem in tja se je pokazala flika modrega neba. Gor po Slovenski in mimo koče na Jezersko sedlo - razen 100 m pred vrhom je pot kopna. Ker sem bil bolj pozen sem še ravno ujel pospravljalce veleslalomske proge - tokrat niso bili lovci, očitno je še nekaj zagnanih. Na sedlu je kar pošteno pihalo, pohitel sem pod steno Rinke in hitro zamenjal kratke hlače za dolge in čevlje za pancarje. Potem pa juhuhu - z bigfootkami je šlo zgoraj super, potem je bilo pa vedno več kamenja in ponvic. Zato sem opustil smučanje na snežišču pod Žrelom in sestopil kar po Slovenski. Ampak tako kot zmeraj je bilo tudi tokrat vse skupaj prav fajn. Juhuhu Aleš

Jugova grapa (Aleš S, 28.06.2014)


V petek zvečer do bivaka, v katerem sva samevala. Danes zjutraj nisva štartala prav zgodaj. Sneg se začne že kar visoko. Nad Tremi macesni je kopno še kakšnih 100 višincev. Potem pa, razen 2 m na desnem robu skalnega praga, je sneg zvezen do vrha Jugove. Celo pot sva smuči nosila, saj je sneg idealen za hojo in še boljši za smučanje - nekaj cm odjuženega. Kamenja v Jugovi skoraj ni. Vse špaltne se da brez problemov obvozit. Naju so le goste megle na hitro pregnale iz vrha Jugove in sva Dovški križ pustila za kdaj drugič. Dol sva odsmučala po srednji grapi - zahodno od Treh macesnov. Sneg je prekinjen le za 10m. Do lovske poti sva se morala vzpeti 100 m in po njej nazaj pod Tri macesne. Najprej sva odropotala po grapi pod macesni, potem pa prečila še levo in prismučala čisto v dno. Glede na že precej uboge snežne razmere je bilo prav idealno. Juhuhu! Boris in Aleš

Marmolada (Mišo Jenčič, 26.06.2014)


Dobra dva tedna nazaj sem sklenil postaviti smuči v kot za letošnjo sezono. Ko je Barbara prišla z idejo, da bi za podaljšan Dan državnosti še šla kam smučat, sem ji odvrnil, da jaz že ne in naj gre kar sama, če hoče. Ampak ker ženske na koncu vedno dosežejo svoje, sva se včeraj odpeljala proti Dolomitom. Na poti naju je sprva pral dež, a nekje od Pustriške doline naprej se je začelo kazati sonce. Na prelazu Fedaia je bilo že povsem jasno. Še bolj pa so se mi usta raztegnila v nasmeh, ko se videl, da snežni jeziki segajo razmeroma globoko in še, da dela stara žičnica na zahodni strani jezera Fedaia. Malo manj sem bil vesel nekaj kasneje, ko sem ugotovil, da sem doma pozabil pse. Tako sem jih začel iskati po športnih trgovinah v Canazeiu, Barbara pa je medtem s kolesom "skočila" na Passo Sella.

Ker sva vedela, da nama bo žičnica prihranila polovico vzpona, sva zjutraj v miru vstala in se po zajtrku odpeljala na Fedaio. Žičnica začne voziti ob 8.30 (ob sobotah in nedeljah ob 8 h) in stane 6 EUR v eno smer oz. 10 EUR povratna. Ko sva prišla na zgornjo postajo (2626 m), se je že začenjalo oblačiti, zato razgledi niso bili tako lepi kot bi bili sicer, po drugi strani pa ni bilo pretirane vročine in nama je vzpon po precej trdem snegu kar hitro minil. Na vrhu sva srečala nekega Padovčana, ki si je želel, da bi še kdo smučal z njim, nama je pa tudi prijalo, da nama je nekdo pokazal prehode, ki v spodnjem delu niso povsem očitni. Smuka je bila seveda odlična; v spodnjem delu so malo motile ponvice, a ni bilo hujšega. S petimi prestopanji smo prismučali 50 višincev oziroma 10 minut peš sestopa do izhodišča. Tura s smučanjem do jezera bo smiselna vsaj še kak teden ali dva, do zgornje postaje žičnice pa še precej dlje.

Aja, še to: na koncu sem bil zelo hvaležen Barbari, da me je zvlekla na to turo, ki je bila res cukrček za zaključek sezone...

Grossglockner 2 - Adlersruhe (MetodS, 21.06.2014)


Prilagam še slike s smuke pod Adlersruhe na jug po ledeniku Kodnitz proti Kalsu. Smuka tu je bila več ali manj fantastična po ravno prav odpuščene snegu, razen nižje spodaj, ko je kot drugod letos sneg postal težak in predvsem počasen.

Grossglockner - Kleinglocknerkees (MetodS, 21.06.2014)


Kraljevska tura za konec sezone (so še dobra pobočja, a je treba početi še kaj drugega). Eno od variant te ture sem načrtoval že kar nekaj časa in pridno gledal vreme ter na 5 min osveženo panoramo s Franz Josefs Hohe proti Grossglocknerju (http://grossglockner.panomax.at/) in tudi z druge strani, iz Kalsa.
V petek po službi se z Janezom odpeljeva v Kals in s kolesi tovoriva opremo od Lucknerhausa do Lucknerhutte, od tam pa naprej peš v rahlem naletavanju snega do Studlhutte. Ker je zjutraj zelo mraz in veter raznaša pršič okrog koče, se nama nikamor ne mudi in okrog pol osme zložno odrineva proti Adlersruhe. Tam pri koči dobro malicava in potem naprej na zadnjo ramo pod Malim Klekom (mimogrede, žleb na Mali Klek je zelo dobro zalit in tudi smuka s samega Malega Kleka je videti možna brez problemov).
Razlog, da se nama ni mudilo, je bil, da sem hotel odpuščene razmere na Ledeniku Malega Kleka (Kleinglocknerkees), prehod fronte v petek zvečer pa se je potegnil v jutro s kar močnim vetrom in skoraj zimskim mrazom. In tako nekaj čez dvanajsto odsmučava z rame dol v globino. Zgornji TS strmi del ledenika je lepo smučljiv nov napihan sneg. Ko ta sneg nekaj nižje postaja rahlo ojužen in zoprn za zavijat, se vmes že pojavljajo pasovi starega, po vrhu že odpuščenega snega. Sledi strma prečka z desne na levo med vršno ledeno glavo in spodnjo žmulo golega ledu. Nižje spodaj je vedno več gnilca, a ne pregloboko odpuščenega (pasovi novega belega snega, težkega za zavijat, in odlični pasovi starega prhkega za surfat). Spustiva se ne čisto do dna, čeprav je možno po položnejšem delu naprej zelo nizko nad Pasterzo, ampak na višini ca 2550 m zavijeva desno na Hoffmanovo pot in se po njej vrneva na Adlersruhe. Od tam potem odsmučava na jug po lepo zaliti in odpuščeni začetni strmini in naprej po levem delu ledenika Kodnitzkees vse do 2500 vm (snežna meja je ca 300 m višje kot lani ob takem času, ko se je pripeljalo do Lucknerhutte). Od tam imava kratek spust po direktni poti do Lucknerhutte, kjer se dobro najeva, in še zelo blagodejen spust s kolesi do avta, ki poplača vse muke pri rinjenju koles navzgor.
Ledenik Malega Glocknerja je zelo dobra, ves čas strma smučarija (večinoma okoli 45 stopinj ali nekaj manj, mogoče kje malo več). Smuk sva naštudirala po fotografijah ob pogoju stabilnih pomladanskih razmer, bila pa sva tudi pripravljena obrniti, če bi bilo treba). Skupaj ta dan nekaj čez 2000 metrov smučanja, 300 m kolesa in 300 m peš hoje (pa še to sva potem našla en snežni žleb sredi trave za vsaj 150 m; če bi le vedela). Za nama je po ledeniku smučala še peterica, po Hoffmanovem ledeniku se je gor vzpenjala trojica smučarjev, na Adlersruhe je bil še en Slovenec s smučmi, to pa je bilo tudi vse, kar sva videla smučarskega v sicer zelo polnih kočah in množici ljudi.

KRIŽ (Igor Dežman, 23.06.2014)


Da naredim križ čez letošnjo sezono,sem jo mahnil na Križ.Za prve dve uri ni vredno izgubljati besed,pod Češko ploščo se začne sneg in veselo sem hotel vprežti pse,pa sem se premislil,saj se je sneg ravno prav udiral,da sem hitrejše napredoval peš,sem bil pa že od prejšnih dveh urah ulavfan.Zanimiva so še Stenarska vratca,sam pa sem smučal skoraj z vrha Križa,sedaj je še povezan sneg.Smuka poletju podobna,zgoraj malo motijo ponvice,zato sem smučal bolj pod steno,pod Stenarskim vratci pa se začne uživancija.Na koncu sem se ohladi še v Blejskem jezeru,mal so me čuden gledal s smučmi,a tako je če je sneg še poleti.Lepo se imejte,do prvega snega.L.P.Igor

Nad Malto (Marijana & Marko, 22.06.2014)


Kolnbreinspitze:
V soboto sva sicer nameravla na Ankogel, a je bilo vreme zjutraj preslabo, tako da sva v avtu predremala dobri dve uri, več se nama pa res ni dalo. Nad žlebom sva še nekaj časa bluzila v megli in iskala smer proti vrhu, takrat pa se je končno le zjasnilo, tako da sva bila v soboto celo prva na vrhu (ta zgodnji so se vsi izgubljali v megli). Sneg lušten za smuko, prismuča se pa tudi še vedno skoraj do avta.

Hochalmspitze:
V nedeljo zjutraj s kolesom do pod Osnabruckerhutte (cesta ni ravno v top-stanju in še luže poskrbijo za mokroto) ter potem še celo večnost do snega na dobrih 2100 m (od izhodišča dve uri, če odštejeva pavzo za robantenje). Namesto na Preimlscharte sva odvila desno na smučarsko čudovita/prostrana zahodna pobočja ledenika Grosselendkees in se povzpela do škrbine med Jochspitze (3179 m) in Grosselendkogel (3317 m, severni predvrh Hochalmspitze).

V planu sva imela zahodne žlebove Hochalmspitze, a pogled na vršno in strmo SZ vesino predvrha je s smučarskega stališča daleč prekašal pogled v žlebove. Zapodila sva se na vesine in se povzpela direktno na vrh Grosselendkogla. Navkljub čakanju do enih ni odjenjalo (veter), a je bilo nato za smuko res neverjetno grifig: SZ vesine, I-, 50-45°, 200 m, izpostavljeno.

Z ledenika sva za dodatek skočila ša na strmo vesino Jochspitze, a zaradi kopnega vršnega pečevja nisva uspela smučati čisto z grebena. Smuka po ledeniku je bila zgoraj bomba, nižje pa je malo tudi cukalo, a je šlo še vedno super. Za konec naju je čakala še poldruga ura tlake.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ankogel (Aleš S, 22.06.2014)


V soboto popoldne sva kljub ne najbolj obetajoči avstrijski vremenski napovedi odkolesarila ob Kölnbreinskem jezeru proti Osnabrückerski koči. Kolesa sva parkirala pri mostu in odpešačila do koče. V koči deluje le zimska soba. Vse je super, le drv bo počasi zmanjkalo. Za naju in še za dva Italijana, ki sta prišla zvečer jih je bilo dovolj. Danes sva se odpravila proti Ankoglu že v soncu. Pot mimo slapu je kopna. Na smuči sva stopila šele nad spodnjim Schwarzhornskim jezerom. Na začetku ledenika naju je presenetil trd poledenel sneg. Pa je bilo kmalu bolje. Le mrzel veter ni pustil popolnih užitkov. Vzpela sva se do vrha ledenika in vrhu samo pomahala. Smučanje je bilo več kot super. Na vrhu je bil suh kompakten sneg, nižje je bil kakšen centimeter odjužen, spodaj je bil pa že popolnoma predelan. Odvriskala in na koncu malo pririnila sva do mosta v Kleinelendtal. Pa še slaba urica peš do kolesa in osvežilna vožnja čez potočke do avta.

Pa še nekaj podatkov, če koga še zanima smučanje: na Hochalm je treba nositi smuči od Osnabrückerske koče samo po dnu doline, Schwarzhorn je zvezno smučljiv iz vrha, grapa od Schwarzhornskih jezer je še dobro zasnežena in na vrhu izgleda bolj strma kot obilčajno.

Aja, napoved o popoldnaskih padavinah pa se ni uresničula. Uživala sva Mojca in Aleš.

Kölnbreinspitze (Marjana, 22.06.2014)


Nekaj minut čez osem smo se odpravili od avta, seveda smo bili med zadnjimi. Najbolj pridni so že prismučali do parkirišča. Smučati se da 20 višincev izpod vrha, zadnji metri proti vrhu so popolnoma kamniti. Za idealen spust smo bili v zgornjem delu rahlo prepozni, ker se je nov sneg mestoma zoprno prediral. V spodnjih dveh tretjinah pa je sneg bolje predelan, zato je tudi smučarija bistveno bolj uživašaka. Z nekaj prestopanji je še vedno mogoče prismučati do avta.

Mangrt (Darja Zaplotnik, 22.06.2014)


Hladno jutro naju pričaka na sedlu. Ter podeče se megle, za katere upava, da jih bo veter pregnal.

Dereze vsled pomrznjenega snega natakneva skoraj pri avtu. Vzpneva se proti Slovenski grapi, se pod njo usmeriva do Italijanske poti ter dalje v Zimsko smer. Smuči pustiva na rami, prestopi pod vršnim delom so, kot so že napisali predhodniki kopni.
Smučanje z rame po sprva precej odpuščeni podlagi je res lepo (je..ga, precej izpostavljeno deluje vse skupaj in zategadelj človek res ne more zapisati besede uživaško), nižje v prečki podlaga malček trda, a lepo vozna. Do kopnine v Italijanski super razmere, skoraj si ne moreš želeti lepših...prav takšen pa je tudi razgled na Belopeška jezera globoko spodaj.
Zatem pa samo še uživancija do dna...carsko.

Najbrž kar zaključna v naših hribih in to sezono oštevilčena s stotico...seveda ne mojo, temveč Igorjevo.

Mangart (Tomaž, 20.06.2014)


Do avta prismučaš tudi z Mangarta. Da potrdim predhodno poročilo... Direktna grapa še povsem primerna za pristop.Izstop na vrh čez ramo že kaže "rebra/skale" in skoraj ni več smučljiv (zato pa toliko bolje od rame naprej), čez Zimsko proti Italjanski pa en kratek prestop. Danes na tenko pomrznilo samo proti vrhu sicer pa je pri smučanju malo plazilo, kar pa verjetno ni nič nepričakovanega...

Malta tal (Čeha, 19.06.2014)


Še poslovilna tura za to sezono.Edina možnost ,da se prismučaš do avta je Kolenbreintspitze.Med kar nekaj domačini in tudi nekaj naših avtov je bilo zaslediti,smo se po standardni poti povzpeli na sedlo desno ode vrha.Popolno brezvetrje je nudilo dolg počitek ob lepih razgledih.Je pa pred kratkim zapadlo cca.25 cm snega ,ki pa je gnil a smučljiv.Najboljši je žleb ,ki pripelje v spodnji del ture.Z mano uživali Cene,Jože in Jani.Za vikend bo tura še smiselna.

2 x Julči pod Kaninom (IgorZlodej, 19.06.2014)


Sneg se začne malo pod srednjim razcepom smučišč.

Tam tudi stopim na smuči in grem do koče Gilberti, ter naprej na sedlo Bila peč. S sedla se kar na pseh spustim po grapci, sneg je ojužen in ravno pravšnji. Tam grem nekaj časa naprej po dolini proti zahodu, potem pa zavijem v pobočja levo. Grem vse gor do začetka oz. še nekoliko višje od začetka ferrate Via Yulia. Odsmučam rahlo proti zahodu in daleč dol, nekako do mulatjere, ki pelje do bivaka Marušič. Ko posušim smuči in pse grem tudi do bivaka. Potem pa spet malo nazaj in gor pod Vrhom Krnice do ferrate oz. vse gor do pod stene, dokler je šlo.

Zgornji del je kar strm, smuka po uživaškem gnilcu pa zelo prijetna. Spodnja bolj položna pobočja je veselje vijugati, še posebej, ker so smučke neverjetno ubogljive. Sledi kratek vzpon na sedlo Bila peč in smučanje po bolj oz. manj velikih ponvicah do konca snega, ter še dobrih 35 minut do parkirišča.

Za ta čas neverjetno veliko snega in odlična smuka, le dostop je malo dolg.

Mangart (Marijana & Marko, 18.06.2014)


Jutranja tura. Preko noči ni pomrznilo, čeprav je bilo mrzlo in vetrovno. Sonca tudi nisva videla, v zgornjem delu pa naju je spremljala megla. Razmere za smuko slabše kot v soboto, a povsem solidne. Namesto vrha Mangarta (kjer sta verjetno danes že dve kopnini za peš prestop) sva se raje odločila za dvojni spust po Slovenski grapi. Povsem spodaj (po prečkanju ceste) je potreben še kratek peš prestop, zatem se prismuča do avta. Cesto urejajo/plužijo (nad tunelom), zato pazite, da jih ne ovirate in avto raje pustite pod tunelom.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mangrt (Tomaž Pibernik, 15.06.2014)


Večino je povedal že Igor, razmere so res odlične, snega še veliko in odlične kakovosti, plazilo je minimalno le v sredini smeri, le na nekaterih kjučnih mestih se počasi kažejo kopnine. Sama sva v nedeljo imela oblačno vreme, a ob pravem trenutku se je megla vedno malo razkadila: če se ni, sva pa malo počakala. Vzpela sva se diretno po grapi do Zimske smeri. Kljub megli je Stanko našel smučarski prehod na vrh z metrskim skalnim vložkom, ki pa sploh ni motil. Smučala sva po italijanski varianti Zimske, zaradi odličnih razmer sva na Stankovo pobudo zavila še v Slovensko grapo. Tu je že veselo plazilo, tako, da sva se morala med smučanjem že malo ogibati plazovini, a je bilo še vedno odlično. Prismučala do avtomobila pri počivališču nad odcepom za kočo, kjer sva se drenjala z motoristi in kolesarji. V nedeljo sva bila še "za prmej", da je to zaključna tura, danes nisem več povsem prepričan. Stanko in Tomaž

Jugova grapa (Vital, 15.06.2014)


Ker so TSKO-jevci v glavnem že na kolesih in na morju, sem šel po dolgih letih pogledat kako je Za Akom. Štart od avta ob pol desetih, krivec se ve - fuzbal.Do drugega slapa sem sebe, Angleže in Italjane že nekam poslal.
Sneg se začne z plazovino pod macesni.Kljub pozni uri me je presenetil zelo dober sneg, ki je praktično zdržal do popoldneva.Od macesnov naprej so snežišča še lepo zvezana , sama grapa pa odlično zalita, tudi snežnega žleba še praktično ni. Smučarija do macesnov zelo dobra,kopen sestop pedeset višincev, nato pa kamnolom po plazu, kjer je res ropotalo.
No ampak v hribih je vedno zanimivo . Ko sem prisopihal do treh macesnov,sta bordar in smučar z luštnim kužetom že privijugala iz Jugove.Kratki rokavi, kratke pajkice, mali nahrbtik je bilo vse,kar sem zasledil od opreme. Vprašal sem kakšne so razmere v grapi , pa sta odgovorila , da sta obrnila, ker nimata derez in da nista bila v Jugovi grapi , ker je ta bolj desno - pokazal je proti Ponci.Nato sta še vprašala keteri so to vrhovi nad nami...ker nista od tuki.. in odsmučala v dolino. No kasneje sem videl , da sta obrnila slabih sto metrov pod vrhom Jugove grape. Tudi kuža je prispel do tam, pa tudi on ni imel,čelade,derez in cepina.
Za posladek pa pod macesni srečam še rosno mladega Angleža, ki koplje proti snegu. Oprema slična, kratke hlače, superge iz nahrptnika pa štrli marela. Ker je bila ura že proti pol peti, sem si ga drznil vprašati kam hiti. V Bivak , saj je tukaj zgoraj , a ne? No pa sva obrnila navzdol, levo proti bivaku in potem do Ignota.

Kredarica (Franci, 15.06.2014)


Za konec sezone še enkrat na Kredarico na kavo.Kljub temu,da sem predvideval da se da prismučati do pastirske bajte,sem šel brez smuči,Irena pa s kratkimi.Na neprekinjen sneg se pride na pribl.2000m.
Razmere naprej so idealne in spust je možen še po vseh smereh proti Kurici.Z nekaj kratkimi prekinitvami se je včeraj še prismučalo do pastirske bajte.Po informacijah smučarjev iz Kota pa se tam še pride do studenca.

Pod črto se je to sezono nabralo 51 smukov s preko 58000 višincev vzponov,kar znese več kot 1140 višincev na turo.
Imejte se fajn čez poletje.

Lp
Franci,Irena

Kolnbreinspitze (Ksenija Vogrinc, 15.06.2014)


Če kdo obljubi smučanje od avta do avta in to sredi junija, se človek vabilu težko upre. Odsmučali smo z zadnje čase tolikokrat omenjenega vrha in tudi mi lahko potrdimo, da še vedno nudi odlično poletno smuko. Vreme nam je bilo pri vzponu naklonjeno, saj smo se vzpenjali v hladu. Sonce namreč oblakov nikakor ni moglo premagati. Kar bi lahko "pokritizirali" je bila megla zadnjih 50 višincev vzpona in prav tako spusta ter rahlo skorjast, a vseeno lepo smučljiv sneg gornjih 100 višincev. V nadaljevanju smo plavali po temperaturam in letnemu času primerniemu,lepo smučljivemu snegu. V soncu bi bile razmere gotov slabše.

Mangrt (IgorZlodej, 14.06.2014)


O razmerah na Mangrtu je bilo že nekaj opisano pred dnevi.

Sneg še prične pri odcepu ceste za kočo in je povezan do vrha, če poiščeš vse prehode. Jaz jih povsem pod vrhom v zimski smeri nisem, zato tudi nisem smučal z vrha, ampak nekoliko pod vrhom. Tam sem srečal tudi smučarski legendi M&M. Sneg je bil ravno prav ojužen, da je omogočal uživaško smuko, na začetku zimske je celo rahlo plazilo.

Spodaj me je premamila "slovenska grapa", katere začetek je dejansko še v Italiji. Tudi tukaj odlične razmere, pa zelo na široko je letos zalita. Na vrhu sem počakal M&M in skupaj smo potem odsmučali. Spodnji del so že kar velike ponve in tudi nekaj kamenja, ampak nič posebej groznega.

Vrh Osojnic (Kanin) (IgorZlodej, 13.06.2014)


S planine Krnica je do snega točno mojih 35 minut, do Prevale sem imel kratko pavzico, vmes pobral nekaj plastike s Prevale in na Škrbini pod Prestreljenikom prvič nadel smuči in odsmučal do spodnje postaje trisedežnice Skripi. Sledilo je lepljenje psov in vzpon nazaj do D postaje oz. "table" nad Velikim Grabnom po katerem sem potem odsmučal do konca. Drugič nalepil pse in se povzpel do koče Petra Skalarja, ki ji zima ni prizanesla, upognil se je balkon, podrla ograja, padli so vsi stebri tovorne žičnice, jeklenice so na tleh, razbito okno. Težko je to gledat.

Grem naprej na Vrh Osojnic in seveda še višje do škrbinice pod Hudim Vršičem. Odsmučam nekje do sredini Tihe doline in tretjič nalepim pse. Tokrat grem pod Prestreljenik in odsmučam po Gorenji Krnici do "Vengna" in potem do zadnjih zaplat snega. 20 minut hoje med kapljicami in že sem pod streho.

Lepa, dolga, domača turca.

Koelenbreischarte (AndrejL, 12.06.2014)


Ne vedoč za včerajšnji vzpon Aleša in kompanije, sva se danes z Maretom odpravila v te konce. Štart okoli 7.00 in po dveh urah sva bila po deloma trdi sledi na vrhu. Po skorji sva odsmučala okoli 100 višinskih metrov in se nato podala proti Peterecku oz. njegovemu vznožju. Z njega sva odsmučala skrajno levo pod steno in potem po čudovitih, ravno prav odpuščenih pobočjih (glej Alešev opis) do glave nad žlebom. Žleb sva spustila, saj sva se v dolino spustila po, gledano navzgor, desnih flankah. Potem pa z malo poganjanja vse do avta, kjer je že čakalo mohlajeno pivo. Fenomenalna tura in v sredini junija še vedno od avta do avta. Mare in Andrej

Kolnbreinspitze (Breščak Marijan, 11.06.2014)


Malta je v tem času še kar lepo zasnežena in smuka zelo v redu. Šli smo na Kolnbreinspitze – bolj natančno Aleš na vrh z Mojco pa sva opazovala njegov spust iz slemena pri križu. Smuka pa – kot je že Aleš opisal. Srečanja zanimiva – Birt, Bogdan- Jani pa je ušel. Prijeten, sončen in vroč dan smo preživeli Mojca, Aleš in Marijan

Sestopna grapa v Koroški Rinki (Tomaž Pibernik, 11.06.2014)


Tudi sam šel poravnat dolg; enkrat je bilo pretrdo, drugič preveč fajhtno (pa ne sneg). Kot so že opisali predhodniki, ima Savinjsko sedlo izstopno prečko že golo, tudi prehod z Mrzlega dola je kopen, Sestopna grapa pa je še odlično zalita. Ker sem se bal, da bo sneg premehak, sem od doma štartal že ob štirih, pa se je izkazalo, da sem bil prezgoden. Prenetljivo trdo, odpuščeno le kakšen centimeter, zato sem na vrhu čakal kakšno uro, da je sonce posvetilo v zgornji, najstrmejši del in omehčalo prvih 10m spusta. Nižje kraljujejo ponvice, ponve in kamenje, ki ga, čeprav ga čistimo(jo), v izobilju dostavljajo okoliške stene. Kjer so ponvice temnejše, so bili njihovi robovi celo malce ledeni (ampak tak grifig, moker led). Kot se že napisal, je grapa lepo zalita, vendar strmino plazni jarek počasi deli na dvoje (kar zaenkrat še ni tako moteče). Če bo dosti pometačev, bo tura aktualna še vsaj teden ali dva.

Kranjska Rinka skozi Turski žleb (IgorZlodej, 10.06.2014)


Do smuči sem hodil kakih 15 minut, do snega pa manj kot eno.

Sonce je prijetno grelo pobočja, v Turskem žlebu pa je bila seveda senca in prijetno hladno. Sneg ni pomrznil, le v osrednjem delu je bilo nekaj šodra, ki pa kasneje tudi ni preveč motil. Lagoden vzpon sem nadaljeval pod Rinke in se povzpel na Kransjko.

Smučati sem začel kakih 30 dolžinskih metrov pod vrhom in smuči snel za kopen prehod v Turski žleb. Tam se mi je pridružil rafko, ki je prišel s Turske gore. Smučala sva skoraj do spominskega obeležja in to neverjetno dobro za ta čas.

Dovški križ 2542m (skozi Jugovo grapo) (Miha, 11.06.2014)


Za konec smučarske sezone še na eno lepo pošteno turco. Včeraj smo se Beni, Jure, Gorazd, Miran in jaz odpravili proti bivaku na Za akom. Tam smo prespali in se ob 6th zjutraj odpravili proti Jugovi grapi. Sneg se začne po 5min hoje v krnici za Akom, do treh macesnov sta dva krajša kopna odstavka. Nato pa je sneg do vrha Jugove grape. Ko smo prispeli na vrh Jugove smo se peš odpravili še na Dovški križ in uživali v prijetnem dnevu in lepih razgledih. Po kratkem počitku je sledil uživaški spust po Jugovi grapi v dolino. V sami grapi so 4 razpoke, ki pa se jih z lahkoto da obiti po levi ali desni strani. Turo smo zaključili pri Ingotu v lepi prijetni družbi in mrzlem pivcu.
Lp. Miha

Kölnbreinspitze (Aleš S, 11.06.2014)


Danes je bil Kölnbreinspitze bolj naš kot avstrijski. Svoj prispevek smo dodali tudi mi trije. Štart ob pol osmih se je izkazal za dobro odločitev. Gor grede je bilo ravno prav mehko za lagoden vzpon. Vmes smo poklepetali z znanci, ki so bili bolj pridni, a so zato bili deležni skorje na zgornjem pobočju. Marijan in Mojca sta se vzpela do križa na sedlu, jaz sem se pomatral do vrha in zaslužil nekaj uživaških zavojev po vršnem pobočju in žlebu. Iz sedla smo odsmučali skupaj. Na vrhu je skoraj zmehčana skorja zahtevala posebno tehniko smučanja. Po 50 višinskih metrih pa nas je do avta čakala ena sama uživancija po že predelanem in kakšen centimeter odjuženem snegu. Pa še prijetno toplo je bilo. In ploha nas je zmočila v avtu šele na avtocesti. Sneg zelo hitro pobira, a se bo še splačalo priti v te kraje. Juhuhu! Marijan, Mojca in Aleš

Mangart Zimska smer (Marko, 10.06.2014)


Zaradi neljube poskodbe malce bolj pozen start ob ene 11 od avta. Kljub pozni uri sneg na dostopu do stene se vedno precej trd odpuscen kaksn cm.Vzpon po Direktni grapi Po lepih stopnickah pod vrsno glavo desno in okoli do vrha.Spust je se popolnoma narjen in zvezno lepo zalit.Ker je v direktni plazniski zeleb sva sodnji del odsmucala po italjanski kjer pa gleda ven ze par kamnov in v tej vrocini verjetno ne bo vec doug mogoce se kaksn tedn.Z vrha sva sicer odrinla precej pozno vendar je biu sneg se precej kompakten in spodaj celo pomrznjen.

Škrbina pod Prestreljenikom (Rok Kovač, 11.06.2014)


Ker kita na palcu ob MTB nezgodi še ne prenaša večjih obremenitev, sem namesto Vadin izbral lažjo turo na italijansko stran Kanina.
Zjutraj že po peti rogovilim okoli hiše in zalivam presušen vrt, nakar strpam opremo v avto in peljem proti tromeji.Vožnjo na Sello Neveo začinijo obširni razgledi na vršace Julijskih alp, zato zelo uživam ob panorami, čas do tja pa traja kot bi le mignil.Na semaforju pri SLO parkirišču je zjutraj kazalo 19°C, v avtu pa bolj realnih 13,5°C.Vzpon začnem s pancarji v ruzaku in supergami na nogah, katere preobujem kakih 40min višje, kjer je še 200m do zgornjega y.Naprej sta šla dva naša jamarja pogledat novo neoštevičeno jamo in edina smučarka.Zgodaj zjutraj je bilo z vzponom še za preživeti.Menjavala se je zelo hladna sapica predvsem v osenčenih delih, v osončenih pa se je iz snega (ne asfalt ceste) kadilo na 1m visoko, kot s puščav mehiških vesternov.Še sreča, da je nad Prevalo le potegnil hladnjejši gorski veter, ki je lepo hladil.Snega je še kar nekaj, dosti pa ga je zadnja vročina že zdesetkala, zlasti na vršni postaji je ob kolibi le še kakšnih 10 cm snega.Drugje ga je pa še precej in je v globino za ta letni čas celo zbit in utrjen, kakšnih slabih 10cm zgornje plasti pa se čez dan ojuži, s pohodno hojo se ne udira dosti.Smuka je bila v vršnem delu odlična brez ponvic, spodaj pod Prevalo pa sem zavil na desna strmejša pobočja in smučal izmenično s prečenjem in spusti z zavoji, tam je tudi manj zapadnega kamenja.Pod Gilbertijem so bile ponvice zjutraj večje, čez dan so se pa kar pomanjšale in postale mehke.Tako sem s primernim kotom na jih in dalšimi loki vse brez tresenja dobro presmučal.Spodaj je en jezik že bolj švoh in gre mimo jedva le z oddrsavanjem dolžine smuči, še nižje pa je ob senčnem robu še snega, ki se konča na zadnjem ledenem jeziku (se da zavijat).Do doline in osvežujočega 1,5l Fruca pod avtom sem rabil še 15-20min zložnega sestopa ob cestni zelenici.

Marmolada (Punta Penia, 3342 m) (Marijana & Marko, 09.06.2014)


V petek zvečer do izhodišča (jezero Fedaia), avto sva pustila na vrhu ceste (2100 m), kjer se tudi začne strnjena snežna odeja. Zjutraj sva v ’sportsko-laganem’ tempu brez obiranja v treh urah preko severne stene, ki je bila še krasno zalita, pristopila na vrh. Strmega dela je za 300 m, naklon 45-50°, nad njim je do vrha še dobrih 100 m položne strehe. Desni del stene je sončnim žarkom izpostavljen že takoj zjutraj, levi del pa precej kasneje, kar omogoča krasno kombiniranje z dvema spustoma.

V soboto je pošteno pomrznilo, tako da sva na vrhu počakala dobro uro in ob devetih po ravno za silo odjenjanem snegu odsmučala navzdol vse do konca strmine (desno od vpadnice). Zatem sva se še enkrat zapodila (beri zvlekla) do križa na vrhu ter odsmučala po izraziti rampi na levi strani (po najini oceni je to najlepša smučarska linija). Vesina, kjer se združijo vršne variante, pa je za smuko sploh naravnost idealna: prostrana in strma. Po stiku z normalko je v krnici strašila ogromna plazovina, ki se ji je dalo izmakniti na levi ali desni strani. Po smučišču pa je šlo začuda bolj slabo, saj je sneg nemarno cukal.

V nedeljo sva vajo ponovila (ob komfortu, da imaš od avta do snega 2 m, se nama drugam ni ljubilo prestaviti), štartala uro kasneje in zgoraj spet čakala eno uro. Tokrat je namreč zelo ušivo pomrznilo: nad prhkim snegom je bila skorja, ki se je pri smučanju predirala - kar je na strmini precej nevarno. Ko se je skorja za silo zmehčala, sem povsem na desni strani stene v slabih razmerah odsmučal navzdol, Manjca je v takem raje izbrala normalko. Še enkrat navzgor proti vrhu, po žlebu povsem na levi strani, kjer pa je snežna podlaga dobro pomrznila. Nazaj po žlebu sva odsmučala točno opoldne, ko je ravno odjenjalo. Nižje ob plazovini in po smučišču je šlo začuda lepše kot v soboto.

Punta Penia je glede na videno zelo obiskan vrh. Nekje polovica je pešakov (ki večinoma izbirajo/kombinirajo severno steno in ferato na vzhodni strani), tudi kar nekaj smučarjev se povzpne na vrh preko stene, večina smučarjev pa pristopi in odsmuča po ne preveč zahtevni normalki (P+). Le bolj malo jih smuča po steni, v dveh dneh jih je bilo po najinem štetju 7 in izgledalo je v stilu "bo že kako" - s takim načinom se čelade "seveda" ne potrebuje. Dobro, da se je vse srečno izteklo: sledenje smučini na pamet brez predhodnega ogleda, abručanje preko rampe v trdem snegu, zdrs na bok ob splazitvi ogromne količine gnilca, izgube ravnotežja z dotikom rite... Enemu pa je na koncu uspelo tudi odleteti, na srečo pod pečinami/na vrhu vesine: po strmini je skupaj z južnim snegom ekspresno izgubljal višino in se ustavil šele kakšnih 250 m nižje, ko je bil teren že daljši odsek povsem položen. Nekajkrat je delovalo, da se bo ustavil, a ga je sneg vedno porinil naprej. Padec sva spremljala skoraj z neposredne bližine, tako da sva hitro prismučala do srečka, ki je ostal popolnoma nepoškodovan.

Slike na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Savinjsko sedlo (IgorZlodej, 09.06.2014)


Z Jezerskega na Ledine po Slovenski poti, zatem na izravnavi na smuči in tako vse do Jezerskega sedla. Sledil je kratek spust na smučeh in že po manj kot 15 minutah sva bila na Savinjskem sedlu.

Ker se nama ni prav nič mudil sa pomalicala in posedela do okoli 18 ure, potem pa odsmučala. Sprva seveda le tri-štiri zavoje, pa spet nekaj metrov peč, potem pa po bolj oz. manj globokih ponvicah do kopnega prehoda, ter do do konca zadnjega snežnega jezika, pod katerim je veselo žuborelo.

Smuči in pancerji so romali v ruševje, midva pa na Okrešelj. Očitno je sezona kljub obilici snega že pri koncu, saj smo le štirje prespali v koči.

Šrbina Prednje špranje (MetodS, 08.06.2014)


Če ne bi bilo Igorjevega opisa 10 dni nazaj tudi tele ture ne bi bilo. Z ženo greva do bivaka Mazeno po letni poti, ki je zlasti v okviru skoka zelo slikovita s številnimi slapiči in dvema večjima slapovoma (pa mestoma tudi precej načeta od teže preteklega snega). Sam se od bivaka na smučeh povzpnem še na Škrbino prednje špranje (zadnjih 100 metrov jih raje dam na nahrbtnik, dereze niso potrebne). Z druge strani je po sledeh sodeč malo pred mano prišlo gor nekaj pešakov, mimo pa gresta s Koštrunovih špic na drugo stran navzgor dva kozoroga.
Sneg za smučat je odličen, ravno prav utrjen in predelan vse do doline. Žleb z zgornje na spodnjo špranjo je še debelo zalit. Kar je od daleč izgledalo kot nanosi sivega peska in kamenja se izkaže za številne vejice in iglice macesnov, ki so jih zmleli plazovi (podobno so nižje spodaj sivi nanosi na plazovinah pod Nabojsem, za katere sem prejšnji dan z izletniške ture na Grego mislil, da so kamenje, številne veje in vejice zmletih dreves, ki pa nsio problematične za presmučat). Tudi žena sestopa tu, saj je sestop po utrjenem snegu tudi za pešaka hiter in enostaven. Pod žlebom prečiva vodoravno desno na naslednji velik pas plazovin pod Višem, ki se konča nekaj pred žlebom z Nabojsove škrbine.
Od tu je kakih 200 metrov pretikanja po stranskih grapicah do naslednjega pasu plazovin pod Nabojsom. Tu se prismuča skoraj do začetka korit do nadmorske višine 1100 m (dejansko špranje-od tu ime brez dvoma) iz Spodnje špranje v izravnani del doline. Tudi glavni graben, ki je poln vode in bi bil sicer težaven za prečit, je še na debelo pokrit s plazovino. Nadaljujeva rahlo diagonalno skozi gozd in že sva na poti.
Na turi me je presenetilo izredno malo kamenja. V primerjavi s podobnimi turami drugod neprimerljivo (je kamenina zgoraj zelo kompaktna z malo krušenja). Kamenja je malo tako v žlebu kot naprej na plazovinah pod Višem in Nabojsom. Z malo pazljivosti se da smučati praktično brez dotika (sledi na smučeh nisem opazil nobenih večjih).

Oberlercherspitz (Bačko, 08.06.2014)


Kaj še povedati, ko je vse že povedano. Kakorkoli, zjutraj ob sedmih smo iz ploščadi nad jezom videli Franceta in Darjo, ki sta se peljala proti koči (če gresta tadva šele sedaj, potem tudi nam ne bo hudega). Na vzponu smo skoraj na istem mestu kot lani srečali prijatelje in znance iz Turnih riti (ki so se seveda že vračali), lahen vetrič, ki nas je prijetno hladil do doline pod vršno strmino, pa je na koncu čisto crknil (kotlovsko vroče). Za to uro (12.30) smo imeli presenetljivo dobro smuko s tritisočaka in to v kratkih rokavih. S smučarskega vrha smo po uvodni strmini, kjer smo si privoščili vsak svoj plazič novega snega, kmalu obrnili skrajno desno na SV (gledano dol), malo prečili in našli odličen predelan sneg (naš ljubi rjavček), ki je po perfektnih strminah nudil uživaško smuko vse do doline. Tu smo še ene dvakrat alternativno posmučali, nato pa končno odnehali na mestu začetka pasjega vzpona. Ker nismo imeli štrika (tistega pri lojtri pa si nismo upali vzeti), je naš prvopristopnik na tritisočak raje namesto batin, poskrbel za rehidracijo na sončku pred kočo.
Sem mislila, da bo to zaključna smuka v tej sezoni, sedaj pa nisem več prepričana … je dejala doma.

Luknja (Igor Dežman, 08.06.2014)


Včerajšni družinski izlet v Vrata,se je sprevrgel v izlet skomin,saj če bi vedel da je še možna smuka do table žrtvam gora,bi vzel smuči,tko pa sem se moral vpisati v pešadijo.Namesto "gorjanskih luknjačev",sem opazil Koreninčeve češke luknjače v sandalah.Smo tolko,če bo kdo s tem dobil idejo za premik,saj je nošenje smuči malo,v primerjavi z drugimi ditanacijami.L.P.Igor

Mangart Slovenska grapa (Marko, 08.06.2014)


Super fajn spomladanske razmere.Res super smucarija.Srecala se turasa ki je smucu direktno v prav tako super razmerah.Bo treba it se to letos. :)
Pripeljes se drugace z avtom do zadnjega tunela pred katerim je velik snezni zamasek se pa da splezat skozi(lazje v obratni smeri) midva sva se odlocila raje za mulatjero ki se zacne ene 150 m direktno nad avtom in te pripelje naravnost nad plazje tako da lahko odsmucas zacetni del plazja potem pa se Mangart.Za dol grede se pripeljes po snegu prakticno v visino avta, :) idealna tura za poletje dobra alternativa Maltatalu :) [lepa tura - priporočam]

Mangart Slovenska grapa (Marko, 08.06.2014)


Pripeljes se drugace z avtom do zadnjega tunela pred katerim je velik snezni zamasek se pa da splezat skozi(lazje v obratni smeri) midva sva se odlocila raje za mulatjero ki se zacne ene 150 m direktno nad avtom in te pripelje naravnost nad plazje tako da lahko odsmucas zacetni del plazja potem pa se Mangart.Za dol grede se pripeljes po snegu prakticno v visino avta, :) idealna tura za poletje dobra alternativa Maltatalu :)

Mangart Slovenska grapa (Marko, 08.06.2014)


Super fajn spomladanske razmere.Res super smucarija.Srecala se turasa ki je smucu direktno v prav tako super razmerah.Bo treba it se to letos. :)

Petereck (France, 08.06.2014)


Po včerajšnji res lepi turi na Oberlerchner Spitze, o kateri je pisal že Mišo, ki sva ga z drugimi najinimi prijatelji srečala na vrhu, sva se danes odločila za nasprotno stran doline. Prespala sva v campu v Malti in bila zjutraj že okoli sedme ure na parkirišču na koncu ceste. Vročina sicer sneg pobira, a je še mogoče natakniti smuči ob cesti in se povzpeti kamorkoli po prostranih pobočjih pod Koelenbrein Spitze. Za spremembo sva se tokrat odločila za malo manj obljudeno desno možnost - Petereck. Na večini pobočja sneg pokriva plast novega še nepredelanega snega, ki je zjutraj trd, med dnevom pa se na soncu zmehča. A tudi dopoldansko omehčan je večinoma enakomeren in nudi prav prijetno smuko, le da se ta kar prehitro konča, ko je dneva še veliko ostalo - za tolažbo služi le pivo z razgledom v Koelenbrein Stuberl - morda bi bilo dobro prihodnjič prinesti s seboj še plezalno opremo in si popoldne pobliže ogledati plezališče v Malti.

Prestreljenik (Marjana, 08.06.2014)


Za danes sva imela v planu spet Kot, vendar naju je Dragan premamil na Prestreljenik. Hoja navzgor je bila prijetna, ker je kopni del dopoldan še v senci, na snegu pa nas je hladil prijeten vetrič. Napredovanje po smučišču je bilo hitro in enostavno. Zadnjih 150 višincev je bil sneg hudo gnil in ker se mi ni obetala kaj prida smučarija, sem odsmučala do rame nad žičnico in ju tam počakala. Onadva sta med plaziči, ki so jih sprožali smučarji, počasi prodirala proti vrhu. Smučarija z vrha je bila po pričakovanjih bolj gnila, v spodnjem delu pa solidna, a mestoma zavirajoča. Hoje do parkirišča je za cca. 20 min, tokrat je desni krak smučišča »boljši«. Za vas smo uživali Dragan, Ažmi in Marjana.

Johannisberg (Aleš S, 08.06.2014)


Johannisberg je bi ta vikend več kot super. Soboto sva porabila za lagoden vzpon do Oberwalderske koče. Gamsgrubenweg je uradno zaprta, vendar so tuneli prehodni - ampak le z lučjo. Naprej je po poti le en siten prehod čez zasneženo grapo - ker most še ne stoji. Na smuči sva stopila na koncu poti (Waserfallwinkel). Danes pa na Johannisberg. Ledenik in pobočje Johannisberga je brez razpok. Sneg je ravno prav popustil že za vzpon. Na vrhu je bilo kar živahno. Pol je že pešcev, pol pa še smučarjev. Smučanje je možno na vse smeri. Kar nekaj se jih je spustilo na Pasterzo. Midva pa sva raje odvriskala po smeri vzpona po še skoraj nedotaknjeni flanki. Potem pa še vzpon na greben Bärenkopfa in spust do poti in slaba urica pešačenja do avta. Juhuhu Mojca in Aleš

Kanjavec z Krme (Afriški Janez, 07.06.2014)


Ta tura je pa res nečloveška. Ampak enkrat ko prideš k sebi kakšen dan kasneje se ti zdi, da je ena najbolj fenomenalnih tur :) Sploh pa zdaj s temi zeleno-belimi kontrasti.

Nosiš do Malega polja (1558m), nazaj prismučaš (še) do Vrtače (1423m).

Od Bohinjskih vratcih je tudi še povezano do Velega polja. No, pod Vodnikovo je v gozdu ena čisto kratka prekinitev. Ni pa treba sneti. Je pa tam najslabši sneg na celi turi. Ne vem zakaj, ampak lih tam so te ponvice, skledice, kotli, jarki in kanali moteče globoki. Vsaj mene je motilo, Roka niti ne... Rok je Rok kaj češ. Od njega ne boš nikoli slišal, da je "slab sneg". Ni tako dober sneg. Važno da je sneg. Boljše to kot pa peš pravi :D

Od jezu na Velem polju je še glih za glih povezano do vrha Kanjavca. Nazaj grede sva smučala nad potokom in sva zrušila snežne mostove, tako da morebitni zasledovalci bodo morali malo okoli.

Na vrhu smo stali po dobrih 8 urah. "SMO" ker je z nama bil tudi mali pes Soni, ki je prvič bil na taki turi. B.p. tako da ga boste še videli z mano :)

Smučala sva z vrha direkt proti Doliči. Na prvi izravnavi pobočja smo pa zavili desno direkt v Velsko dolino. Smuka je bila fenomenalna. Vse do Velega polja.

Ostal je še (odvečni) vzpon nazaj na vratca. Tudi to smo preživeli. Nagrada je bila spet en fenomenalen spust do Vrtače.

Nekaj dni bo tura še aktualna. Je res peklensko naporna, ampak hudo lepa. Pa ni treba veliko vode nosit, ker jo je neskončno na Velem polju :)

Jugova grapa (Dovški križ) (Darja Zaplotnik, 07.06.2014)


Kar nekaj časa je bila v mislih, pa se nekako ni izšlo. Do danes. :)

Do krnice Za Akom je bila hoja po hladnem gozdu v bistvu kar prijetna, pa tudi višje nisva pretirano "trpela" vsled napovedane poletne vročine.
Sicer pa so snežni jeziki potegnjeni nekako do polovice prodišča, zveznost snega pa je za kakih 30vm prekinjena pod Tremi macesni. Razmere v sami grapi so že pri vzponu napovedovale krasno smučarijo, le čisto pod izstopom je bilo nekaj skorje. V času, ko sva se vzpela in sestopila z vrha (pot je večinoma kopna oz. ima nekaj manjših snežišč) je sonce obsijalo celotno grapo in zmehčalo skorjo. Pri spustu je sem in tja nekaj malega plazilo in spotoma odteklo v žleb, ki trenutno še neproblematično (kar se tiče njegove globine), teče po osrednjem delu grape. Špaltno oz. razpoko na zaključku pa sva malo obvozila, malo pa preskočila.
Do Treh macesnov pa tudi ena sama poezija. Peš čez skok pod njimi in nato po zmehčani plazovini (z enim snemanjem smuči) vse do zaključka snega pri velikem balvanu sredi prodišč.

Top tura za zaključek sezone...no ja, ni rečeno, da gredo smučke že v kot. Definitivno pa jim konkurenco že delajo štriki, plezalke in bicikli.

S kota pod Rž + najden nož (Gregor, 07.06.2014)


V gozdu sem našel nož, na katerem je nalepka z imenom. Z veseljem ga vrnem lastniku. So se pa na parkirišču nahajale še ene rdeče palice Elan , ki jih je lastnik očitno pozabil, ko je pospravljal robo v avto (baje jih je za nama nekdo že vzel, ampak verjamem, da je pošten in bo to objavil na netu).
Še par besed o razmerah: danes ob desetih so bile zelo dobre. Sneg je že toliko predelan, da gnoja praktično ni bilo. Malo je potrebno popaziti na špaltne, spodaj pa malo moti kamenje na snegu, tako da ni ravno tura za krst novih smuči. Prismuča se do studenca.
Po Kotu pa dam dile lahko v kot :))

Oberlercherspitz (Mišo Jenčič, 07.06.2014)


Iz Ljubljane smo se odpeljali ob pol petih, ampak smo bili skoraj malo prepozni, ker je pri tunelih že gorel semafor in smo morali skoraj 20 minut čakati na dostavni tovornjak, ki je pridrvel navzdol. Pa tudi glede na dolžino ture ter na sončno lego nič ne škodi, če si malo bolj zgoden kot če se gre na Kölnbreinspitze. Kakorkoli, ničesar nismo zamudili, sledili smo dobri gazi in se na vrhu kar nekaj časa martinčkali v brezvetrju – toliko, da sta nas dohitela še Darja in France, ki sta startala uro za nami. Sneg je bil precej gnil, ne ravno optimalen za smuko, ampak tudi nič hujšega. Z dvema snemanjema smuči smo prismučali malo nad višino jezu, od koder je bilo do vznožja lestve še slabe pol ure hoda.

Velika Mojstrovka (Franci, 06.06.2014)


Skoraj bi že bil greh,če celo sezono nebi bil na Mojstrovki.Zato sem to storil danes popoldne.Od zadnjega opisa se razmere niso dosti spremenile,le na sredini plazu je vsak dan večja kopnina.Zgoraj pa se še brez težav prismuča do najnižje točke med Mojstrovkama.Glede na napovedano vročino bo tura smiselna še ta vikend,potem pa bo kopnine že precej.LP

Kölnbreinspitze (miro, 06.06.2014)


Nad Malto je še vedno hudo dobra smučarija. Štart ob sedmih od avta se je pokazal za perfekten tajming. V naslednjih dneh mogoče že kako minuto prej glede na napovedane temperature in predvideno gnečo na parkingu nad jezerom.
Daljši zapis pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11631
.

Prestreljenik (+okno) (Domen, 06.06.2014)


V torek pred šihtom skočil na Prestreljkenik in odsmučal z vrha preko Prevale na V Žlebeh, ko sem zaključil točno 10 min peš sestopa nad avtom. Danes ponovil vajo, s tem da sem odsmučal proti D postaji, se vzpel na okno in odsmučal proti V Žlebeh. Poletnemu vremenu primerno danes seveda precej bolj južno, ko sem po 12h v tropskih temperaturah mlel gnoj proti oknu, sem že malce prešteval kolesca v glavi, ampak (kot sem vedel, bi dejal kak tukajšnji dopisnik;)), je bila na Nevejski strani potem smuka enkratna, najbolj strmi metri, takoj pod oknom, so bili celo ledeno trdni, za popestritev pa je poskrbela(še) prevozna špaltna.... Jezik pod razcepom smučarskih prog bo čez vikend še zdržal (danes se je med vzponom in spustom že naredila 2m prekinitev, ampak ni panike), potem bo pa šel počasi rakom žvižgat (5 min več sestopa)....višje pa je snega še ohoho dovolj...v bistvu tako zalitega vrha Prestreljenika, kot sem ga ta teden fural, ga sploh še nisem.... Vikendašem se opravičujem, ker sem z vrhnje flanke konkretne količine snega spravil proti dolini....ampak drugače danes...v kratkih rokavih....enostavno ni šlo...

Savinjsko sedlo (Čeha, 06.06.2014)


Zbudim se ob pol štirih zjutraj,napoved vremena lepa,služba popoldan.Ne ostane mi drugega kot na hitro pripravit opremo in v hrib.Nad Logarsko sem imel od nedelje še en dolg,ki ga je seveda treba poplačat.V nedeljo smo namreč t;leni in skeptični šli samo do Okrešlja na pivo,pogumni pa so vseeno nesli z seboj smuči in v meglenem vremenu smučali v različnih variantah,grapah...Smuči sem vseskozi nosil.Najprej sem bil namenjen v Turski žleb,a jutranja naglica je kriva,da je cepin ostal doma.Tudi dereze nebi bile odveč,saj je navkljub pripeki v hribih še prava zima.Zato pred zožitvijo žleba obrnem proti sedlu.V krasnem mirnem jutru(ob 8-ih)sedim na pol v Avstriji napol doma,čeprav je zame vse naše in uživam v lepih razgledih.Koroško objema nežna meglica,katero pa sonce počasi pozajtrkuje.Peljati se da prav iz vrha.Peljem pod Mrzlo goro,saj sem mi zdi tam najbolje.Malo pred spominsko ploščo ponesrečenim gorskim reševalcem,se veselje konča.Jutri bo pri plošči spominska slovesnost.Tudi jaz se spomnim nesrečnih prijateljev in odhitim na Okrešelj pozdravit znance,saj se me (nas)dobro spomnijo od nedelje.Preobujem težko obutev in novim delovnim zmagam naproti.
Tudi fotoaparat je zaradi jutranje ihte ostal doma-no ga vsaj izgubil nisem.

Velika Mojstrovka (Andrej, 02.06.2014)


Plani so bili bolj ambiciozni, ampak pozna večerna ura me je popeljala na Vršič in nočno smuko na Mojstrovko. Sneg se začne pri avtu, na plazu je dobrih 50 dolžinskih kopno, naprej do sedla sneg, potem kar nekaj kopnega do grebena, nato zvezno sneg do vrha Velike Mojstrovke. Sneg je bil super, malo pod vrhom je bila že tanka skorjica. Smučanje po kompaktnem južnem snegu vek kot dobro, za spust sem izbral Pripravniško grapo, kjer je treba v vrhnjem delu za 15m snet smuči, naprej je lepo smučljivo. Pod črto 4x snemanje smuči za krajše odseke. Za 2. junij brez pritoževanja.

Prestreljnik (2499m) (Miha, 02.06.2014)


Današnja turca ena sama uživancija na Sella Neveji. Z Juretom sva se od avta odpravila dokaj pozno ob 8:30 sva jo mahnila proti Gilbertiju. Po 20 min pa se začne sneg zato sva smuči iz nahrbtnika snela in veselo na smučeh do vstopa pod vršno flanko Prestreljnika. Za zadnji strm vzpon sva smuči dala na nahrbtnik in nadaljevala peš na vrh. Na vrhu je za kratek čas začelo deževati zato sva se kmalu spustila proti žičnicam in dalje na Prevalo. Tam sva se malo spočila in nato odsmučala proti koči Gilberti in po smučišču v dolino. Smučarija je bila danes ena sama poezija do kopnega dela. Na vršnjem delu Prestreljnika pa sneg že počasi pobira. Spust iz samega vrha predstavlja kar spoštljivo naklonino zato kakršnji koli padec ni priporočljiv. Snega v okolici Gilbertija je še izredno veliko v vse smeri, zato bo smučarija še vedno možna vsaj do sredine Junija.

Kot, Visoka Vrbanova špica (Marjana, 01.06.2014)


Ko smo se malo čez 8 pripeljali v Lengarjev rovt je močno deževalo, zato smo se bolj s težavo spravili iz avta. Ker je bila pot razmočena, je bil vzpon po kopnem precej zoprn. Ko smo končno prišli na sneg, je tudi deževati nehalo in odprli so se čudoviti pogledi na okoliške stene. Mimo Debelega kamna smo se povzpeli do vrha Pekla, ga obhodili po levi strani in se povzpeli na Visoko Vrbanovo špico. Le nekaj metrov pod vrhom smo pustili opremo in se še sprehodili na vrh. Odsmučali smo direktno v Pekel, smuka je bila fantastična. Iz Pekla pa rahel vzpon, nato pa juhuhu po snegu pomešanem s kamenjem vse do studenca. Tam pa smuči na nahrbtnik in spet safer po skalah v dolino, ki pa so bile tokrat suhe, saj se je čez dan zjasnilo. Kljub »nerodnemu izteku«, kamenju in špaltnam turo močno priporočam.

Koelnbreinspitze,sedlo Petereck (Franci, 01.06.2014)


Danes smo ponovili nedeljsko turo.Zjutraj ni kazalo najbolje,saj je še rahlo snežilo in vrhovi so bili v oblakih.Ko smo prišli pod vrh,pa se je megla dvignila in veselo smo zarezali v kakšnih 10cm junijskega pršiča.
Ko smo prišli nad žleb pa spet kože na smuči in še pod Petereck.Tu se nam je še bolj smejalo,saj so bile tu razmere še boljše.Ves čas smo se držali leve smeri in praktično do pod žleb smučali po nedotaknjenem pršiču.
Šele malo nad ravnino je sneg postal južen.Danes razmere praktično najboljše v tej sezoni.
Lp

Oberlerchner (France, 31.05.2014)


Ker so vremenarji napovedovali v Malti popoldansko poslabšanje vremena sva bila na parkirišču še veliko bolj zgodaj kot sva si želela. Napovedali so tudi šest ur sonca, a je bilo jutro precej turobno in vrhovi zaviti v oblake. Sprehod preko jezu, spust nahrbtnikov po vrvi, še malo peš, pa sva že na snegu. Nadaljujeva na smučeh proti Obrelerchner Spitze. Na pribl. 2700 m prideva do meje oblačnosti in se odločiva za povratek - na vrhu sva že večkrat bila in bova najbrž letos tudi še. Smuka je bila zelo v redu - precej trdo zgoraj in bolj predelano niže spodaj. Prismučala sva med rahlim sneženjem vse do poti, ki pelje navzgor proti jezu. Glede na vremenske razmere je bila tura odlična - res se je celo občasno pokazalo sonce - vsaj šest ur pa je prav gotovo sijalo nad oblaki.

Pa še popravek in opravičilo bralcem: v zapisu prejšnjega tedna sem zagrešil napako: tritedenska cestnina do jezu stane samo 22.50 eur.

Kot, Rž - Izgubljena očala (Janvit, 31.05.2014)


Že kot majhen otrok sem si želel preživeti svoj rojstni dan na snegu, vendar je moralo miniti več kot dvajset let, preden so se uresničile za ta letni čas ne tako skromne sanje. Sneg se začne pri studencu (1315m) in do tja se lahko brez težav tudi prismuča. Štartali smo pozno in na Staniča prišli malo pred mrakom. Popoldanski dež je sneg ravno toliko omočil, da je na bolj strmem terenu zoprno spodrsavalo. Artač je štartal še nekoliko kasneje in ves čas nosil smuči, kar se je izkazalo za boljšo izbiro. Naslednji dan je imel zgodnje obveznosti, tako da se je spustil že ob prvem svitu. Pravi da je bil sneg pomrznjen (beton) vse do izvira! Mi smo jo ubrali na Rž po direktni grapi, ki je odlično zalita. Po ozkem jeziku se še vedno lahko smuča praktično z vrha Rži, in tudi vstop v grapo je zelo ugodnen. Na žalost sem čelado pustil doma, tako da smo se spustili na 50m nižje sedlo, kjer smo nataknili smuči. Zaradi občasne oblačnosti je sneg zelo malo djenjal, pod Peklom pa je bilo že prijetno mehko. Res da je sneg že nekoliko izgubil svojo deviško belino, vendar ga je na teh koncih še vedno zelo veliko. Vsi prehodi so odlično zaliti in če se bo nadaljevalo takšno vreme, bo tura aktualna še vsaj 14 dni. Danes se lahko ponovno zgodi, da bo pomrznila celotna dolina. Čas idealnega spusta je močno odvisen od sonca. Na poti, verjetno pri Studencu, sem izgubil Adidas sončna očala. Če jih je kdo našel, naj me kontaktira na 040 187818. Hvala! Skupaj z mano so praznovali še Leon, Kebr in Artač.

Okno nad Sedlom Uršič (Darja Zaplotnik, 31.05.2014)


Glede na napovedane nizke temperature kriterij za izbiro ture ni bila "wishlista", temveč čimkrajši dostop do snega...in sva posledično začela v hladnem nevejskem jutru. Do snega je okoli 15 minut hoje.

Nameravala sva se povzpeti desno od Bile peči in dalje proti Kaninu, pa je bila "Mišotova prečka" žal že kopna. Zato sva nadaljevala pod steno proti Gilbertiju in naprej po desni varianti do Sedla Uršič oz. še nekaj višje do Okna. Letos je dostop do njega vsled krajnih poči kar težaven, pa še po skali je treba malo popraskati. Je pa zanesljivo vredno obiska.

Smučarija po prisojnih pobočjih seveda super, osojna pač malo trša. V celoti gledano standardno-krasna spomladanska smuka in skoraj nadstandardna za zadnji majski dan!

Okno v Prestreljeniku (Bačko, 31.05.2014)


Če je še pred mesecem dni vse vrvelo od turašev, je bilo danes na Kaninu bolj samotno, srečala vsega 4 smučarje in en znan avto na parkirišču. Pol urice od sedla v Žlebeh pa do snega, se nama je zdelo zelo sprejemljivo. Mahneva jo na Prevalo ter proti Oknu, še prej pa izvedeva spust izpod Prestreljenika, saj je po prečki proti Oknu, kljub srenačem, močno spodrsavalo. Nič zato, nekaj uživaških zavojev več. Tudi proti Oknu na pol poti smuči romajo na nahrbtnik, dereze pa na noge. Iz police nad Oknom pa nadvse firbčen rogatec stalno opazuje dogajanje spodaj. Smuka do Prevale odlična, spodaj pod Prevalo pa ponvice, ki te malce pretresejo, potem pa kratek vzpon in po smučišču le še do konca snega in 13 minut do avta ter hitro na rehidracijo k Aljažu. Vreme večinoma sončno, UV index 9.

Križ (Marjana, 31.05.2014)


Iz Vrat sva se odpravila okrog 8h. Sneg se začne na višini približno 1530 m, sledi še krajša prekinitev, potem pa končno na smučke in proti vrhu. V primerjavi s siceršnjo gnečo, ki sva jo vajena s Križa, sva tokrat srečala le 4 pešce, 3 smučarje in 2 psa, videla pa sva tudi kar veliko družino kozorogov. Vreme je bilo zelo raznoliko, od sonca, snežne plohe, do dežja na poti navzdol. Sneg je bil proti vrhu precej trd, zato sva odmislila Stenar, ki je bil prvotni cilj. Smučarija kratka, a sladka.

Stol (Aleš S, 31.05.2014)


Poročilo na Salzburških straneh me je zmamilo na ono stran Karavank. Nisem bil čisto prepričan, ko sem gledal tudi na severu že lepo zelena pobočja Karavank. Pa sem vseeno pripeljal na letno parkirišče v Medjem dolu in odhitel pogledat kaj me čaka. Ko sem stopil iz gozda sem bil že boljše volje. Trakovi snega zvezno vodijo čez melišča do grebena. Le za Janezov žleb bi moral poiskati izhodišče skoraj pod Celovško kočo. Odločil sem se za Široko rižo. Čez kopno melišče kar v supergah. Naprej pa v pancarjih. Sneg je bil presenetljivo trd, tako da sem hitro nadel še dereze. Potem je šlo brez problema do grebena. Greben do vrha je kopen. Za smučanje se je bilo treba spustiti 50 m proti sedlu med Malim in Velikim Stolom. V dolinici se sneg tudi ni še omehčal. Nazaj na greben je bilo spet treba 70 m peš. Potem pa juhuhu. Na vrhu sicer zelo trdo, a po gladkem snegu. Po 200m pa je postalo super. Kamenja ni veliko. Bilo je tako dobro, da sem se vzpel še po Vajneževem žlebu (ali sodenjem?) do grebena. Malo pred vrhom me je ujela snežna ploha, in lepo pokrila kamenje, ampak samo toliko, da se ni videlo - je bil pa zato kakšen zavoj glasnejši. Spodaj sem poskusil najti najnižji snežni jezik in za nagrado končal v visokem, gostem rušju. Telovadba skozi mokro rušje mi je premočila še zadnje suhe dele mojih oblačil. Ko sem se pretaknil do ceste je pa spet posijalo sonce. Kot vedno je bilo super. 1500m smučanja in 25 minut nošenja smuči do avta. Več kot juhuhu za skoraj junijski turni smuk iz Stola. Aleš

Škrbini prednje in zadnje Špranje (IgorZlodej, 30.05.2014)


Sneg prične na razpotju Chersi, Mazzeni, Stuparič, ampak ga potem vmes malo tudi zmanjka.

Ker sem pse namensko pustil v avtu, sem smuči seveda nosil in to skozi grapo Pod slapovi do Majcnovega bivaka, zatem naprej skozi Špranjo na Škrbino oz. še malo višje. Sneg ni bil pomrznjen, je pa lepo držal. Odsmučal sem dol do višine vstopa v Mojzesov šleb in šel še na Zadnjo Špranjo. Smuka odlična, seveda se najde tudi nekaj kamenja vmes, ampak tako ob tem času pač je. S tremi snemanji smuči za nekaj 10 m sem prismučal nazaj do razpotja. Od tam pa do planine, pa je kake pol urce hoje med zelenimi bukvami in po sivem produ.

Monte Cristallo Canale Vallencant (Štehi, 25.05.2014)


V nedeljo smo smučali na severni strani Christalla. Prvo rundo smo se spustli s sedla Christallo, drugo rundo pa skozi Canale Vallencant. Smučarija je bila zanimiva, snega je bilo še dovolj, do njega pa smo pešačili slabe pol ure iz parkplaca. Obiska je bilo nekaj, se pa sezona počasi končuje.
Več slik na TurnaRit.si

TS piknik-fotografije (Bojan, 21.05.2014)


Povezava na fotografije s turnosmučarskega piknika.

https://picasaweb.google.com/112736594002929503385/TSPiknik2014#


Hvala Mišotu za organizacijo, Maretu in pomočnikoma za peko na žaru, Mojci in Alešu za torti in GEN-u za majice.

Koelnbreinspitze (MetodS, 25.05.2014)


Ne vem, kaj naj še pametnega napišem po Francijevi objavi (da zadostim kriteriju po novi info). Mogoče da smo gor prespali in začeli med prvimi, končali pa med zadnjimi in se tako naužili še nekaj več sonca in gorskega miru, ko se je gora počasi spraznila. Vreme je najprej vedno bolj grozilo, posebej s strani Oberlercherspitze, potem pa je bilo vedno lepše. S Klavdijo sva se povzpela na vrh, žena in Janez pa sta prišla do sedla. Sam sem tudi smučal izpod vrha po direktni liniji, ki je bila ravno prav odpuščena. Smuka je zaradi dodatnega zameta zgoraj možna kakih deset metrov višje kot običajno. Sneg je zgoraj in spodaj dober, nekje na sredi pa je nekoliko sitno, ker ne pomrzne dovolj globoko in se prične nekoliko predirati.

Hribarice (Bačko, 25.05.2014)


Jurijevo poročilo naju je vzpodbudilo, da ostaneva še malo lokalpatriota in se podava v meni ljube konce ter se ne zapodiva takoj v Malto. Vse drži, kar je napisal Jurij pred dnevi, še najbolj tisto o nošenju. Uro in pol od avta do zveznega snega malo nad Lazom, dol malo manj, sva bila ta tišasta. Je že tako, spomladanske ture v naših hribih. Vreme se je zgoraj malo skisalo, zato sva obrnila na Hribaricah. Od Hribaric do sedla pod Debelim vrhom tako-tako, dol do Laza pa vriskanje. Fino da ni bilo sonca, saj bi bilo sicer preveč južno. Lepa in samotna tura, smučišče pod Debelim vrhom je bilo samo najino, če odmisliva firbčne gamse, edini ljudje, ki sva jih srečala, so bili kmetje v Lazu, ki so se že pripravljali na poletje.
No, pa še nekoga sva srečala, in ta edini mi je sunil pet let stare, prešvicane, zgonjene in smrdljive gojzerje, ki sem jih pustil obešene na drevesu na začetku snega. "Nisem vedu", je rekel ko sva ga na srečala pod Lazom nazaj grede, "sem mislu da jih je kdo zgubu". Japajade, obešene visoko na drevesu. Pogine naj tat, bi rekel en naš dopisnik.

Koelnbreinspitze,sedlo Petereck (Franci, 25.05.2014)


Včeraj je bila desna stran nad jezom prava izbira,saj je bila leva v zg. delu ves čas v megli.

Spodaj sneg ni bil pomrznjen in v strmini ni bilo nobenih težav,nad žlebom pa je sneg že držal.Jaz sem skočil še na vrh in odsmučal nazaj po smeri vzpona,ki letos sploh ni tako strm.
Potem pa skupaj v krasnih razmerah do konte nad žlebom.Tu pa pse na smuči in še na sedlo pod Petereckom.Tu je bil sneg že malo bolj južen,vendar lepo vozen.
Zgleda da bo letos tu smučanje aktualno še daleč v junij.
Lp

Trbiška škrbinica (IgorZlodej, 25.05.2014)


V zatrep doline Mrzle vode sem se odpeljal s kolesom, razen ta strmega klanca, sem vse ostale pregonil. Na cesti, ki vodi na sedlo Prašnik je bilo nekaj snega, ampak zgolj med smrekami, naprej je bila cesta kopna.

Na nekem ovinku sem cesto zapustil in se po gamsji stezici spustil do potoka in to ravno tam, kjer je bilo čez vodo na debelo snega. Tako sem imel lahek prehod in takoj stopil na smuči. Držal sem se pod stenami, šel nad bivakom in hodil in hodil po dolgih snežiščih, ki so letos res obilna. Pod zaključno grapo sem smuči namestil na nahrbtnik in se v odličnih razmerah povzpel na škrbino. Malo posedel, malo razgledoval, potem pa odsmučal. No prve tri zavoje, potem je sledilo zoprno "štanfanje" s pomočjo cepina, imam namreč predolge smuči za tako ožinino. Nižje so seveda stekli nadvse uživaški zavoji, ki so se končali daleč spodaj ob strugi potoka. Sledilo je še kakih 15 minut do kolesa in nazaj do avta.

Mangart (Marijana & Marko, 25.05.2014)


Za popolno presenečenje je poskrbelo Plazje, ki je v bistveno boljši kondiciji kot pred mesecem dni. V spodnjem delu v snegu praktično ni več ne kamenja in ne prsti, saj je snežno podlago sneženje izpred dveh tednov uspešno "pomladilo" in poravnalo. Glede na sledi pa smučarskega obiska v zadnjih dneh prav veliko ni bilo. Na vrh smo v megli pristopili po močno cikcakasti smeri, kjer se nam ni izšlo po željah, saj je bilo potrebno poplezati tudi čez skalne pragove. Zaključni odsek smo zastavili po levi varianti Direktne, kjer je kakšen dan pred nami nekdo smučal.

Preko noči ni pomrznilo, a na srečo so oblaki tudi blokirali sonce, tako da je bil sneg zelo dober za smuko - kompakten gnil sneg. Z vrha smo odvijugali za smučino po varianti Direktne (50°, 100 m) do stika z Zimsko smerjo. Manjca in Jaka sta nadaljevala po Italijanski varianti (skok Zimske je kopen), sam sem Zimsko samo prečil in naprej sledil smučini v strm žleb (45-50°, dobrih 100 m; kar smučava na Mangartu ta žleb verjetno ni bil prav velikokrat smučarsko zalit, če sploh). Skozi ožino/skok v spodnjem delu se je s 180 cm ravno še dalo zbasati/spustiti. Smuka pod vršno glavo do ceste je bila krasna, po Plazju pa prav tako. Prismučalo se je točno do 1230 m.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Punta Penia (Ksenija Vogrinc, 25.05.2014)


Punta Penia je z višino 3343 m najvišji vrh Marmolade in hkrati tudi italijanskih Dolomitov. Želja smučati z njenega vrha se nam je prodila v začetku maja, ko smo ujeli krasen pršič s sosednjega vrha Marmolade - Punta Roca.
S smučmi na nogah smo startali od jezera pod prelazom Fedaia. Toplo je bilo in vreme se nas je kmalu usmililo, saj se je med vzponom na vrh menjavalo sončno, oblačno, megleno, veterno, brezveterno ... Sneg pravšnji za vzpenjanje do kuluarja, kjer so, zaradi strmine in hitrejšega napredovanja, smuči romale na nahrbtnike vse do rahle izravnave na okoli 3200m. Vrh se je zadelal z meglo, s katero se je poigraval veter in deležni smo bili tudi sončnih vložkov. Na vrhu smo se pripravili in v začetku odsmučali v malo slabši vidljivosti, potem pa se je zbistrilo.Ker je bil kuluar pokrit s plazovino, smo jo ubrali skrajno desno, po lepo smučljivem, ravno prav odjenjanem snegu do zgornje postaje žičnice, nadaljevali pa spet skrajno levo po krasnem veselcu :). In tako do parkirišča - smuka od avta do avta :). Veseli smo bili tudi zato, ker smo lepo preživeli že skoraj pozabljeni Dan mladosti :).

Skozi Kot (Matej, 25.05.2014)


Cesta skozi Kot je lepo prevozna. Za razliko od Krme, v tem koncu žled ni povzročil polomije. 45min hitre hoje do snega, potem pa po postani gazi brez udiranja gor. Vsi prehodi so še na deblo zasneženi. Po prečki nad Peklom jo mahneva v meglo proti Rži. Malo tipanja da najdeva grapo. Dereze na noge in po kompaktnem odjenancu na vrh. Po treh urah sva gor. Vrh je kopen, dobra dva metra nižje se da pa že zapeljati v še vedno lepo narejeno grapo. Spustiva se še v Pekel. Nobene vročine notri:). Sonce se še vedno skriva za oblaki, tako tudi ob 9:30 pod stenami Rjavine snežna podlaga ni nikjer nič ognojena. V teh koncih bo turna smučarija še nekaj časa aktualna.

Kredarica Za Cmirom - najdeni avtomobilski ključi (Gregor, 24.05.2014)


V soboto smo med spustom s Kredarice za Cmirom našli avtomobilske ključe Honda. Če jih kdo pogreša naj pokliče na tel. 051/391392.

Sicer pa je bilo za Cmirom ta vikend še zelo v redu. Sneg se začne na višini 1350 metrov, sng za smuanje pa je bil med 10.30 in 12.00 dopoldne zelo dober.

Jalovčev ozebnik (Mišo Jenčič, 25.05.2014)


Zapora ceste v Tamar zanesljivo ne služi varstvu okolja. Mogoče služi sebičnim interesom nekaterih, ki se smejo voziti po njej, mogoče služi frustracijam salonskih ekologov, ampak za varstvo okolja v Tamarju in Planici bi se dalo mnogo več narediti na drugačen način ... takole sem bentil in modroval najprej po vsej jutranji logistiki s kolesi na avto in potem, ko sem gonil po zašodrani cesti proti Tamarju. Ta bedasta zapora je tudi razlog, da turi iz principa ne morem dati ocene "močno priporočam".

Takoj za domom se začne sneg, ki je na par mestih prekinjen, zato smo še četrt ure smuči nosili, potem pa zložno na smučeh naprej. Ob vznožju ozebnika smo smuči dali na nahrbtnik, v roke pa cepine - bolj iz načelnih razlogov, ker je bil sneg tako mehek in stopi tako dobri, da ni bilo nobene posebne nevarnosti. Tudi smuka ni bila nič zahtevna – malo je le klokotalo po smučmi, drugače pa se je dalo idealno zavijati. Potem smo se še malo poigrali na položnih pobočjih, v gozdu pa je sledil najbolj zabavni del ture – vijuganje in motanje med drevesi, vejami, skalami, štori, mahovi... To "drvarjenje" je bilo ravno prav (ne)zahtevno, da je bilo v bistvu precejšen užitek. Z dvema snemanjema smuči in par smučarskimi prehodi čez kopnine smo prismučali prav do koles. Potem pa je šlo seveda mnogo enostavneje nazaj do avta kot zjutraj navzgor v Tamar.

Vrh Brda (Marijana & Marko, 24.05.2014)


Zjutraj se je vreme "čudežno" obleklo drugače, kot so mu prerokovali vremenkoti, in sva na vrat na nos reševala, kar se je od dneva še rešiti dalo. Kako prav nama je prišla informacija o spustu z Vrh Brda (2661 m), ki sta ga med tednom na tem forumu hvalila dva zelo nadebudna smučarja. Lepo, da smučarji držimo skupaj, da ne skrivamo dobrih razmer in jih z veseljem razdajamo vsem ;-)

Cesta do Neveje je uradno že več kot teden dni zaprta (nikoli ni bilo videti, da bi se na njej kaj delalo - zapora je za nedoločen čas). Možno, da zaradi odgovornosti, če bi kakšna skala slučanjo priletela na cesto. Seveda se vsi vozijo mimo "zapore", pripelje se pa tudi prav na Pecol (1500 m). Z Vrh Brda se še vedno da vijugati neprekinjeno vse do višine Brazze (1670 m) - a ne bo več dolgo, še par dni. V soboto sva s smučanjem začela opoldne, pomrznilo ni nič - ker je bil vrh več ali manj v oblaku, pa tudi gnoja ni bilo. Sproščena smuka po kompaktnem gnilcu in poglihani snežni podlagi je bila bombastična in to vse od vrha pa do konca snežnega jezika.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Plazijanske lope (Darja Zaplotnik, 24.05.2014)


Množicam odmaknjen konec nad Vasjo na Skali sva obiskala bolj po sili razmer...vreme zjutraj pač nekako ni hotelo sodelovati pri najinih načrtih. No ja, najbrž ni sodelovalo tudi s tistimi, ki ga napovedujejo. Za nagrado, da nisva obsedela na kavi pa sva dobila turo v top ambientu!

Čeprav "jezikava" snežna odeja zvezno sega vse do Dola pod plazmi, na prvi pogled niti slutiti ni, kako obsežne smučarske flanke naju čakajo visoko gor pod stenami Lepega špičja. Povzpela sva se do najvišje možne točke in po lepo odpuščenih pobočjih odsmučala. Času primerno sva seveda povozila nekaj skritega kamenja. Snežne skledice v spodnjem delu pa so bile k sreči ravnoprav omehčane, da so omogočale optimalno smuko vse do ozelenjenih bukev.

Oberlercherspitze (Aleš S, 24.05.2014)


Oberlercher je bil danes zadetek v polno. V Malto smo se odpeljali že včeraj in prespali v koči pod Kölnbreinspitze. Tako smo turo začeli že zgodaj po trdem snegu. Vzpon smo končali na smučarskem predvrhu. Smučanje je bilo en sam juhuhu po ravno prav omehčanem snegu in po še vedno nedotaknjenih pobočjih. Juhuhu - Mojca, Boris in Aleš

Malta, Koelenbrein (France, 24.05.2014)


Kupila sva tritedensko karto za cesto do jezera (24 €, dnevna pa stane 18 €) in se zapeljala po povsem kopni cesti do njenega konca. Pri jezu je snega za ta letni čas še zelo veliko in okoli gostilne je bilo kar težko najti primerno parkirišče (sicer pa je bilo na parkirišču ob jezu še veliko prostora). Odločila sva se za Koelenbreinsko sedlo. Spodnja grapa je res močno zasnežena, širša in zato manj strma. Sneg v njej še ni predelan in je zjutraj še poledenel - bolje je biti ne preveč zgoden. V močnem soncu sva se vzpela do sedla s križem desno od Koelenbrein Spitze in nato navzdol odvriskala po dobro predelanem snegu vse do grape. Ta je bila že mehka in močno razrita, a vseeno normalno smučljiva - pripeljala sva se vse do ceste. Za piko na i res lepe ture še okrepčilo v gostilni, s pogledom na presmučana pobočja pa tudi na lepo zasnežen in že precej zvožen Oberlercher Spitze na nasprotni strani jezu - ta kar kliče po obisku, pa še nekaj drugih vrhov v okolici tudi, snega bo še nekaj časa dovolj.

Oberlercherspitze (Franci, 24.05.2014)


Čez jez smo štartali šele ob osmih,saj smo med potjo ujeli vse zapore na polno.Ampak kljub temu nismo nič zamudili.Snega je letos presenetljivo veliko.Po lepi špuri smo lepo napredovali proti vrhu ,ki je letos brez problema dosegljiv po grebenu na smučeh in tudi smučljiv nazaj.

Pri smučanju smo se ves čas držali desno in le ponekod je bil sneg nekoliko bolj ojužen.Seveda se prismuča do konca.
Jutri pa na drugo stran,kjer je snega še več.
Lp

Velika Mojstrovka (Mišo Jenčič, 24.05.2014)


Mojstrovko se še vedno splača izkoristiti. Pravzaprav v minulem tednu ni skopnelo nič smučarsko pomembnega in preostali sneg je samo še bolj predelan. Le na Plazu se je na enem mestu zožil prehod, ki verjetno še en teden ne bo zdržal.

Tokrat smo šli na Veliko Mojstrovko; do Grebenca po dobrih stopinjah peš, od kotanje med Mojstrovkama naprej pa na psih. Vzpenjali smo se v oblačnem oziroma meglenem vremenu. Z vrha se je sicer videlo osončeno Kotovo sedlo, a s trentske strani so se kar naprej dvigale megle. Nekaj časa smo čakali, da bi se razkadilo in ker ni bilo s tem nič, smo kar odsmučali. Par sekund kasneje se je začelo odpirati in ob dobri vidljivosti ter še boljšem snegu je bila smuka perfektna. Ko smo dosegli Grebenec, je bilo že povsem sončno; tam smo tudi srečali nekaj prijateljev, ki so se še vzpenjali. Malo smo se pohvalili z odličnimi razmerami, malo smo poklepetali in se malo pohecali, potem pa šli vsak v svojo smer. Tudi smuka po Plazu je bila lahkotna in to vse do avta.

Mala in Velika Mojstrovka (Zoran Vidrih, 22.05.2014)


Vršič je te dni res oblegan s prav zanimivo mešanico obiskovalcev. Parkirana eden zraven drugega kratkohlači Belgijski turist v šlapah in v zimsko opremo oblečen turni smučar :). Smuka je, kljub skoraj junijskem datumu odlična. V drevesnici se da smučati nekje do pešpoti ki pelje pod Jalovec. Na vrh Male Mojstrovke so praktično speljane stopnice, sem pa videl nekaj pešcev ki so šli po isti gazi tudi dol, tako da je je lahko pot hitro uničena ob nepazljivem sestopu. Tudi na Veliko Mojstrovko je peljala lepa gaz. Nekaj smučarjev je šlo še neprej ... verejtno na Zadnjo Mojstrovko.
Na vrhu je še nekaj nepredelanega snega od zadnjih padavin, nižje v bližni sten pa kar nekaj kamna v snegu.
Med ruševjem sva našla Alenko in Saško, ki sta imele parkiran avto ob cesti nasproti drevesnice in sta nama prijazno ponudili prevoz nazaj do prelaza.

Zoran & Martin, 22. 5. 2014

Povezava do videoposnetka:

https://www.youtube.com/watch?v=DFvNS1sm8z8

Velika Martuljška Ponca (Marijana & Marko, 23.05.2014)


Prespali smo (Jaka + MM) v bivaku Za Akom, zjutraj nas preseneti nenapovedana megla po vrheh in kmalu se je izkazalo, da danes nič ni pomrznilo. Sneg do 2000 m kompakten gnilec, višje pa bolj ali manj gnoj. V megli za rezat, ki nas je spremljala celoten vršni del, smo tik pod Kačjim jezikom (slabih 2400 m) odvili desno v žleb (smučarska smer Snowhite), kjer so se razmere popravile.

Večji del žlebu kompakten gnilec, ostalo pa odsekoma "zakrknjena" skorjica, mestoma tudi pomrznjena podlaga, pa drča in razbit spodnji del... Izstopni odsek na greben je bil zagnojen (2550 m), prehod z grebena na vršno in danes vetrovno pobočje Ponce je bil na srečo zalit, prav tako nadaljevanje do najvišje točke, a ne bo dolgo. Na vrhu smo bili ob 8.30.

Smučanje v slabih razmerah ni bilo "bohvekaj", v žlebu (naklon 55-50°, višina dobrih 100 m) mi je v takih razmerah uspelo narediti vsega deset zavojev. Celotna smer z vrha je visoka dobrih 200 m, zahtevnost I, smučarsko pa ni nek estetski presežek - prej nasprotno, a omogoča neprekinjeno smuko prav z vrha. Pod smerjo nas je čakalo 200 obupnih višincev po "the" gnoju, nadaljevanje pa prav solidno, pod macesni je že nekaj kamenja, a ni sile. Smuke je konec točno na 1333 m.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kotovo sedlo 3x (Igor Dežman, 22.05.2014)


Kot je že France napisal,je bilo treba razporediti dobrote s piknika,po celem telesu enakomerno.Jaz sem se odločil za pobočja pod Jalovcem.Nisem hotel igrati loterije s TNP,jo že z Blejskimi redarji,pa zmeraj zgubim in sem jo mahnil ob 5 uri zjutraj iz Planice s staro dobro Univego.Alaska je nemirno protestirala na nahrbtniku,pa sem jo z dodatnimi privezi umiril.Na smuči stopiš že pri domu,sprva sem mislil v ozebnik,pa so oni zgoraj nekaj kuhali,pa sem šel na Kotovo sedlo.Smuka ob 12 uri odlična,odločil sem se da prespim v bivaku in jutri poskusim srečo z ozebnikom.Proti večeru sem še enkrat skočil na Kotovo sedlo in ob 19 uri je bila smuka prav fantastična.Celo noč je pihal močan veter, zjutraj vrhovi v megli,tudi sedlo.Ob petih sem hitro skočil na vrh pod sedlom in odsmučal do bivaka,spakiral in ob 8 uri sem bil že v Tamarju.Pripelje se do doma,malo rodea skozi gmajno,smučal v glavnem po levi strani gledano navzdol,spodaj je ogromno kamenja v plazu.Pri Kranskogorski čistilni napravi sem se za las izognil hudi nesreči,tako da sem z bolj čudnim občutkom pripeljal domov.Še enkrat hvala obema kuharjem in rezalki zelenjave Mojci za pripravo piknika.L.P.Igor

Vehta pod Triglavom (Matej, 22.05.2014)


Nekaj sem pozabil omeniti. Mogoče ni odveč opozoriti na pot med Malim in Velikim Triglavom, ki je trenutno zgažena precej po robu vehte malo pred vrhom (vsaj za moje pojme). Na priloženi fotki se vidi.

Triglav (Matej, 22.05.2014)


Klemen dobi informacijo, da je bilo v torek nad Staničem dopoldan še betonsko. Sledila je sredina informacija M&M, da visoko v gorah kljub visokim temperaturam snežna podlaga še vedno zmrzuje. Pa sva se s Klemnom odločila, da še enkrat poskusiva izvesti spust s Triglava. Rana ura zlata ura…pa sva bila še malo prepozna, ko sva ob 5:30 stala pod Milerjem. Ogledana smer poteka v severni polovici vzhodne stene pod Triglavom. Od Milerja prečiva še na sever in potem navzgor. Kjer smer M&M -Iz severnega grebena na ledenik- zavije severno v prečko proti grebenu, sva midva nadaljevala v levo in gor. Sneg je bil kompakten in le mestoma še malo pomrznjen. Sem bil kar vesel ko se je pokazalo, da je prehod do grebena še zalit. Levo od naju vodi še ena grapa, ki na greben izstopi še nekaj višje. To grapo sva prišparala za drugč:) (ima potencial). Na grebenu si naju privošči res močan veter z zahodne smeri (sunki na Krederici 24 m/s). Prestopiva na zahodno stran in preostanek vzpona ves čas nadaljujeva ob grebenu. Sneg na tej strani je bil pa kar gnil. Samo kratek odsek parih metrov malo pred vrhom je bil kopen. Z vrha štartava ob 7ih. Bolje bi bilo vsaj kakšne pol ure prej (pa kakšnih 14 dni prej, da bi bi se izognila suhosmučarskem odseku). No, tudi suhosmučarski odsek nama uspe pretelovaditi brez snemanja dil. Smučarsko neestetsko je bilo samo še mesto kjer se je bilo treba ˝presesti˝ čez severni greben na vzhodno stran. Sledila je fajn strma smučarija po mestoma malo preveč odjenani podlagi. Recimo da sva peljala neko varianto smeri –Ob severnem grebenu na ledenik. Fajn zadovoljna, da sva le še ujela razmero, jo mahneva mimo Krederice proti Krmi. Razmere v teh koncih so pa že lepo opisane.

Hribarice (Jurij Šoba, 22.05.2014)


Turo po dolini za Debelim vrhom sem izbral, ker sem pričakoval, da bo tam še vse zalito s snegom. Tako je tudi bilo in še bo nekaj časa, a napovedovanje ob koncu sezone nima več velikega pomena. Tokrat smo bili trije pohodniki, ker se mi je pridružil kolega iz dijaških let. V gozdu proti planini v Lazu je bilo še veliko snega, a so globoke luknje okoli smrek onemogočale smuko. Tako smo začeli in končali na dnu doline pod Ogradi. Na prelazih so nas motili močni sunki vetra, ampak v brezvetrju bi se v takšnem soncu »skuhali«. Na prelazu pod Debelim vrhom je kolegica obrnila. Za strmo prečnico krplje niso bile varna rešitev. Midva sva nadaljevala proti Hribaricam. Kolega je zaključil na rami pod vrhom Vršaka na ca. 2430 m. Pri vzponu na sam vrh ga je namreč začelo nevarno spodnašati. Jaz sem se utaboril na kuclju Hribaric ob prevalu pod Vršakom na ca. 2350 m. Smuka navzdol je bila odlična, zame najdaljša letos v enem kosu. Kolena so pošteno bolela. Na planini v Lazu smo se v lepem okolju spočili za končno, manj prijetno pešačenje do avta.

Prevala (France, 22.05.2014)


Po naporih turnosmučarskega piknika je bilo treba nekam iti. Zapeljala sva se do parkirišča V Žlebeh (poitaljančeno: Nevejsko sedlo). Cesta je zaradi popravil uradno zaprta, a vseeno prevozna. Ker je bila tura namenjena predvsem vzdrževalnim delom Darjinih vezi sva se odločila za smučišče. Po dobrih 15 minutah nošnje sva nataknila smuči in nato brez prekinitve pridrsala do Prevale. Kako je na bovški strani zaradi oblakov nisva videla zato sva hitro posmučala nazaj, h čemer je pripomogel tudi veter na sedlu. Sneg je bil sicer precej mehak a lepo smučljiv in tudi zadnjih 100 višinskih metrov pešačenja ni pokvarilo vtisa "skoraj do avta".

Kölnbreinspitze (Bogdan, 22.05.2014)


Zjutraj nismo začeli prav zgodaj. Na izhodišču toplo, kljub temu je bila na novem snegu rahla skorjica. V lijaku je toliko snega, da tistih dveh strmih odstavkov ne zaznaš. Sneg v zgornji tretjini firn. Fajn za pelat. V času spusta je sonce sneg spodaj omehčal v smučljiv gnoj. Polda, Matjaž in Bogdan

Kredarica (Franci, 22.05.2014)


Današnje razmere so že opisane.Jaz sem začel šele ob osmih in nič nisem zamudil.
Spustil sem se še v jamo,kjer je letos višja temperatura kot ponavadi in namesto da bi se delale sveče,je tekla voda.Kljub temu pa jo je vredno obiskati.
Odsmučal sem šele ob štirih in sneg je bil podoben kot dopoldne.
Zaenkrat je edina kratka kopnina pod pastirsko bajto,na splošno pa je snega do Vrtače še veliko.
Lp

Kredarica (Mac, 22.05.2014)


Po dolgem času se ponovno s Tonetom in Macom Jun. napotimo na Kredarico. Kot že povedano skozi gozd pod Debelo bukvijo obilo polomljenega drevja kar izdatno ovira hojo, paziti je potrebno na novo uhojene potke, v soju svetilke pa je verjetno orientacija vprašljiva. Mi smo k sreči štartali šele nekaj pred peto. Sneg zjutraj nepomrznjen, toda hoja ves čas brez problemov po lepo nadelanih štapnah. Smuka je možna do nekako višine 1300 m. Na vrhu novo zapadli gnili sneg, ki občutno zavira, bolje po starem puščavskem snegu, desno od Kalvarije pa že boljše, če izvzamemo sprožene plaziče. Nižje vedno boljše, Kurica zelo dobra, na in pod višino Patirske koče smučanje motijo žlebiči od dežja. Potem pa iskanje prehodov..... Ture bo aktualna še ta vikend, potem pa bo že preveč nošenja smuči. Turi pa daje poseben pečat prijazno osebje agencije na koči.

Velika Dnina (barbara, 22.05.2014)


Vsake toliko je treba v Dnino. Do snega smo potrebovali okoli 1.20 h. Potem po stopinjah dveh predhodnikov do pretežno kopnega prehoda skozi rušje, kjer sem za par korakov vseeno nataknila dereze. Višje takoj na pse in vse do vznožja sten pod Oltarjem. Nad 2000 m je bilo kar precej plazovin novega snega, malo je še padalo iz sten, nekaj plazičev smo sprožili med smučanjem, par veht še čaka. Šele pod bivakom zares predelan sneg. V grapi Gruntovica se smuča le še kakih 100 višincev. Na koncu nas je snežišče zapeljalo pregloboko, zgrešili smo stezo in pridobili nekaj dodatnega balvaniranja. Kljub ne ravno optimalnim razmeram zelo lepa tura.

Oberlercherspitze (3107m) (Miha, 22.05.2014)


Štart z Jesenic ob 4:30 zjutraj, po jutranji nejevolji zaradi zgodnje ure, se je na koncu izkazalo, da smo bili mogoče še kakšno urco ali dve prepozni. Cesta v Malto, je do jeza normalno prevozna. Ob 11:00 smo se z vrha spustili proti jezu. Sneg je bil že izredno gnil, zato so noge navzdol trpele, ampak kljub temu smo se imeli fajn: Peter, Jože, Jure, Miran in moja malenkost.

Turnosmučarski piknik (Mišo Jenčič, 21.05.2014)


Letošnje turnosmučarsko srečanje je potekalo v znamenju lepega vremena in izenačenja lanskega rekordnega števila udeležencev (52). Srečanje je s priložnostnimi majicami tudi letos sponziriralo podjetje GEN energija, za kar sem jim seveda posebej zahvaljujem.

Marko je s pomočniki začel peči mesne ter vegetarijanske dobrote na žaru, ostali pa smo poslušali predavanje "Elektrika iz jedrske energije", ki ga je predavatelj Radko začinil s par smučarskimi fotografijami iz svoje mladosti. Po predavanju smo bili ravno prav lačni, da nas je Marko komaj dohajal, a glavno je bilo tako ali tako druženje s starimi in novimi znanci, izmenjava izkušenj, spominov, pa malo tračev...

Vrhunec večera sta bili Aleševi torti. Letos se je res izjemno potrudil in s plastičnimi figuricami upodobil številne dopisnike Trenutnih razmer. Zabave in muzanja ob uganjevanju kdo je kdo ter kje je kdo, kar ni bilo konca, a okusni torti sta vabili, vsak si je vzel svoj spominek, od torte pa ni ostalo niti mrvice...

Druženje se je nadaljevalo še pozno v večer in skoraj bi nam zmanjkalo piva, a se je vse srečno izteklo. Za fotografiranje sta vestno skrbela Bojan in France.

Mala Mojstrovka (Breščak Marijan, 21.05.2014)


Lepo je izgledalo vse do Erjavčeve koče potem pa je bilo jasno – da bo megla. Kljub temu smo zakorakali navzgor po plazu, malo nad Grebencem pa je bila megla do vrha. Čakali smo da se razkadi vendar zaman. Klepetali z 100janom, ki je priletel na vrh, da je moral bremzati – potem pa na dilce. Razen slabe vidljivosti na vrhu ni pripomb. Sneg ravno pravšnji za uživaško smuko. Še na hitro lepo ohlajen tekočinski nadomestek potem pa na prijetno druženje. Uživali smo Cenko, Aleš in Marijan

Kotovo sedlo (Čeha, 21.05.2014)


Aleševem opisu dodam le to,da se z smučmi pripelješ do Tamarja.Mi smo si pa peš muke skrajšali z kolesom.Užival Cene Grilc,Andrej Slak in moja malenkost.

Kotovo sedlo (Čeha, 21.05.2014)


Aleševem opisu dodam le to,da se z smučmi pripelješ do Tamarja.Mi smo si pa peš muke skrajšali z kolesom.Užival Cene Grilc,Andrej Slak in moja malenkost.

Kotovo sedlo (Čeha, 21.05.2014)


Aleševem opisu dodam le to,da se z smučmi pripelješ do Tamarja.Mi smo si pa peš muke skrajšali z kolesom.Užival Cene Grilc,Andrej Slak in moja malenkost.

Jugova grapa (Jure N., 21.05.2014)


Včeraj me Matic končno prepriča da ga peljem v Jugovo. Štartava ob pol 7 mal pred Ingotom. Sneg se začne dobre 100m dalje od bivaka. Ves čas peš. Sneg je spodaj slabo pomrznil, zgoraj trdo ledeno. Gnal me je precej, tako da sva že ob 10h stala na vrhu. Prečka proti Dovškemu križu je nevozljiva. Desni izstop jugove je še smučljiv, levi ima ogromno poko. Nasploh je po policah še precej snega, neki ledu sem kasiral sam, več pa skupina pešcev za nama. Na vrhu sva čakala uro pa pol da odjena, ampak so se nonstop vozile meglice in nikakor ni hotelo. smučanje mešanica malo odjenanega, precej trdo, skorja ki se predira. Pod 3 mecesni pa super predelan sneg. Popoldne še na piknik na čevape in dan se je lepo zaključil. Uživala Jure in Matic

Kotovo sedlo (aleš, 21.05.2014)


Danes iz Tamarja na Kotovo sedlo.Naštel sem nas 12,dva sta šla čez ozebnik na Jalovec,ostali smo smučali s sedla.Sneg zgoraj južen,nov,ki se je prožil pri zavojih,spodaj pod ozebnikom pa lepo smučljiv,dovolj trd tudi za pešake.Precej je pihalo,pa tudi oblaki se kar niso premaknili iznad vrhov,tako da za naju z Nino ni bilo nekih silnih razgledov.Precej kamenja je pod stenami,tako da zna kar škrtat pod smučmi,neke škode na smučeh pa ni bilo.Štorkljanje iz Planice tja in nazaj pa je kar mučno,tako da počasi končujem kar lepo turno sezono.:-))

Vrh Brda (2661 m) (Marijana & Marko, 21.05.2014)


Izhodišče Pecol, sneg na spodnji polovici Montaževe planote ni pomrznil, a je bil kompakten, višje in vse do južne stene pomrznjena skorja, ki smučarja ne drži. V smeri pa je sneg res pošteno pomrznil, čeprav temperature niso bile nizke.

Časa, da sonce posije v smer, ni bilo (Z/JZ orientacija) - z vrha sva tako odsmučala ob 8.30. Sneg tako trd (in neenakomerno grifig), da je bilo odsekoma zaradi neravne podlage neprijetno, strmina in izpostavljenost sta pa kar konkretni. Ko sneg "spusti", bi moralo biti pa prav luštno. Smer je še lepo zalita in bi (vsaj) kakšen teden še morala zdržati, če le ne bo previsokih temperatur.

Pod steno sva prismučala na sonce, vijuganje pod Škrbino vrh Strmali je bilo prav luštno. Prismuča se do višine Brazze, 1670 m.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mala Mojstrovka (Jure N., 20.05.2014)


Vnema do belih poljan drastično upada, vendar se še najde čas in volja. Tako sva šla z Ladotom po nedeljskem dogovoru na njegovo prvo turno smuko. Pogled z Peračice je bil zjutraj preveč mamljiv in je premagal željo po spanju. Na Jesenicah nabereva opremo, testiranje pancerjev itd in greva na Vršič. Štartava šele po 10h. Peš po krasnih štengah na vrh. Žal je s primorske strani prišla ena čudna oblačnost in nama je zavila vrh v veter in meglo. Smučarija super, peljala sva v Drevesnico, kjer se da tudi kar daleč pripeljati. Hidracija pa na Koči na Gozdu. Uživala Jure in Lado

Konjske police, skoraj 2 x (IgorZlodej, 20.05.2014)


V Žlebeh sva šla s parkirišča po smučišču ob "traku", potem pa po poti 636. V spodnjem delu, kjer je letos gospodaril ogromen plaz, je nekaj polomljenega drevja, ampak prav dosti ne moti. Naprej je pot še vedno globoko pod snegom. Ko sva prišla iz gozda so naju pozdravile trde snežne poljane, ki pa sva jih brez težav premagala. Kakšnih razgledov s Konjskih polic na južno stran tokrat ni bilo, saj je bila nad Bovško kotlino že megla, zato pa toliko lepši na zahod in sever. Odsmučala sva daleč dol pod Pobič in se še enkrat povzpela nazaj gor, ne čisto do vrha, saj je greben medtem že zagrnila megla.

Smučala sva po poti prvega vzpona, nadvse dobro, še po mulatjeri ni bilo slabo. Do parkirišča sva približno 15 minut smučke nosila, kar je za ta datum več kot dobro.

Ptičji vrh - drugačen sneg (Jurij Šoba, 19.05.2014)


Slike s ture med Javorniškim rovtom in Španovim vrhom naj osvetlijo drugačne vrste sneg, ki bo verjetno trajal še te lepe dni do konca tedna.

ojstrica (marko, 19.05.2014)


super lepa tura z zacetkom na planini vodole kjer se zacne tudi sneg 1500 vm.
ceprav sva sla sele popoldne snezna odeja stabilna in neplazeca :)
če bo kdo ponavljal ima narejeno fajn spuro :)

slikce na

https://www.facebook.com/bucko.lucko/posts/10202784371742815

Mont Blanc (miro, 16.05.2014)


Še nekoliko daljši zapis s slikovnim gradivom iz Savojskih Alp. Bilo je lepo, gora pa ostaja tam, kjer je bila. In čaka...mogoče tudi nas ;)
Link: http://www.mphoto.si/?p=11536

Mala Mojstrovka (Aleš S, 18.05.2014)


Pravzaprav bi moral ponoviti opis od prejšnjega tedna. Dopoldne sem srečal šest smučarjev in dva borderja. Peš špura je idealna čez plaz in malo bolj akrobatska čez poprhane plošče proti vrhu. Nov sneg na vrhu je trd in se med mučanjem ne predira. Megla je bila gosta in je bilo smučanje bolj tipajoče. Po plazu je bilo pa boljše, ker se je celo malo videlo. Dežja skoraj ni bilo, kakšna kaplja na začetku pa nekaj babjega pšena na vrhu. Vse skupaj pa prav fajn - juhuhu! Aleš

Nad Okrešljem (Matej, 18.05.2014)


Danes smo poskusili srečo z vremenom nad Okrešljem. Poskus je bil uspešen. Na trenutke bi celo sončna očala prav prišla:). Vozna snežna podlaga se začne malo nad izravnavo ob GRS hiški na Okrešlju. V spodnjem delu snežišč je novega mokrega snega začuda veliko (30-40cm). Višje gor ga je pa veter očitno odpihnil v nižje predele. No, nekaj ga je še ostalo. V Turskem žlebu se izmenjujeta spihan in kar trd robni del in z novim stabilnim vlažnim frišnim snegom oblepljen centralni del. Super razmere za hiter oderezen vzpon in mehek spust. Podobne razmere so tudi v lepo zaliti Sestopni grapi. Spodnjih par sto višincev nad Okrešljem je pa sneg močno bremzal.

Mont Blanc (100jan, 16.05.2014)


Že od začetka je šlo vse narobe in smo večkrat prilagajali urnik trenutnim opcijam, kar je nekoliko pokolebalo našo odločnost, a na koncu se je vse lepo izteklo. V skoraj idealnih pogojih smo med navezama dveh eminentnih slovenskih vodnikov, ki sta nam že prej nesebično pomagala z vsemi potrebnimi info, brez težav dosegli bivak Vallot na 4362m. Različne ocene možnosti za nadaljevanje do vrha nas niso razdelile in skupaj smo odsmučali v dolino. Smuka po ene 30 cm pršiča bi bila čisti užitek, če se ne bi zavedali, da vozimo čez številne prikrite ledeniške razpoke, ki so še prejšnji dan požrle smučarja. Seraki, pod katerimi vodi del poti, so pridno ostali na svojih mestih, drugih nevarnosti pa v lepem vremenu ni bilo zaznati. (pod "lepo vreme" se razume, da je mraza pod - 20, sem in tja kak oblak in vetra pod 50 kmh). Meni je bil ves ta cirkus s pakiranjem, bukingom, potovanjem, logistiko, aklimatizacijo, šopingom in loterijo všeč, zahvala za lepo doživetje pa gre tudi Mirotu, nekoliko žalostni Polonci in "zunanjima sodelovcama" Klemenu in Tomažu. LpS

Jalovčev Ozebnik & Kotovo sedlo (Darja Zaplotnik, 17.05.2014)


Atributi današnje ture: hladno jutro v Planici, skoraj zimska smuka v Ozebniku, snežena ploha sredi maja, krasno odpuščena pobočja visoko nad Kotovim sedlom, vijuganje med ozelenjenimi macesni in bukvami ter seveda strnjena snežna odeja do Doma v Tamarju.

Mala Mojstrovka (Mišo Jenčič, 17.05.2014)


V teh dneh ni veliko smukov, kjer prismučaš do avta. Pravzaprav je (kar daleč naokoli) Mojstrovka verjetno edina. Zato se jo seveda splača izkoristiti. Na plazu je bila odlična peš gaz, le zadnjih 50 m pod Škrbino v Grebencu smo se kljub dobrim stopom bolje počutili s cepini v rokah. Naslednji del Grebenca je kopen oziroma malenkost svežega snega ni omembe vredna. Ko se pobočje razširi, so številni prednamci odsmučali v kotanjo med Mojstrovkama in na psih nadaljevali proti Veliki, proti Mali pa je bila zgolj peš gaz. Tako smo tudi mi nadaljevali s smučmi na nahrbtniku. 100 m pod vrhom je novi sneg postal precej trd, zato je bilo veliko udobneje in varneje nadaljevati z derezami in cepinom. Tudi pri spustu je skorja novega snega še kar držala, obenem pa so smuči dobro prijemale, tako da je bila smuka prav odlična.

Ker sem bil dogovorjen z Barbaro, da bo prikolesarila v Kranjsko Goro (priprave na Franjo...), smo bili z dvema avtoma in v bistvu neodvisni. Zato sta se Marjana in Ažmi odločila, da gresta še na Veliko Mojstrovko, sam pa sem se povzpel na Grebenec in od tam po odličnem snegu (par cm novega snega na stari predelani podlagi je malce zaviralo, a smuke sploh ni oviralo) prismučal prav do ceste. Snega je še veliko in če ne bo kake hude vročine, bo smučanje še kar nekaj časa.

Begunjska vratca (2350m) (Miha, 14.05.2014)


Kljub napovedi da bo pihal močan veter sva se z Gorazdom odpravila v Vrata. Od Turkovega rovta sva jo mahnila v dolino za Cmirom. Po urci hoje skozi gozd in po ruševju (sneg se začne na višini 1500m) sva na nadela smuči in se odpravila proti Staničevem domu. Na Begunjskih vratcih naju je dočakal orkanski veter. Sledil je kratek počitek in malica v zimski sobi Staničeve koče. Nato je sledil nazaj v dolino. Razmere za smučat so bile v vrhnjem delu nekje po zmrznjenem snegu, nekje po rahli skorijci. Od zatrepa navzdol pa po južnem pršiču do kopnega.

Pod Kaninom (IgorZlodej, 14.05.2014)


Počasi se izbira tur krči, ampak, ker je pod Kaninom še ogromno snega in po zadnjem sneženju spet prava zima, ni kaj dosti za razmišljat.

Jutro V Žlebeh je bilo kar sveže. Do snega je slabih 10 minut, ker je bil pomrznjen sem smuči nosil vse do mesta, kjer sem pod Belo pečjo zapustil smučišče in zavil v desno pod Belo pečjo in se po lepo zasneženih pobočjih povzpel v smeri Cola, se na najnižji točji med Belo pečjo in Colom spustil v Konto pod sedlo Bela peč in nadajeval v rahlem vzponu proti zahodu. Sneg je lepo držal, le na osončenih pobočjih je popustil za kak cm dva. Občasno je pihal zmeren S na trenutku tudi SZ veter, ki je nosil oblake, ki so prekrivali sonce, tako, tudi prav vroče ni bilo. Nasprotno, občasno je bilo kar mraz. Šel sem povsem gor pod steno Kanina, nekje do višine kjer prične ferrata Julia. Pod steno je bila napihana mehka kloža, ki pa ni predstvaljala nobene nevarnosti za plaz.

Smučal sem potem rahlo v levo po krasni pobočjih vse daleč dol pod Vrh Krnice in se malo peš, malo na smučeh povzpel na rob zahodna od Vrha Krnice. Pogledal v Rezijo, potem pa visoko poševno prečil nataj proti Beli peči in lepo ujel pravo višino, da sem prismučal nazaj v konto. Ko sem se vzpenjal pod Col, sem enega opazil na sedlu Bila peč. Smuka dol po s steno Bele peči je bilo že pomladanska. Nazaj sme se vračal po "Mišotovi prečnici" ne povsem tako visoko, in seveda ne prvič. Po smučišču je bila nekakšna počasna varinata smučanja, izbral sem levi krak in prismučal nekako do polovice zadnje strmine, kjer se sneg tudi konča.

Lepa samotna tura na sicer oblegani destinaciji.

Proti Češki koči (Rok Kovač, 14.05.2014)


Dopoldne grem pogledat na Jezersko, kako na severu izgledajo razmere.
Veter sem vzel že doma v zakup in se temu primerno opremil.Gor krenem od parkirišča v Ravenski Kočni mimo andrejeve klopce, kar trenutno niti po življenju, niti po hoji ni bila primerna.Med klopco in zgornjo potjo, ki pripelje iz Jezerskega oz.Štularjevo pl. je ogromno podrtih bukev, nekatere pa so se poškodovano nagnjene ob vetru škripaje oglaševale.Na zg. izravnavi prečnice se je pojavil južen sneg, ki me je spremljal vse do zasnežene Vojtrce.Tam je pred njo tudi ležeča Vojtrca, na kateri je bil naložen sumljiv sneg, ki se je ob koraku razletel, spodaj pa je zelo drselo.Tudi tu je podlaga za odtenek posuta s še večjimi kugllagerji, kot na turi iz Luknje.Za napredovanje bi moral prekopati kar precej poti, za dokaj varno prečenje.Tu je namreč vsak zdrs usoden, ker ni možnosti ustavljanja s cepinom za nekaj metrov strme travnate vesine, spodaj pa prepad.Za Vojtrco pa je prečenje do koče še zahtevnejše ob takšnem opasnem snegu, zato turo modro zaključim.Na tej višini okoli 1500m je začel razsajati že močnejši severnik, ki je v ostenju Grintovca pridobbival že tuleče bučeč zvok!.Za nazaj je sestop po strmem obvozu gozda še težji od vzpona, dile pa se zataknejo prav tam, kjer ni treba.Spodaj obiščem tudi Davota, ki mi je dejal, da sem se prav odločil, saj je prečnica do koče res lahko sitno nevarna.Pove tudi, da sedaj razmere turni smuki niso naklonjene, sluti pa, sa de bodo ne ob prvem vikendu, pač pa v začetku drugega tedna izboljšale za termin odlične smuke.Stvar se mora namreč naravno predelati.Čez 25 dni pa snega več ne bo, oz bo že kamenje pogledalo ven, pravi.
Pot mimo tovorne žičnice bi morala biti otablana kot zaprta, zato se gorniki lahko do Češke koče povzpnejo od parkirišča direktno na Štularjevo pl., ki je že strokovno očiščena hlodovine in uradno odprta.
Navkljub vsemu sem preživel lepo dopoldne in lep vzpon v neokrnjeni divji gorski naravi, še posebej pa v dobro premešanem čistem vetru.

Škrbina vrh Strmali (Marijana & Marko, 14.05.2014)


Z avtom se pripelje na Pecol, kmalu nad izhodiščem je pomrznjen nov sneg brez podlage. Nekje na slabih 2000 m se pomrznjena skorja začne pod smučmi predirati, višje pa kmalu kloža. Na 2250 m, pod južno steno Montaža, sva preverila snežno odejo: 30-40 cm klože, pod njo 10 cm babjega pšena, pod njim je star, relativno kompakten moker sneg. Klada se je odpeljala pri majhni obremenitvi.

Tudi midva sva zato odpeljala navzdol, višje cilje pa pustila za kdaj drugič. Smučarija povprečna, zahvaljujoč pomrznjenemu novemu snegu se prismuča skoraj do planin.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dleskovec (ŠpehM, 14.05.2014)


Do planine Ravne (1500m) nisem uspel zvozit, ker že imam letne gume in avto, ki ima pogon na eno kolo - tisto, ki je na ledu. No, zmanjkalo mi je samo zadnjih sto metrov. Od avta takoj na smuči - novega snega je dobrih 10 cm s skorjo, ki skoraj drži smučarja, na nič podlage. Star sneg se prične v gozdu čez kakšen kilometer. Okoli Dleskovca mimo stare Lučke koče na Sedelce (1840m). Zaradi orkanskega vetra je prvotni cilj Veliki vrh odpadel, in sem skočil samo na Dleskovec (1965m). Vrh je gol, zato pričnem smučati 10m nižje proti Dolgim tratam in nato proti vzhodu v krnico "Grdi vodol". Odlična smuka po svežem snegu. Sledi nekaj ravnine in nato smuk po cesti čisto do avta.

Luknja (Rok Kovač, 12.05.2014)


Ko nas božje razvaja z na novo pobeljenimi gorami, je potrebno le odpreti oči in uživati dane trenutke.
V vratih pri 3°C se parkiram poleg TNP avta in kar s pancarji nadaljujem 25 min do konca plazu ob Bistrici.Šodraste poti so bile zjutraj prekrite s pomrznjenim snegom, kar je dajalo nenavaden zimski pridih.Na plazu sneg kot beton, zato za seboj puščam le sledi dvoje krempljev srenačev.Višje se izogibam grabna, ter zavijem sprva malo višje med macesne, potem pa naredim lepo prečnico vse do začetka zadnje strmine Luknje.Smer je zelo dobro speljana nekje vmes, med levim strmejšimi stenskimi melišči in sp. grabnom, a jutri te špure verjetno ne bo več, ker bo ponovno snežilo.Tako sem se ognil padajočim kamenjem in blodenje po grabnu, stene pa so se že precej pred mano same uletele snega.Tako v lepih cik-cakih opravim še s strmim lijakom Luknje, kjer je moral biti korak nežen, saj je na strmem zdrsavalo.Nič bolje ni bilo v senci z labilnim novim snegom, zato na vrhu preverim spodnjo plast.Ha, pred novim snegom je spodaj 1-2 cm mešanice babjega pšena in sodre, ki je prekrita z do 10cm snega.Sneg zgoraj je bil res drsen, zato višje tudi dereze ne bi prišle do izraza (moteča debenina snega), nekje tudi kopnine samo z novim snegom.Po vsej verjetnosti pa je stopnja do konte pod B.G. že kopna, zato sem nadaljevanje ture opustil.Na vršnjem delu je novi sneg precej speljevalo izpod smuči, tudi malo cukalo, nižje pa prava poezija, tudi kamenje je prekril nov sneg.Vmes grem po prečnici vzpona po špuri, spodaj pa speglane čistine, kjer se je nizalo že prav poetične zavoje.Sledil je še končni narejen rodeo po plazu do planinske poti.Kasneje po 13h se je na nebu že začelo zapirati z oblaki.Zasledovalca ponavljalca na turi za menoj ni bilo nobenega, le nekaj peš pohodnikov je krenilo do Bivaka na Luknji.
Kaj naj rečem za konec - what a perfect day!

Hochalmspitze (Damjan S., 09.05.2014)


V petek zjutraj smo nekaj pred šesto uro začeli z vzponom iz Mlate po udobni a kopni cesti proti Villacher Hütte. Na približno 1500 metrih m.n.m. smo stopili na sneg in se vzpenjali v smeri sledi predhodnikov – pešakov - do koče. Po krajši pavzi smo nadaljevali vzpon proti vrhu, ki je bil zagrnjen v meglo. Predhodniki so se vzpeli na Preimlspitze, mi pa smo na severnem robu ledenika Hochalmkees zavili levo v smeri željnega cilja. Na višini 2900 metrov se je iz megle pokazal tudi vrh. Smučali smo iz grebena nekaj deset metrov pod vrhom. Sprva je bilo smučanje prav uživaško, sčasoma pa je sneg postajal vse bolj razmočen. A smo bili s turo (poleg mene še Jana, Eva in Iztok) v celoti zalo zadovoljni. Še posebej, da se nismo dali odgnati na trenutke bolj aprilskemu vremenu. Pripenjam tudi nekaj Iztokovih fotografij.

V. Draški vrh (Damjan, 10.05.2014)


V soboto sem ob 5 uri startal z Rudnega polja. Na smuči sem stopil malce pod Jezerci (tam kjer se priključi pot iz Konjščice). Nekje v višini S. prevala sem smuči dal nazaj na nahrbtnik in šel raje peš, saj je tako šlo hitreje. Spust z vrha ob 8 uri. Razmere so bile odlične in bodo po mojem še kak teden.

Courtisons (Vanja Starčević, 10.05.2014)


Marsikdo bo dvignil obrvi, ko prebere zgornji naslov - pobočja nad Pecolom so v glavnem že kopna. Ampak kruta resnica je narekovala svoje: ko smo se ob 3.30 h dobili sam pozabil prestaviti turne čevlje iz mojega v Aleksandrov avto. Da jih nimam sem se zavedal šele nekaj minut prd prihodom na Nevejo in je preostalo samo da grem na turo, na kateri bi lahko hodil v niskih čevljih.
Tovariši so mahnili na Kaninsko stran, jaz sem se odločil na sprehod do Pecola. Ko sem prišel gor sem opazil da so pobočja južno od Montaža v glavnem kopna in sem se odločil za Courtisons, brez gojzarjev in cepina (ki sem ga pustil v avtu) mi se zdelo preveč zahtevno da bi šel na Zabuš, ker je na grebenu še nekaj snega. Presenetilo me je da je sam vrh skalna glava, ko sem bil na njem leta 2009 (takrat na smučeh) je snega bilo toliko da to sploh ni bilo opazno. V spustu sem izkoristil snežišče in se po njem spustil kolikor se je dalo.

S tale turo končujem sezono, ki je prinesla le 13 dni na smučeh. Pričakovanja so bila večja ampak so obveze v službi, družina in vse dražji prevozni stroški naredili vsoje. Do naslednje sezone pozdrav vsem dopisnikom!

Grintovec (Zoran Vidrih, 09.05.2014)


Dolgo streho Grintovca je menda videl že prav vsak Slovenec, saj jo je z avtoceste nemogoče spregledati. S Krvavca ga je videti še mnogo bolje, od blizu pa te prostranost snežišča prav prevzame. Tudi višinska razlika je velika, premagati je potrebno skoraj 1700 višinskih metrov. V mehkem snegu ter težo sonca za hrbtom se streha kar vleče in vleče. Glede vremena smo bili kakšno uro prepozni saj so se kulise oblakov zagrnile, a je bila vidljivost za smuko vseeno dobra. Nižje pod sedlom je sneg obogaten s kamenjem, a ga po parih zavojih škrtanja nekako ne slišiš več. :)


Povezava do videoposnetka

https://www.youtube.com/watch?v=QQu5RK9UnIE


9. 5. 2014, Zoran, Martin & Puc

Mala Mojstrovka (Aleš S, 11.05.2014)


Kar nekaj nas je mislilo, da bo zjutraj vreme še zdržalo. Pa ni bilo nič iz tega. Na Vršič sem pripeljal v plohi, ravno ko se je večina že vračala in uživala v deževnem smučanju. Meni je dež malo pohladil vzpon. Na Vratcih je nehalo deževati zato je pa potegnil močan jugozahodnik, tako da res ni bilo vroče. Razgled je segel do desetih metrov. Lepo narejene stopnice so me varno pripeljale naravnost na vrh. Smučanje je bilo kljub megli idealno. Megla mi je omogočila kakšen meter več smučanja, saj sem odsmučal krepko pod Vratca. Po vzponu na Grebenc pa še idealen spust do avta. Naslednja ploha me je ujela šele v avtu. Juhuhu! Aleš

Križ (Aleš S, 10.05.2014)


Je bilo treba tudi na Križ. V družbi veliko enako mislečih smo uspešno osvojili vrh. Sneg se začne nad slapom in do tam se da tudi prismučat. Bo pa treba kmalu kakšen meter peš. Razmere idealne. Smučarjev je mrgolelo povsod. Mi smo pa užival kar se da - Mojca, Jure in Aleš

Planjava (Tomaž Pibernik, 09.05.2014)


Na dan zmage v naše konce (ki si jih bratsko delimo s sosedi). Dleskovško planoto upravičeno poznamo kot kamniško-savinjsko "Komno" in res preseneti že deset minut nad planino Podvežak, kjer se prične (z dvema nekajmetrskima prekinitvama) zvezna snežna podlaga. Čudovito zasneženo visokogorsko kraško okolje suvereno skompenzira malo manj smučarsko naravnano turo (ko se oko prvič zazre v Planjavo, si misliš: O hu.....), zato pot do Korošice prav hitro mine. Tam naju je hotela prestrašiti manjša ploha, a se je naveličala in se spustila v dolino in nama (kot sva ugotavljala med spustom) ohranila lepe snežne razmere. Debeli sneg seveda ohranja tradicijo, pogledi priti Babam (Lučkim) razkrijejo, da so (vsaj s te, južne strani) že dvignile belo krilo (v redu, drugič, so moramo še malo spoznati). Planjava okrancljana z ogromno opastjo, lep prehod v levo in še lepši zasneženi vrh. Spust po lepo odjenjanem, a že malce z bremz-mastjo namazanem snegu; razen prehoda z vršnega greben na Debeli sneg (tu se bo pozneje, ko pade opast, ponujala nova možnost prehoda - sva jo že smučala) in nižje na Petkove njive, je še vse na debelo zasneženo. Potem pa dolga pot do... Pavel in Tomaž

Rodica (Aleš S., 10.05.2014)


Rodica sobota dopoldne: zelo dober sneg, ojužen nekaj cm. Pripeljat se da do Suhe, kjer je treba 100 m peš ter nato še po gozdu cca 50 višinskih metrov. Na Suhi je bilo zelo malo snega, tako da bo kmalu treba nesti smuči do pod grabna nad Suho, od koder pa ga je potem še veliko.

Kredarica - Za Cmirom (Darja Zaplotnik, 10.05.2014)


Sneg se začne kakih 50 višincev pod prečko. Za noge, razvajene, da vsled letos odličnih snežnih razmer stopijo skoraj z avta na sneg kar precej visoko ane. ;)

Sicer pa sva smuči nosila kar precej visoko, podlaga je bila zjutraj namreč precej trda, štapne pa tudi fajn narejene. Prav tako trda je bila prečka v dolini Za Cmirom ter del vzpona proti B.vratcem. Mimo Staniča nadaljujeva na Kredarico, kjer se v koči pripraviva za nadaljevanje poti. Žal se je vrh ekspresno zavil v meglo in oblake, pa sva se namesto vzpona raje odločila za odlično kavico&radler na najvišjem nivoju (hvala!).
Nadaljevala sva potem naprej proti Rži in na primernem mestu odsmučala daleč dol v Konto. Tam malček posušila pse in oddrsala nazaj gor na Begunjska vratca. Z njih pa luštno smučanje do zadnje flike snega.

Za Akom-drugič (Matej, 09.05.2014)


Plan je bil odpeljat Jugovo še v mehkih razmerah, še prej pa pogledat v Kačji jezik. Kačji jezik je super zalit, gladek in kljub temu da so bili konci nad Tremi macesni že čoftasti, še vedno fajn kompakten (začetek spusta ob ca. 10:15) Ta čas so vsi izhodi iz kačjega jezika še brez skokov. Plan voziti Jugovo v mehkem snegu smo pa tudi uspeli realizirati.

Skuta (2532m) (ŠpehM, 10.05.2014)


Preko Okrešlja in Turskega žleba (razmere je že Metod opisal) na Male Pode. Sneg je naprej proti vrhu Skute gnil in pri hoji sproti površinsko plazi, vmes se pa najdejo tudi že daljše kopnine.
Spustil sem se na drugo stran v smeri Štruce (čist trdo in fajn) in kmalu tudi prvič zabluzil, ko sem probal eno "obetavno" grapo. Nič, sezujem se nad enimi golimi platami in nazaj na vrh. Nadaljujem spust s smučmi po poti proti Škrbini (vmes kakšnih 50m peš ker je kopno) in dol na Velike Pode (gnilec). Na začetku sem še malo pogledoval proti Grintovcu, vendar so me prihajajoče megle odvrnile od njega. Vračam se po poti "čez Sleme" in tudi drugič zabluzim, zaradi megle in ker imam v spominu še staro pot - izpred 20+ let, ki jo je odnesel kamniti plaz. Kakšno uro lutam po šodru in že razmišljam, da se kar spustim v Kamniško Bistrico in pol pokličem kakšnega da pride pome, vendar se za nekaj minut megle umaknejo in vidim, da sem precej prenizko. V glavnem, pot najdem in čez pol ure že uživam v noro dobri smuki skozi Turski žleb.

Škrbina Prednje Špranje (BoštjanL, 10.05.2014)


Iz prelepe doline Zajzere kakšno uro s smučmi na nahrbtniku, nato na pse in po kanjonu v Zgornjo Špranjo. Zadnji strmi del spet peš, zaradi ravno prav odpuščenega snega tudi brez derez. Pred nami so 4 Slovenci ravno odsmučali, za nami prihaja še kakšnih 10 ljudi. Zato se ne obiramo, sneg zelo ugoden, zato je bila strmina neproblematična. Po izhodu iz žleba uživancija v žlahtnem veselcu. V kanjonu in pod njim rodeo po plazovinah, kar zniža oceno... LP vsem Gordan, Matjaž, Miha, Boštjan

Kotovo sedlo (Mac, 10.05.2014)


Po dolgem času spet na Kotovo sedlo, nekoč majniško stalnico turnih smučarjev. Vreme prijazno, sneg pa spremenljiv, nad 2000 m dokaj lepo smučljiv gnilec, potem pa pravi užitek. Predvsem pa količina, vse zalito, plazovina niti ne moti preveč, v glavnem že predelana, tudi kamenja je sorazmerno malo. Smučarija do doma v Tamarju brez prekinitve in celo naprej po tekaški progi. Z malo snemanja in praskanja po robu se pride na dobrih 1000 m višine. Ozebnik pa zalit, kakor ni bil zadnjih 40 let.

Kranjska Rinka (MetodS, 10.05.2014)


Zjutraj se peš odpravim na Okrešelj in ker nimam seboj pravih psov, peš nadaljujem tudi naprej skozi Turski žleb in na Kranjsko Rinko (ampak peš so šli v glavnem tudi drugi, le štapne so bile narejene očitno po nekom, ki je šel predtem dol). Smuka fenomenalna, posebej, ker je čez nekaj na pol predelanega novega snega, ki da dodatne surf užitke. V Turskem žebu na levi strani zelo malo kamenja, spodaj pa se po gozdu levo pripelje ravno še do koče na Okrešlju.

Pod Vršiči - okoli Bele peči (Mišo Jenčič, 10.05.2014)


Letos je še dovolj snega, da so prehodi med skoki zahodno od Bele peči lepo zaliti, zato smo se po jutranjem bp vzponu na sedlo pod Vršiči spustili na drugo stran sedla. Prva strmina je bila kar nadležna, saj je bila poledenela skorja, ki se je predrla le pri obratu, zato smo jo bolj ali manj poabručali. Potem je sledilo precej uživaško smučanje, ki so ga motili le plaziči, ki smo jih sproti plazili. Ko smo se iz kotanje pod Belo pečjo vzpeli do prelomnice proti Neveji, je novega snega in plazičev zmanjkalo, pozorni pa smo morali biti na kar številne napoke na strmih pobočjih. Našli smo (v teh razmerah) povsem enostaven prehod nazaj na smučišče (le 20 m se je treba vmes vzpeti), potem pa smo po zahodni (levi v smeri smučanja) progi z dvema prestopanjema prismučali vse do izravnave med obema progama (5 minut do parkirišča). Lepa tura.

Velika Mojstrovka (Miha Debevc, 10.05.2014)


Ob čitanju množice zavist vzbujajočih prispevkov na TKG, ki jih sedem dni na teden pišejo mojstri turno smučarskih veščin (M&M, Mišo, Aleš, ...), dobi človek občutek, da je zima še v polnem zamahu in je nikoli ne bo konec. Sprašujeva se, ali je morda z nama kaj narobe, ko sva na turno smuko skoraj že pozabila do naslednje sezone. Zbegana in negotova omahujeva, ali se spodobi pri napovedanih 26 stopinjah riniti v breg in zato vstajati že ob nečloveško zgodnji peti uri. Pod vplivom črednega nagona - če smučajo vsi, morava še midva – se odločiva za Mojstrovko. Žarko sonce začne pritiskati že ob sedmih, ko se odločno in pokončno zagrizeva v strmočo nad Vršičem. Čeprav je špur v izobilju, so vse zmehčane, tako da smučka pogosto nenadejano zdrsne, z njo pa včasih tudi turni smučar. Ljubiteljev smuke je na pretek in večina naskakuje Malo Mojstrovko. Odločiva se za njeno večjo sestro in v peklenski vročini ter litrih znoja zmagoslavno stopiva na vrh. Pogled na zasnežene vršace Jalovca, Mangarta, Bovškega Grintovca in druge je ob zelenečih dolinah srce parajoč. Odrineva okrog devetih in zaplavava v klasični pomladanski gnilec, ki ga je ob tej uri ravno toliko, da z užitkom in vriskajoč ciklično odkrmariva proti dolini. Ležerno, vendar virtuozno vijugava nizdol med množico zasoplih in zariplih obrazov , ki so malček potegnili spanec, zdaj pa se trudijo v peklenski vročini zmagati goro. Privijugava do avta in se tam zaletiva v Sonjo in Boštjana, ki se šele ob deseti uri odpravljata v hrib. Izrečeva jima lahko le sožalje. Za vas sva uživala Živa & Miha

Kanjavec (Andrej, 09.05.2014)


Spet ena popoldansko nočna tura. Na poti proti Bohinju je termometer kazal 26st, že zjutraj je bilo na Kredarici 3st., zato sem se spraševal, kaj delam v tem koncu popoldan s smučmi. Mi je bilo že malo žal, da nisem vzel seboj tekaških copat. Pa vseeno za pohajkovanje tam okrog Kanjavca bo že ok. Ob 16h štart na Planini Blato, na Planino v Lazu in za Debelim vrhom na Hribarice. Sneg za visoke temparature presenetljivo dober. Malo kolebam kam, odločim se za Poprovec. Spust po južnem pobočju me pozitivno preseneti, saj je sneg kljub soncu dober za smučat, zgornja plast malo plazi, spodaj pa super. Južne vesine niso več zvezno zasnežene, zato moram enkrat snet smuči. Spustim se v konto pod Prehodavci, da preverim, kako izgleda Aerotik. Glede na presenetljive razmere se odločim, da grem gor, pa bom videl. Po plaznem jarku hitro napredujem, preverjam tudi razmere, kjer ni splazeno in ugotavljam, da so razmere ok. Z vrha začnem ob 20:45 in ravno še ujamem svetlobo za spust. Zgornji del za odtenek preveč južen, srednji super, prehod v spodnji del za silo še gre, spodnji del je kar razbrazdan od plazov, zato se umaknem skrajno leto (gledano navzdol), kjer je bilo čisto dobro. Še enkrat na pse in čez Hribarice še enkrat na vrh Kanjavca in po Velski dolini na Velo polje. Od tam preko Jezerskega prevala proti Planini Krstenica. No proti planini pa se je začela nočna avantura, ko sem zabluzil v neko rušo, tako da se je sestop precej podaljšal. Skoraj bi bil pri avtu za prvimi jutranjiki, no ja ura je bila 3h.

Pod Kriško steno (Miha, 09.05.2014)


Kljub jutranjem dežju smo se odpravili pod Kriško steno. Avto smo pustili v malem Tamarju in se peš odpravili proti koči v Krnici. Od koče kakšnih 15 min peš do snega in nato s smučmi do zatrepa doline. Naredil se je prekrasen dan, pa tudi smuka navzdol je bila super.
Uživali Jure, Gorazd in moja malenkost. LP.

Visoka Vrbanova špica (Miro, 09.05.2014)


Tako kot Domen sva si tudi midva izbrala turo, kjer ni bilo "gužve"
Cesta v Kot lepo prevozna, sneg se začne na okrog 1300, od tam naprej pa eno samo uživanje. Vse še lepo zalito.
Po jutranji plohi se je naredil čudovit dan...opisan pa je tule: http://www.mphoto.si/?p=11463

Mojstrovka (Breščak Marijan, 09.05.2014)


Lep dan je bil napovedan. Letos še nisem bil na Mojstrovki – pa sem se odločil zanjo. Paro je odpovedal zadnji trenutek pa sem se sam podal na Vršič. Najprej Jure iz spremljevalnega kombija za kolesarje okoli Slovenije, pa je odpeljal v dolino. Hip kasneje pa še Cene, ki se pristane ravno pravi čas, ko sem že mislil, da bom šel sam. Tako sva skupaj krenila na prijetno turo. Na Jesenicah je zjutraj deževalo tu se je pa na široko kar cel dan ponujalo sonce. Malo kasno sva se odpravila pa je bilo vseeno super za smuko in hojo. Ravno prav ojužen sneg na trdi podlagi je omogočal uživaško smuko. No, kasneje še prijetno srečanje s 100janom in njegovim prijateljem v Martuljku, ki se je zaqklučilo s pizzo in nadomestilom za izgubljeno tekočino. Prelep in prijeten dan sem preživel. Srečno - Marijan

M.M. Ponca (100jan, 09.05.2014)


Iz Krnice proti V. Dnini, do bivaka 1, sva zahvaljujoč oblačnemu vremenu hodila po znosno mehkem snegu, na škrbino med Poncama pa nič več. Sonček je na polno mehčal ts podlago, kljub temu sva odplavala še na M. Ponco in zadovoljno zrla na zalite vesine na Martuljški strani. Spustila sva se na "mecesne" in vse do konca struge pod b.3. Kulisa prelepa, sneg pa bolj švoh, a komu mar, bilo je fajn. Milko je s kolesom, ki sva ga zjutraj spotoma pustila v Martuljku, še odbrcal pod Vršič po avto. LpS

Požgana Mlinarica (Domen, 09.05.2014)


Na izhodišču v Vratih je prav lepo deževalo, kasneje pa se je vreme le naravnalo po vremenoslovcih, tako da sem na vrh pristopil že v poletni vročini. Prehodi na vrhnjem pobočju so bili še dovolj zaliti, vzpel sem se približno v okvirih poseke, kjer poteka pot PP. Od odcepa "transverzale" Za Cmir po pričakovanjih ni bilo sledi predhodnikov. Smuka po pobočju PM lepa, čeprav je bilo seveda dokaj južno. Na meliščih sem se usmeril v lušten graben, povsem levo (gledano navzgor) pod Mlinaricami, prav tako še nedotaknjen. Tam je bil sneg precej boljši, kot na "transverzali" navzgor in tam sem se še vedno prismučal praktično do gozda. Račun za takšno razkošje sem že vnaprej vzel v zakup, nekaj telovadbe, večinoma po gozdu, nazaj na pot, pa sploh ni bil tako visok, kot sem se malo bal, da bo. V 3 besedah...kratka, atraktivna in sladka...

Mala Mojstrovka (Čeha, 09.05.2014)


Še slike iz Male Mojstrovke.
Trije Lekovci na Mojstrovki,popoldne pa na šiht.Jutranja ploha okrog sedmih nas je kar malo presenetila in tudi obljubljenega sonca ni bilo-hvala Bogu.Ob deveti uri na vrhu t;male,malica in čez Grebenc na izhodišče.Slike?fotič zginil neznano kam.To je že drugi fotoaparat ki je bil izgubljen na tem hribu.Razmere-sneg spomladanski uživač. zelo lepa tura - močno priporočam

Mala Mojstrovka (Čeha, 09.05.2014)


Trije Lekovci na Mojstrovki,popoldne pa na šiht.Jutranja ploha okrog sedmih nas je kar malo presenetila in tudi obljubljenega sonca ni bilo-hvala Bogu.Ob deveti uri na vrhu t;male,malica in čez Grebenc na izhodišče.Slike?fotič zginil neznano kam.To je že drugi fotoaparat ki je bil izgubljen na tem hribu.Razmere-sneg spomladanski uživač.

Vabilo na turnosmučarsko srečanje - sreda, 21. maja 2014 ob 16h (Mišo Jenčič, 09.05.2014)


Vse dopisnike in bralce teh strani ter tudi vse ostale turne smučarje vabim na že tradicionalno srečanje na Reaktorskem centru Podgorica, in sicer v sredo, 21. maja ob 16 h. Poslušali bomo predavanje "Elektrika iz jedrske energije" in si ogledali nekaj poskusov z radioaktivnostjo. Zaključili bomo seveda s piknikom. Obisk reaktorskega centra bo upam tudi letos sponzoriralo podjetje GEN energija s priložnostnimi majicami. Vsi udeleženci boste dobili priponke z imeni, da se bomo lažje spoznali med seboj, in tudi, da bo varnostna služba zadovoljna.

Prosim, da se mi po mailu (igor.jencic@ijs.si) prijavite do vključno torka, 20. maja, do 12 h in da mi poleg imena ter priimka sporočite še rojstni datum ter številko osebnega dokumenta. Če si želite zagotoviti majico svoje velikosti, pa mi prosim prijavo, skupaj številko majice (XS, S, M, L, XL, XXL) pošljite teden dni vnaprej. Neprijavljeni se piknika žal ne bodo mogli udeležiti, ker jih vratarji ne bodo spustili na Reaktorski center.

Prispevek za hrano in pijačo v znesku 10 EUR bom pobral na pikniku.

Dovška vratca (Aleš S, 08.05.2014)


Tokrat je bila spet na vrsti klasika - skoraj Triglavski smuk. V Krmi se da pripeljati do konca ceste. Vzpon skozi gozd je več kot ogrevanje, saj smo se kar natelovadili čez podrta drevesa. Sneg se začne malo nad gozdno mejo - slabih 300 višinskih metrov od parkirišča. Naprej je pa lepo. Sneg je že predelan, le sem in tja je ostalo nekaj svežega iz preteklih dni. Smučanje iz Dovških vratc je bilo super, najboljši pa je bil plaz pod Draškimi vrhovi. Potem pa spet telovadba do avta. 6x juhuhu! Aljoša, Mare, Marjana, Paro, Mojca in Aleš

Velika Mojstrovka (Rok Kovač, 08.05.2014)


Mojstrovke so klasika in nuja vsakega turaša vsaj enkrat v sezoni, zato izkoristim še zadnji hladnejši dan.
Po avstrijskih napovedih, da bo severna fronta prinesla od 10 do 20cm novega snega, se baje le pri nas izjalovila.Zjutraj je bilo na Vršiču +6°C, sneg na plazu Grebenca pa že ojužen.Pot je nadelana z dobrimi stopi, zato derez do sedla Grebenec nisem potreboval.Le zadnjih 50v.m. je bilo v senci trdih in pomrznjenih, kjer sem se ob skopih stopih malo zihral na okel cepina.Naprej je 100m kopnega Grebeca, v prečnici pa utrjena gaz, kjer smo večinoma hodili do konte med Mojstrovkama.Tam na smuči po že precej odjenjanem, kjer se je pri hoji ponekod sneg po 20cm v globino speljal izpod smuči.Nov beli poprh je kljub močni pripeki z odbojem žarkov pripomogel, da stari sneg ni bil še bolj gnil v globino.Na 2300m je sneg prešel v bolj trdo zbit, hoja pa je bila boljša.Danes na vrhu nekaj avstrijcev in naših, skupno tam okoli 10 gornikov.Na turi sem srečal tudi Roberta, člana Voluharskih potopisov PD Rašica iz mojega okraja, s katerim sem tudi odsmučal na Vršič.Kasneje je nad gorami nastala kopasta oblačnost, ki je takoj ohladila ozračje.Smuka navzdol je bila zelo solidna za južen sneg, precej hitra, drsna, samo peljati je bilo treba v daljših lokih.Zaradi ojuženega sem Drevesnico kar črtal.Spodaj na Vršiču pa nas je veliko turistov opazovalo, kako smučamo z Grebenca.
Tura je bila zelo lepa in bi si prislužila nasmeh do ušeš, če bi bil sneg malo manj južen, ambilent pa odličen!.
Glde snega bo smuka aktualna še kar nekaj časa.Lp

avantura Bernina v sliikah (Lidija Honzak, 08.05.2014)


Po gorah nad St. Moritzom smo se klatili od 27.4 do 3. 5. lepega vremena je bilo bolj malo zato pa toliko več adrenalina ob misli na prikrite razpoke in ob misli, da bo briljantna Thierryeva orientacija v popolni megli odpovedala. pa na srečo ni. Pred leti sem se po grebenu Biancograd povzpela na Bernino in sestopala po normalki do koče Marco and Roso. Bilo je poleti in tako enostavno, da si niti zapomnila nisem kako je bilo. Zaradi novozapadlega snega je bil tokrat vzpon kar zoprn in, če po pravici povem sem si zares oddahnila šele pred izložbami v St. Moritzu.

Križ (Gašper, 08.05.2014)


Z dnevom štart iz Vrat.
Slaba ura do snega. Kot so napovedali je padlo nekaj novega ponoči. Res malenkost je "ofrahjalo" v zgornjem delu.
Smučarija predvsem zgoraj eno samo vriskanje. Nižje pa seveda že gnilo. Spet je bilo prehitro konec smuke.
Sonce ves čas, malo je tudi pihalo. Pa razgledi HD :)
Lepa tura.

Špik nad Plazom (Marijana & Marko, 07.05.2014)


Letošnje sredine dopoldanske so v vsakih razmerah, danes je bilo recimo idealno zanič... ;)

Z avtom se pripelje skoraj do Pecola, zvezen sneg se začne nekje na/pod višino koče. Presneta megla do vznožja sten je tako motila, da sva imela problem določiti, kje odviti za Škrbino nad Cijanerico. Tudi na južni greben Špika nad Plazom sva našla šele v drugem poskusu tipanja skozi meglo.

Smer je navkljub južni/vzhodni orientaciji še vedno široko narejena in lepo polikana. Smučati se začne 3 m pod grebenom, vršni del je bil pomrznjen z ivjem in krasno grifig, žal je motila megla. Zatem se je pomrznjena skorja začela pri smučanju nemarno udirati, šele pod 2400 m sva bila na gnoju, kjer je šlo pa prav solidno. Tudi megla se je začela dvigati.

Na trasi turnega smuka s Škrbine nad Cijanerico je šlo zgoraj solidno, prehod proti planoti pa je smotan - nekaj 10 m je v snegu polno kamenja in zemlje. Tudi nižje smuka zanič, številni robovi in žlebovi, zatem pa luknja pri luknji in stebriček pri stebričku... ;)

Ampak Manjci je bilo pa všeč!

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Razor (Marijana & Marko, 06.05.2014)


Iz Mlinarice do vstopa v Žabji krak (2200- m) ter sto višincev po njem do konca glavnih težav Žabjega kraka (prečka s sitno drčo nad kaminom, ki je letos začuda celo smučarsko zalit). Zatem sva odvila levo ven iz smeri ter za prehodi več ali manj naravnost navzgor na severni greben, ki sva ga dosegla na 2550 m (naklon na tem delu se konstantno giblje okoli 50°). Na vzhodni strani sva nadaljevala do predvrha, ki je 5 m nižji od glavnega vrha Razorja.

Preko noči je temeljito pomrznilo, smer ima SZ orientacijo, zato sva si z Jakom vzela čas ter s spustom začele šele nekaj pred 14h, ko je večina smeri odjenjala, na nekaj krajših odsekov pa sva imela trd, a grifig sneg. Strm kamin (52°) v Žabjem kraku sva malo razširila (predhodnika sta ga zabručala na 170 cm, moj Elan Spectrum se baha s 180 cm in je ravno še šlo brez zatikanja). Tik pod grebenom naju je pričakala še ena podobna ožina (tudi ravno za 180 cm), ki je malenkost bolj strma, zato pa krajša. Ozka in zračna polička tik pod steno, ki vodi do tega izstopnega žlebu, je bila v torek ravno še za silo zalita, da se je dalo zapeljati po njej. Ves ostali del smeri je udobno širok in "poglihan" za sijajne strme vijuge. Tudi na vršni vzhodni strani sneg še ni bil preveč zagnojen.

Ker se je žaba v Razorju sčasoma naveličala hoditi na vrh naokoli po svojem cik-cak kraku, je tokrat le skočila naravnost navzgor. Jaku gredo vse čestitke za idejo te lepe smeri: Žabji skok, I, 50°, 400 m.

slike so na:
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik (France, 07.05.2014)


Privoščila sva si kratek skok na Viševnik. Travnik ob žičnici je kopen in tako sva nataknila smuči šele malo nad zgornjo žičnico. Po snegu je šlo nato zvezno vse do predvrha, sam vrh Viševnika pa je že kopen in je bilo treba nanj peš.
Smuka je bila čisto zabavna: sneg je bil ravno prav omehčan vendar poln ponvic in grabnov. Še malo sva se posilila po flikah snega ob zgornji žičnici, nato pa peš do ceste, ki prečka smučišče. Bila je zasnežena in z drsalnim korakom sva se po z iglicami in vejicami posutem snegu pripeljala vse do parkirišča. Današnja tura je bila tako bolj kondicijska kot pa uživaška a sva na njej vseeno zelo uživala.

Stenar (Domen, 06.05.2014)


Navzgor za markacijami proti B IV in na Stenarska vratca. V glavnem lepe štengice, ponekod tudi sesute ali zametene, a nekateri se s tem pretirano ne obremenjujemo, tako da so smuči do vrha kar počivale na ruzaku.

Smuk sem zastavil proti Sovatni, kjer sem si obetal bolj atraktivno smuko in jo tudi dobil. Povsem zgoraj lepo odjuženo, prečnica ravno prav trda, flanka pod njo poezija, čez Sovatno odjenjano, pa niti ne preveč. Ko sem imel namen prečit proti bivaku pod Luknjo, je bila tam plazovina, prekrita z "zemljo", tako da sem se spustil kar proti gozdu, med zelenjem malo potelovadil in ravno pravi čas ujel transverzalo z Luknje. Veselje se zaključi 100vm nad Aljaževim domom...

Velika Mojstrovka (aleš, 06.05.2014)


Včeraj na Mali in Zadnji Mojstrovki in ni kaj dodati Mirotu,s katerim smo se srečali na vrhu.Danes pa mimo Šitne glave,pod M.Mojstrovko,sneg je bil bolj južen,solidna smučarija,potem pa po Pripravniški spet navzgor,tokrat na Veliko M.kjer sem bil čisto sam.Smučarija krasna,več pa nahttp://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=1921

Veliki oltar (Matej, 06.05.2014)


Rana ura zlata ura. Kakor za kaj, ane. Za začetek sva lahko za Akom ob 5:45 ozrla od sonca zlato ostenje Oltarjev in Velike Ponce. Plan je bil vzpon na V. Oltar skozi Grlo. Pri Treh macesnih ura že malo priganja, čeprav še vedno stojiva na betonu. Za Grlom pa že dobro kurijo. Prehodi na plato levo nad konto zgledajo slabi. Poleg tega pa je izstop na greben povsem zavehtan. Pa jo mahneva kar rahlo desno v vpadnici vrha. Izkaže se, da so prehodi narejeni. 9:00 spust z vrha. Zame idealno odjenano. Na dveh kratkih ožinah desko 160 brez problema zbašem skoz. Miha ima s smučkam 178 že malo več dela. No, najin spodnji prehod se da zamenjati z boljšim sosednjim...sva opazila spodaj z enega drugega kota. Da se bo dopust ornk poamortiziral, jo mahnem še na Dovški Križ. Jugova grapa (flanka) je še povsem trda ob 10ih. Izstop direktno na Dovški Križ je bogato založen. Prehodi do vrha še lepo smušljivi. Štart z vrha ob ca. 11:10 se izkaže danes za mnoooogo prezgodaj. Ob 11:30 je sonce ravno dobro obsijalo Jugovo. Spust po trdem (razen tisto nekaj flik napihanca) ni bil nič kaj uživaški. Tudi nižje dol nad Tremi Macesni in naprej je bilo za moj okus pretrdo. Pa če bi bila podlaga dokaj gladka, bi še šlo. Je pa teren pod Macesni izrazito šalčkast.

Mlinarca (Mac, 06.05.2014)


Dolgo sem se je loteval pa nikoli ustrezne kombinacije časa in snega. Danes pa se je obetal dober sneg, lepo vreme... Ves utrujen od praznikov sem vzel dopust, povabil še enga člana predjamskega društva, Toneta, ki je tod že smučal pred kakimi 20 leti (pa ne povem kako) (upokojenci so se raje vzdržali) in maldo moč, navdušenega telemarkarja, sicer mojega sina. Štartali smo namerno pozno, okoli osme pri cestarski bajti (ovinek #38), tako da smo po malo lutanja ( kaj hočemo, če Jenčičevega vodnika ne nosimo s seboj, GPS pa v Mlinarci povsem odpove...) prišli na vrh nekaj po poldnevu v glavnem po senci z derezami na nogah. Sneg se nam pa je nato ravno prav zmehčal, tako da je bila smuka tam, kjer ni bilo plazov idealna, po plazovini pa bolj tako... Prismučali smo na kakih 1400 m, kar je dokaj ugodno za ta letni čas in JZ orientacijo doline.

Jalovčev ozebnik (Miha, 06.05.2014)


Tokrat končno v koluar. Za Gorazdom in Miranim ob 6:30 štart od vozila. Pri domu v Tamarju smo nadeli smuči in do vstopa v ozebnik s smučmi in psi. Nprej peš z derezami in cepinom,snežna podlaga trda.Gorazd jo je mahnil še na veliki Ozebnik in suvereno odsmučal z vrha. Vrhni del ozebnika je bil že lepo odjenan, sredina ozebnika trda, spodaj pa tudi lepo odjenano. Po sredini ozabnika je nekaj kamenja in jarek. Tudi iz sten Jalovca je že fajn letelo, zato za vzpon priporočam zgodnjo uro. Turo zaključili ob hladnem pivcu v Tamarju.

Hochalmspitze (IgorZlodej, 06.05.2014)


Na izhodišču za Beljaško kočo (Vilacher Hütte) je bilo že nekaj avtomobilov, eden pa se je še pripravljal s kolesom. To sem pred leti tudi že prakticiral, ampak po tej cesti se bi brez dobrega gorca bolj težko peljal. No čez kakih 45 minut sem prišel do snega in tako krepko razbremenil ramena. Čez urico pa sem bil že pri koči, čakala pa so me še dolga prostrana snežišča. Ne vem zakaj Avstrijci vlečejo tako strme špure, meni so nadvse utrujajoče, zato sem občasno povlekel svojo, mi vsaj ne more kdo očitati, da se šlepam. Ko je ura pokazala nekaj čez poldne, sem stal pri križu na vrhu.

Vreme idelano, sneg bi težko bil boljši, smuka odlična. Tura bo še lep čas aktualna.

Cesta do jezu pa je še zaprta in naj bi bila po izjavi točajke v gostišču ob mitnici še vsaj dva tedna.

avantura Bernina (Lidija Honzak, 03.05.2014)


Oooo, še vedno sem kr mal hin. Na smučeh in na derezah smo se po švicarskih gorah klatili, midve z Majdo in še 5 prijateljev iz Francije. Zaradi precej nestabilnega vremena se je naš idealen načrt, ki ga prilagam spodaj, nekoliko spremenil. Kljub temu smo naredili okoli 50 km, zlezli na Bernino, odsmučali kuluar pod Rif. Marco & Rosa, sprožili 3 plazove, dobili 4 žulje (od tega 2 jaz)in naredili lepe vijugice v pršiču :)In niti enkrat se nismo zgubili (to sporočam Petri, ki se grdo norčuje)


Saturday 26th April: Meeting at Youth Hostel St. Moritz

Via Surpunt 60

CH-7500 St Moritz

Sunday 27: Sils Maria-Chamona Coaz, 2610 m (Δ=1400m)

Monday 28: Cna Coaz-Piz-Sella (3506m)-Rif. Marinelli-Bombardieri (2813m) (Δ=900m)

Tuesday 29: Rif. Marinelli-Piz Palü (3990m)-Rif. Marco & Rosa (3597m) (Δ=1300m)

Wednesday 30 : Piz Bernina* (4049m) – Chamona Boval (2495m) (Δ=500m)

Tuesday 1st: : Cna Boval- Piz Morteratsch (3751 m) - Chamona Tschierva**(2584 m)(Δ=1250m)

Friday 2nd: Cna Tschierva - Piz Aguagliouls (3116m) - Cna Coaz (Δ=1000m)

Saturday 3rd: : Cna Coaz - Piz Glüschaint (3594 m) - Sils-Maria (Δ=1000m)


**Nobody there, we will have to carry the food (dinner+ breakfast) all along (or buy in Boval?)Jaz sem si vzela 2 juhci. V koči smo zakurili z drvmi, ki jih je bilo dovolj in v skrinjico spustili 24 CHF na osebo. Prostora je za 10 ljudi.

Kanjavec, Zadnji in Prvi Vogel (Afriški Janez, 04.05.2014)


Z Rokom in Lukom smo se odločili tako nekak: gremo na Kanjavec. Kako pa kam bomo z njega smučali pa bomo na vrhu vidli :)

Šli smo mimo Laza. Sneg se začne na vrhu Cagovca (ene 1400m). Zjutraj je bil pomrznjen. Hitro in brez težav smo prišli do prečke pod Debelim vrhom. Jaz sem nosil onadva pa na smučkah. Tam se je sneg že bolj udiral in ni bilo več za peš hodit. Smo pa vsi začudeno gledali prehod v prečko pod D.vrhom. Ponavadi je smotan, strm, in je luknja vmes. Zdej je toliko zasnežen, da je vse zglihano!

Pod škrbino med predvrhom in vrhom Debelega vrha sta se Luka in Rok odločila, da jo napadeta. Mene ni mikala in sem ju naprej čakal. Oba sta uspešno presmučala s škrbine v trdem snegu. Dobili smo se spet na Hribaricah in nadaljevali skupaj na zahodni vrh Kanjavca. Kanjavec je bil tokrat neverjetno obljuden, ampak vsi razen 2 so bili na drugem vrhu.

Po uživanju v fenomenalnih razgledih je bilo le treba se odločit kam dol. Za Luka sem itak vedel kaj ima v mislih: Aerotik. Sneg je bil videt dober. Malo kompaktnega pršiča na trdo-griffig podlagi. Roka je tudi tja dol vleklo. Še mene je mikalo, sploh pa zgornji del. Pa nisem upal. Nisem vedel, kaj me nižji dol čaka, in sem točno vedel, da če naletim na težje razmere se bom preveč ustrašil in ne bo dobro.

Onadva sta šla po Aerotiku jaz pa malo okoli po bypassu (Pussy Aeroik :) torej do sedla med Poprovcem in Kanjavca pa desno okol skokov do spodnjega dela Aerotika. Do sedla sem imel ojužen novi sneg, naprej pa 10cm pršiča na trdo-griffig podlagi. Strmina je bila hujša, kot sem jo imel v spominu, ampak je bil dobr sneg. Vsaj do prvega skoka, kjer je bilo trdo in malo razrito od plazov. Tam mi ni bilo več fajn in sem šel kot po jajcih. Na dolgi prečki proti Aerotiku pa spet bolj ojuženo in boljše in je šlo. Tam sem že videl Luka in Rok. Skalni prehod v spodnjem delu Aerotika je bil lih še dost zasnežen, da sta ga presmučala. Pa smo skupaj smučali do Prehodavcev po plaznicah in plazovinah v južnem snegu.

Sledil je vzpon na Zadnji Vogel in spust na Dedno polje prek Prvega Vogla v odličnem putru. Naprej na pl. pri Jezeru je tudi šlo lepo, pod planino pa sneg kar naenkrat izgine (malo za ovinkom).

Vsi zadovoljni smo turo končali celo v dnevni svetlobi! :)

Mala & Velika Mojstrovka (Miro, 05.05.2014)


Mojstrovka Mala, mojstrovka Velika...prekrasen dan brez oblačka in ravno pravšnji putrček so recept za lepo izkoriščen dan. Oba vrhova normalno obljudena za ponedeljek, za vse je blo dost placa. Smučarija bo še lep čas trajala tam gor.
Več slikovnega in pisanega materjala pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11440

Triglav in Kanjavec (IgorZlodej, 05.05.2014)


Hotenja so bila drugačna, ampak, ker je doma ponavadi najlepše sem se po dolgem času vendarle odpravil na Triglav.

Hladno in jasno jutro mi je dalo zagona, tako sem hitro prišel pod Skok, kjer sem nadel dereze, prečil grapo in zgoraj prišel na dolga snežišča, ki segajo vse gor pod Plemenice. Trdo pomrznjen sneg je derezam nudil odličen oprijem, razgledi veličastni, korak pa dokaj uren. Pod Morbegno me je pozdravilo sonce, ki me je spremljalo vse do vstopa v steno. Tam sem odložil smuči in se povzpel na vrh.

Na veliko začudenje je bila gaz, ampak nič vredna, saj so modeli, ki so bili gor ob povratku vse štapne pohodili. Morda bodo nekoč le osvojili osnovni gorniški bonton, da se štapne za gor, če je le možno pusti. Na vrhu se nas je zbralo kar 7, veliko za ponedeljek. Kratek klepet, pa nazaj dol in na smuči, ter v uživaškem smučanju do Koče na Doliču. Od tam grem na smučeh na Kanjavec. Ko se pripravljam za spust pride gor Jani Bele, malo poklepetava in jaz odsmučam. Nekje na sredini snežišč proti Hribaricam srečam Elizabeta Topolnik, spet kratek klepet, potem pa vsak svojo pot. Jaz seveda proti Prehodavcem in potem dol do sedla Čez Dol in v Zadnjico.

Odlična zgodnje popoldanska smuka, dejansko boljša ne bi mogla biti.

Krnica - Veliki graben (Bačko, 04.05.2014)


Ob pol sedmih odrinemo iz Bca, malo čez sedem že grizemo kolena nad planino Krnica. Po pol ure smo na na snegu (1450), trdo kot beton, piha »kt pr norcih«, dile kar dviguje (Peter Prevc bi užival). Tudi na Prevali prav nič ne odjenja,še vedno fejst trdo, z italijanske strani napadajo horde turašev (pa ne, da so Italijani spet zagnali teleferiko, nas zaskrbi). Prvotni cilj v Možnico (skupaj z že prejšnji dan skrbno pripravljeno logistiko) tako opustimo, se vzpnemo na sedlo in po trdem odsmučamo v Veliki graben, nato pa nazaj gor in na Prevalo. Počasi odjenjuje, veter pa na sedlu še ne popušča, Prestreljenik je puhn smučarjev. Smuka ob 12ih v Krnico pa … ma kej bi govoru, je treba probat.

Punta Rocca (Ksenija Vogrinc, 04.05.2014)


Prelaz Fedaia, ki je uradno zaprt, smo z malo sreče prevozili in parkirali ob jezeru Fedaia. Tam pa smuči na noge in proti sveže pobeljeni kraljici Dolomitov, ki je območje Unescove svetovne dediščine in s svojimi 3343 m. nadmorske višine hkrati tudi najvišja gora v Dolomitih. Vzpenjali smo se mimo gornje postaje žičnice na 2626m, od tam pa nas je do cilja ločilo še dobrih 600 višincev. Že pogled na pobočja je nakazoval veliko mero uživanja. Na vrhu je bilo kar hladno, tudi pihalo je. Ob misli nad pršičasta pobočja smo se hitro pripravili in uživanje na nedotaknjenem se je začelo. Dobrih 900 višincev pršiča, 300 veselca in nebo brez oblačka s krasnimi razgledi nam je podarilo krasno turo.

V. Dnina (100jan, 04.05.2014)


Včasih so hodili na dnino za preživetje, z Marči pa sva šla danes za zabavo- pa tudi preživela. Da imaš za vzpon trdo, za spust pa ravno prav omehčano je treba, glede na vreme, zadeti tajming, kar nama je skoraj uspelo. Nosila sva do izravnave nad bivakom, kjer se je začelo južiti in predirati. Zadnje metre pod steno sva se borila s coklami na "pesih" in prisopla do točke, kjer za vložen trud prejmeš plačilo. Spust do prehoda spodaj med rušjem odličen, naprej po že omehčani plazovini pa "po svojih besedah" in napadlem kamenju. Po gozdu in Krniški cestici zvezno več ne gre, kar pa ne kvari splošnega zadovoljstva s turo. LpS

Stenar - Luknja (Jure N., 04.05.2014)


Midva s Borčijem pa sva šla na Memorial malo naokoli. Preko Stenarskih vratc na Stenar. Preko vratc sva se kar nagazila novega snega. Smuka z vrha krasna, tudi pršič se je našel, ali pa trd napihanec, spodaj pa je že odjenalo. Nato na pse in na Luknjo, kjer sva ujela zadnje štartne številke. Tura še vedno precej aktualna. Potem pa rehidracija.. Uživala Jure in Borči in mnogo ostalih

Sedlo Vršič in pod oknom (Franci, 04.05.2014)


Razmere okoli Gilbertija so bile že opisane.Bilo je povsod odlično.Midva sva šla na sedlo Vršič.Pri smučanju nazaj naju je pritegnila špura proti oknu in s smučmi sva se povzpela do kamor se je dalo.Ker nisva s seboj imela opreme za vzpon na okno,sva izpod okna odsmučača v krasnih razmerah nazaj.Kljub že pozni uri je bila strmina nad kočo še precej pomrznjena.Po levem kraku (gledano navzdol) se je brez prekinitve še prismučalo do dna,na drugem kraku pa je kopnina nekaj deset metrov na prvi serpentini.Lp

Vogel 1922m (BoštjanL, 04.05.2014)


Tokrat prvič skupaj primorsko-štajersko-ljubljanska naveza, pa se zato odločimo za malo nenavaden potek ture. Najprej dve uri smučanja na smučišču Vogel za ogrevanje (itak povratna karta veljala za vse), okoli 11h odsmučamo na Zadnji Vogel in mimo lovske koče v dolinico proti jugu. Žal nismo pravočasno zavili proti zahodu proti Voglu (tokrat gora, ne smučišče), zato smo za kazen naredili en kucelj več. Zadnjo strmino kljub že nekoliko omehčanemu snegu z derezami do vrha. Na vrhu seveda primorsko razkošje - kopna tratica in uživanje na soncu. Odsmučali seveda po pravi varianti, z vrha na sever, zadnji del s psi do gondole. V trdem motijo od dežja ustvarjeni žlebiči, zato ni dobro biti prezgoden...mi smo se potrudili, da nismo bili... Lp vsem Herman, Bojan, Grega, Uroš, Boštjan

Mangart (Matej, 04.05.2014)


Mangart je nekaj dni nazaj že opisal Igor in nič kaj dosti se ni spremenilo. Tudi naša smer vzpona in spusta na sam Mngart je potekala mislim, da po isti trasi. Vseeno smo danes upali, da pa bo mogoče ob malo poznejši uri kljub severniku le nekoliko odjenalo. No, pa ni. Z vrha smo se spustili okrog 11ih. Do spusta v flanke nad sedlom smo vozili grifig beton. Izjema so bile razmetane klože novega snega. Predvsem z vrha do vstopa v glavno prečko se klože nabere za ca. 10cm. Mogoče bi kasneje ob 12ih ko v smer malo bolj posije sonce razmere le postale malo mehkejše (?). Do sedla smo se povzpeli čez Plazje. Med vzponom je snežna podlaga delovala zelo neobetajoče. Močno je namreč posuta s kamenjem in ostalimi temnimi tujki. No, med spustom pa nas je kar prijetno presenetila. Držali smo se ves čas levega roba in je kar šlo. Poznalo se je tudi, da je ta stran zglajena in očiščena tudi zaradi ostalih smučarjev. Bi bilo pa lahko bolj mehko. Prijetno smo bili presenečeni, kako daleč se je bilo možno še pripeljati na smučeh. Z dobrih 100m prekinitve ob izstopu iz struge, je šlo nato z malo drajtulinga kar do avta. Moj klik na ˝lepa tura-priporočam˝je zato potrebno jemati malo z rezervo.

Monte Coglians, 2780 m (barbara, 04.05.2014)


Aleš je predlagal Coglians in kljub temu, da se je Mišotu zdel cilj predaleč, sem se jim jaz pridružila. Od koče Tolazzi četrt ure do snega. Nadaljevali smo peš do vrha prve strmine (zjutraj je bilo še pomrznjeno). Potem pa s psi lagodno do "ski-depoja". Tam so smuči romale na nahrbtnike in po precej gnojasti strmini dosežemo vrh. Razgledi od Pelma do Grossglocknerja, Škrlatice, Montaža... so impozantni. Z vrha smo odsmučali okoli 13h – verjetno smo bili kako uro prepozni, ker je bil precejšen gnoj in se je temu primerno rahlo plazilo. Zgornjo strmino zelo previdno... no, naredili smo tudi nekaj zavojev. Potem pa odlična smučarija vse do konca snega.

M. in V. Mojstrovka (Darja Zaplotnik, 04.05.2014)


Čeprav je bil odhod z Vršiča malce pozen, je bila Pripravniška grapa trda kot kamen in kot taka prav luštna za popikat. Na grebenu je seveda pihalo, vrh pa na trenutke v popolnem brezveterju.
Odsmučava daleč dol, podlaga neodpuščena, mestoma precej trdo. Vzpneva se še na Veliko Mojstrovko. Smučanje v Drevesnico pa poezija po odpuščenih pobočjih.

Prevala (Branko, 04.05.2014)


Prevala (2067m)
V Neveji parkirišče zapolnjeno, kolona pa se vije neprekinjeno do Gilbertija. Tu se skupine razdelijo na vse varjante Kanina. Razmere - bolje ni možno. Pozdrav M&B

Trbiška šrbina (Andrej, 04.05.2014)


Prvi spodoben dan v sklopu letošnjih praznikov smo se odpravili v Italijo na ogled Trbiške Škrbine. Spodnji del ceste smo prevozili s kolesi. Kmalu smo prišli do snega, kin nas je po par kopnih delih pripeljal do jase, ker je se je začel konstanten sneg. RAzmere na turi so bile čudovite. V zgornjem delu ozebnika je bilo malce trdo... Pri spustu smo del strmine premagali peš, potem pa od trdega snega zgoraj, do odlično omehčane strmine malce nižje.
Barve neba in gozda spodaj so bile čudovite in vsekakor priporočam turo.
Za vas smo se trudili Dušan, Damjan in Andrej.

Montagne de Parpaillon (2919 m) (France, 03.05.2014)


Svoje spoznavanje Provansalskih Alp sva zaključila z vzponom na Montagne de Parpaillon, goro, ki zapira dolino Crachet zahodno od Col de Vars - to goro zato imenujejo tudi Le Crachet. Po zelo prijetni turi na L’Enclouse, o čemer je pisal že Mišo, sva imela še dovolj časa, da sva se odpeljala na Col de Vars. Spoznala sva, da je tam še več kot dovolj snega v zahodnih dolinah od katerih je bila Vallon du Crachet videti še posebno privlačna. Vendar pa je zaradi poslabšanja vremena morala ta tura počakati še en dan.

Za soboto pa so vremenarji predvideli okoli Col de Vars dopoldansko okno lepega vremena in res sva ga uspešno izkoristila. Tik pod prelazom sva parkirala, ob cesti stopila na smuči ter se po dolini Crachet in malo bolj strmih vršnih pobočjih vzpela na vrh. Smuka je bila zelo prijetna, čeprav sneg na posameznih senčnih pobočjih še ni bil čisto do konca predelan. Prismučala sva skoraj do avta, si privoščila kosilo v francoskem slogu s pogledom na smučine in sklenila, da je sem še treba priti. Po taki lepi turi je bila nato celo vožnja preko italijanske ravnine do doma veliko bolj prijetna.

Križ (Mišo Jenčič, 04.05.2014)


Razmere se od Tinetovega opisa niso bistveno spremenile. Snega je še več kot dovolj. Danes je mrzel veter poskrbel, da smo se vzpenjali po razmeroma trdem; ko pa smo odsmučali (ob 11h), je sonce opravilo svoje in je sneg idealno odpustil. Tako smo igraje prismučali do snežišča pod slapom, od tam pa še tričetrt ure vsaj meni vsakič bolj nadležnega sestopa do parkirišča.

Luknja (1758m) (Miha, 04.05.2014)


V Vratih se nas je zopet zbralo lepo število udeležencev memoriala ponesrečenim Mojstranškim reševalcem. Ob 7 smo se odpravili proti Luknji. Sneg se začne malo nad spomenikom padlim v gorah. Začetek tekmovanja ob 10:00 uri z Luknje. Smuka v dolino je bila v redu. Na plazu pod severno steno je že malo kamenja. S smučmi se pripelješ skoraj do spomenika.

Velika Mojstrovka (barbara, 03.05.2014)


Avto smo parkirali pri stražnici nad Drevesnico in se po kopni stezi povzpeli čim višje se je dalo (precej višje od snežnih jezikov). Potem pa na pasjo gaz in v meglo v smeri Velike Mojstrovke (hvala Bošjanu T., ki smo ga srečali malo pod vrhom, da nam je z gazjo olajšal orientacijo). Na vrhu manjša snežna ploha, zato kar hitro navzdol. Smuka bi bila fantastična, če bi bila vidljivost boljša, pa tudi tako je bila odlična. Pod ravnico smo prišli pod oblake in po povsem predelanem snegu smo prismučali po snežnem jeziku par metrov nad stezo. Ko smo že sedeli v avtu, se je ulilo kot iz škafa. Lp vsem, Barbara.

Nabojsova škrbina (Bačko, 01.05.2014)


Po solidnem sredinem sedlu Vršič (od avta do avta),smo se odločili, da bi bilo greh izpustiti turo med Kugyevimi gorami, sploh zato, ker nam je šlo vreme močno na smučko. V četrtek smo se zato iz Bca zapeljali v Zajzero in po dobre pol ure nošenja prišli na sneg, ki ga je še veliko. Malo nad tovorno žičnico so smuči romale na ruzak in po letni poti smo jo ucvrli(pesniško pretiravanje, kakopak)do izravnave in nato nad kočo Pellarini na sedlo. Smuka prav uživaška, ambient pa seveda fenomenalen. Pod kočo smo se obrnili levo in skozi popolnoma olistan bukov gozd (neprecenljiva izkušnja) priškijali do konca snega in nato še kakih 20 min peš do avta.
Poleg Torinčana Rafaella (no, mogoče mu niti ni tako ime),je bilo na turi še kakih pet, šest turašev.
In potem seveda rehidracija pri Hermanu.
Takega izleta se bom še udeležil.

Visevnik (Ivo, 02.05.2014)


Ceprav nisem bil prav zgoden je bila smuka z Visevnika odlicna. Sneg je zdrzal tudi po zaslugi nekaj crnih oblakov, ki so prijazno pocakali s posiljko do konca ture. Snega zmanjka pri spodnjem smuciscu, potem pa se prismuca skozi gozd do avta.

Pod Krisko steno (Ivo, 01.05.2014)


Krnica je bila za praznik kar obiskana, kar je glede na odlicne razmere razumljivo. Snega je se precej, je pa za ponedeljek predvideno pluzenje ceste do koce, tako da bo spodnji del manj prijeten.

Velika Dnina (Darja Zaplotnik, 02.05.2014)


Tura, za katero si človek že pred odhodom vzame v zakup precej nošnje navzgor in prav tako navzdol...na veliko presenečenje je slednje danes odpadlo. :D

Od Koče v Krnici se nekaj časa drživa letne poti za Špik. Ker je precej zaraščena in "posuta" s polomljenim drevjem se usmeriva v grapo zadelano s plazovino, ki se višje gor zvezno nadaljuje v Gruntovnico. Po znanih prehodih sva kar hitro v žlebu, ki te povede pod ostenje Škrlatice. Vrh njega oceniva, da derez ne bova več potrebovala, zato jih pustiva pri ogromnih viharniških macesnih. Malček me zamika obesiti jih na prvo vejo...vsled neugodnega vremena danes pretirane gneče in bojazni, da bi izginile pač ni. Za prihajajoče dni pa tega zagotovila ni. ;)

Po prostranih pobočjih prečno nadaljujeva na smučeh. Malu naju skrbi megla, ki se je spustila skoraj do Škrlatiških gred. Pa še deževati je začelo močno in nato snežiti. V mrzlem orlovskem gnezdu zato malo povedriva, pomalicava in se po jeklenici spustiva nazaj do smuči ter nadaljujeva naprej v zatrep Velike Dnine. Resda ji ime kar lepo pristoji, ampak letos imam občutek, da jo je količina snega kar malo zmanjšala. Oddrsava pod vznožje sten v desnem delu (levi je zatrpan z ogromno, trdo plazovino), se hitro pripraviva in odsmučava proti dolini. Sprva po parih centijih novega snega na trdi podlagi in nižje predirajoči se skorji. Nekako v višini zimskega dostopa na VMP pa začetek smučarske poezije vse daleč dol do Gruntovnice. Izjema je le skok v grapi, ki je z nekaj manevriranja čez rušje dopuščal prehod tudi 177cm lopatam.
V plazovni Gruntovnice sva uspela najti kolikortoliko užitne smučarske prehode, ki so naju z malenkost vzpenjanja in prečenja na smučeh pripeljali do smučarske normalke izpod Križke stene. Od tam pa samo še utrjen veleslalom po gozdu in mimo koče ter naprej po cesti do Malega Tamarja.
Za zaključek pa še nebodigatreba vzpon nazaj do vršiške ceste...če se malo pošalim, cena šotorjenja v TNP-ju je zdaj bolj ali manj poznana vsem, nedovoljena vožnja in parkiranje pa (zaenkrat) še ne. Pa niti si nisva želela danes tega izvedeti. ;)

Veliki Ozebnik (Matej, 02.05.2014)


Danes si mislimo, mogoče bo pa vreme le zdržalo in jo mahnemo proti Tamarju. Avto pustimo pri skakalnicah in odpešačimo po cesti. Približno prva tretjina je povsem kopna, preostali del pa še pod snegom oz. ledom. Malo čez 6 je bilo danes v Tamarju kar pomrznjeno. Vreme se je držalo, pa še na bolje je šlo. Preveč sonca si danes sploh nismo želeli zaradi malo poznejše ure. Snega nad domom še ogromno. Čez bukovo gmajno gotovo še en meter. Žled k sreči v teh koncih ni delal škode. Vseeno se med vzponom držimo kar bolj desno izven gmajne preko ogromnih snežnih stožcev. Nad gozdom je snežišče mestoma kar zrito od plazov, vendar se najdejo široki gladkejši prehodi. Višje pod odcepom za Kotovo sedlo se nahaja kar sveža bela plazovina, ki jo je najbrž povzročila kakšna odlomljena vehta. Jalovčev ozebnik je tudi kar dobro razrit, po sredini pa ga cepi še plazni kanal. Ob 9:30 stojimo pred V. Ozebnikom. Upali smo, da bo danes vseeno deležen malo manj sonca. Tako je bil pa ob tej uri že kar fajn odjenan. Ampak še vseeno užiten. Med spustom je bila podlaga še vedno toliko kompaktna, da ni pretirano plazilo ob zavojih. Tudi čez ozebnik se je našlo ob stenah kar gladko odjenano podlago. Redko posuto kamenje niti ne moti. Nižje dol je bilo pa sploh fino-mehko in z izjemo nekaj prehodov čez plazovino, kar gladko. Nad gozdom smo se držali desno, vstopili v gozd nekje na sredini in se čez gozd prav luštno pripeljali do doma v Tamarju. Naprej pa po laufarski progi. Se da res presenetljivo blizu avta pripeljati.

Kranjska in Koroška Rinka (ŠpehM, 02.05.2014)


Včeraj popoldne v rahlem dežju z otroci do Okrešlja. Zgodaj zjutraj izkoristim lepo vreme in nagnjenost k poležavanju mladine in jo ucvrem v hrib. Rahlo pomrznjen sneg pomaga pri vzponu s psi, dokler ne pridem pod Turski žleb, kjer je bolje iti peš - štapne. S Kranjske Rinke odsmučam z vrha do zasledovalca na Mali Rinki (malo me firbec, kdo drži tako enakomerno razdaljo z mano). Ko pridem bližje spoznam Borisa, se sezujem in greva skupaj še na Koroško Rinko.
Smučanje do žleba fantastika! Žleb (8.30) še pomrznjen - kasneje je bilo bolje - so rekli. Spodaj pa spet bomba!

Na Okrešlju zbudim zaspance in po zajtrku skupaj ponovimo spodnji del.

Konjski in Matajurski vrh (miro, 02.05.2014)


Z Žigom si glede na to, da sva bila delovna na praznik dela privoščiva pobeg v neobljudene hribe nad Bohinjem.
Na celi turi srečala le kolesarja na cesti proti planini Suha, sončno jutro pa uživala sama. Snežne razmere odlične pa še plohe so se naju ogibale.
Več pisnega in slikovnega materijala pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11404

Mlinarica (m're, 01.05.2014)


Krasna tura - razmere odlične, putr v v različnih stopnjah topljenja, razen zadnjih 100 višincev , kjer je nekaj jarkov in skorje pa malo novega pšena - rodeo. Prismuča se do cca.1400 n.v. Po levem bregu Mlinarice še kakih sto metrov nižje je pa potrebno potem najti prehod nazaj na desni breg. Z vrha sva opazovala Mateja & comp. pri zadnjem delu spusta z Razorja - čestitke :). Tura bo še nekaj časa aktualna. Trpala Andrej in moja malenkost.
P.S. Še enkrat hvala Jožetu Šteru za najden ’’pozabljen’’ cepin pod cestarsko bajto.
P.S. Na višini cca 1800 n.v sem našel črna očala s srebrnimi stranskimi ščitniki znanega proizvajalca športnih očal. Kdor jih pogreša naj me kontaktira na mail.

Pod Kriško steno (Breščak Marijan, 01.05.2014)


Malo kasno sva se odpravila – praznik seveda. Pa ni bilo nič zamujenega. Sneg še lepo drži in prav prijeten dan sva ujela za hojo in smuko. Parking ob cesti sva komaj našla. Kar precej obiska je bilo danes v Krnici. Na turi jih ni bilo opaziti. Snega je še dovolj, za smučati ravno pravi »puterček«. Na vršnih robovih še čakajo obilne opasti. Ob povratku so se nekatere spustile po steni v dolino. Kljub napovedi se je naredil res lep dan in martinčkanje po turi pred kočo je prav prijalo v družbi kamničanov. Še obvezno nadomestilo izgubljene tekočine potem pa z rožicami v roki domov. Med potjo pa naju je še pred Jesenicami obsula toča. Bilo je vsega po malem. Uživala sva Mateja in Marijan.

Monte Ventasuso/L"Enclause, 2712 m (Mišo Jenčič, 01.05.2014)


Zjutraj je na prelazu Col de Larche/Colle della Maddalena France izjavil "Italijani berejo napačne knjige". Namreč, ducati turnih smučarjev bi morali biti - glede na naš vodič - na sosednjem Tête de Fer (kjer smo na izhodišču opazili le dva avta) in ne tu! No, vsa množica se je kar hitro porazgubila po obširnih pobočjih, hkrati pa so nam naredili dobro gaz, tako da se ni bilo nič za pritoževati. Na sneg oziroma na smuči smo stopili že pri avtu. Ker je bilo malce koprenasto, ni bilo pretirane vročine in smo bili hitro na vrhu. Smuka je bila fantastična: vršna strmina ravno prav odpuščena, spodnji, položnejši del pa že povsem predelan sneg.

S prelaza Larche sva se odpeljala domov in zaključila najine mini počitnice v južni Franciji, ki pa niso bile zanimive zgolj zaradi lepih gora in dobrega smučanja, temveč tudi zaradi bivanja v slikovitem mestecu Barcelonnette. Le-ta se kar uspešno upira modernim časom in življenje teče kot pred 50 in več leti. Glavna ulica je polna lokalov raznih obrtnikov (mehanik za kolesa, prodajalna klobukov, palačinke…), na mestnem trgu je otroški vrtiljak… Skratka popoldnevi v Barcelonnette so bili skoraj tako zanimivi kot dopoldnevi na smučeh.

Križ (Tine Čopič, 01.05.2014)


H križu pač spada pešačenje nad skok, kjer se prične sneg. Nismo bili prav zgodnji, tako da je bilo od vrha do dna lepo mehko in zelo prijetno za smučanje. Če ne bo kakšne tropske vročine, bo tura dobra še kar nekaj časa.

Cima di Mezzo - Keller Warte 2713 m (Aleš S, 01.05.2014)


Naš cilj je bil Coglians. Iz Plöckenpassa smo se z avtom spustili do 8. serpentine na italijanski strani. Tod se odcepi cesta do planine Val di Colina. Mi smo obtičali na eni izmed serpentin, ki je bila še preveč na debelo zasnežena. Smuči ni bilo treba nesti prav daleč. Preden smo prišli do zvezne snežne odeje smo še enkrat sneli smuči. Potem pa po sanjsko lepi in zasneženi dolini pod Mont Florizom in pod kočo Marinelli do škrbine Monumenz. Strm vzpon na smučeh je bil zaradi odjuženega in nekaj svežega snega več kot zabaven. Iz škrbine bi se morali malo spustiti do grape, ki vodi na Coglians, pa so nas premagale smučine, ki so vodile naravnost navzgor na njegovo sosedo. Najprej na smučeh, potem pa se je vse skupaj postavilo bolj pokonci in so šle smuči na nhrbtnik, v roke pa cepin. Po lepih in strmih prehodih smo bili kmalu na vrhu. Deževni oblaki v okolici so nas hitro napodili navzdol. Pa potem ni bilo nič iz njih. Je bilo spet več sonca. Smučanje je bilo na strmih prečkah zaradi plazenja kar zanimivo. Drugje pa pravo uživanje. Turo smo našli zgolj slučajno, ker smo videli dva predhodnika, ki sta smučala iz vrha. Na Tabaccovi karti tura ni narisana, pa tudi v vodnikih je nismo našli. Je pa lepa in vredna greha. Juhuhu - Marjana, Ažmi in Aleš

Brennkogel (Štehi, 01.05.2014)


Glockner cesto so uradno odprli včeraj in nas je premamlo, kljub ne najbolj blesteči vremenski napovedi.
Bili smo zgodni in smo že ob 9ih odsmučali z vrha. Sneg je bil še trd, vendar smučarija ni bila slaba. Obiska je bilo veliko.
Snega je kr nekaj, tura bo še en čas aktualna, dile daš na noge pri avtu.
Ceste do Glockner ploščadi nismo preverjali, uradno naj bi jo odprli 3. ali 4. maja.
Več slik na TurnaRit.si

Razor (Matej, 01.05.2014)


Štart pri cestarski bajti pod Vršičem je bil danes malo bolj zgoden kot zadnjič (6:00). Mlinarica zelo podobno zasnežena kot v soboto. Snežna podlaga je vsaj v vrhnjem delu Mlinarice delovala kar kompaktno, vendar ne pomrznjeno. Na najino veselje pa je v višini odcepa za na Razor, sneg le nekoliko pomrznil. Pravzaprav ni toliko pomrznil, kot se je posušil in zakrknil:) Pa še malo skorice je fasal čez. V minulih dneh so to smer že vozili in so nama do strehe štapne zele prav prišle - hvala. Na vstopu na prvo streho pa štapne v glavnem izginejo, mestoma je poprhano nekaj novega snega, občutno pa se je odebelila skorja čez tisti mehki sneg pod njo. Skorja se je med vzponom lepo predirala. Prehodi so vsi lepo zaliti, vključno s finalnim delom do vrha (najbrž predvrh Razorja). Gor naju pričaka spremenljivo vreme. Da bi bilo v kratkem vreme boljše in podlaga bolj odjenana, se nama ne zdi zelo verjetno in nehava čakati ter pričneva ob 11ih s spustom. Ma je bila tista skorja kar zoperna. V zavojih oz. ob obremenitvi robnika je zelo neenakomerno popuščala. Nižje v senci je bilo bolje. Pod streho v prečki in skozi ˝abruč kamin˝ pa je bil sneg spet čisto druge sorte-mehko. Zgoraj na strehi zmoti eden plazni jarek, še dva pa v tem spodnjem delu. Drugače pa je smer gladka in lepo narejena.

Prestreljenik (Franci, 01.05.2014)


Na sneg smo stopili že pri avtu in po zaprtem smučišču mimo Gilbertija proti Kaninu.Na Prevali vstopna postaja sedežnice ni preživela teže snega in zgleda,da še dolgo ne bo pripravljena na delovanje.Z Romanom sva smučala z vrha Prestreljenika,vendar sva bila že pozna,ker je bil sneg že popolnoma gnil in je plazil pod smučmi.
Potem smo skupaj odsmučali po krasnem snegu vse do dna.Tura bo še dolgo aktualna.Lp

Mangrt (IgorZlodej, 01.05.2014)


Po Škrbini v Pečeh in Plazjanskih Lopah, danes na Mangrt.

Sneg prične nekoliko pod Mangrtsko planino. Grem po cesti, vendar le do prvega desnega ovinka, potem zavijem levo v gozd in po grapi gor proti Mesnovki. Tam spet malo po cesti, malo po pobočjih. Tokrat ne grem na sedlo, ampak prečim po snežiščih nad kočo in naprej pod Malim Rateškim Mangrtom. Na začetku jeklenic italijanske poti smučke romajo na nahrbtnik.

Grem po varianti malo v okviru italijanske poti, naprej po "zimski smeri" na vrh. Do "direktne smeri" je še bilo nekaj starih štapen (M&M), naprej sem jih delal sam. Na vrhu je bilo pohojeno, tudi videl sem dva, vendar srečali se nismo. Sta pa za mano na vrh prišla Avstrijca, eden me je prepoznal s foruma TKG, kratek klepet, potem pa jaz na smuči. Prvi del sem še preizkušal vezi na novih smučeh, tudi oddrsaval sem. Sledila je za moj okus pretrda prečka v desno, potem pa je sledilo uživaško vijuganje vse do stika z italijansko potjo. Tam si nekako že "rešen", čeprav je strmina še občutna. Vedeti je treba, da so na tem območju italijanske poti nameščene jeklenice. Spet je sledila prečka v levo in bil sem na prostranih snežiščih nad razcepom slovenske in italijanske poti.

Nadaljevanje je bil samo še užitek iz zavoja v zavoj. No vmes sem moral 2 x sneti smuči za kakih 10 metrov (plazovina in kopnina pod ruševinami stare koče.

Lijak (Peca) (mledni, 01.05.2014)


Še pred budnico sva se z Blažem odpravila proti Peci, da dokler se še da, presmučava kakšno lepo zasneženo grapo. Parkirava nekje na višini 1200 m nad Rišperkom, od tam pa s smučmi na nahrbtniku po gozdnih poteh do krnice Griwankar. Zmehčan sneg je v Polanskem žlebu je omogočal vzpon brez problemov. Blaž je prišel na vrh samo s psmi, sam pa sem od polovice navzgor pešačil. Na izstopu je snežna povezava že skoraj prekinjena, vrh Pece pa je že čisto gol. Samo kratek spust proti smeri koče na Peci in že sva bila pred vstopom v "lijak". Vstop in razmere v lijaku so omogočale super smučanje po zmehčani podlagi, tako, da je bilo užitkov kar prehitro konec. Še spust po plazovini do koder se da in s smučmi na nahrbtniku nazaj do avtomobila.

Vogel (vrh vzhodno) (MetodS, 30.04.2014)


Danes smo se z ženo in Klavdijo odpravili na Vogel. Žičnica in tri naprave zgoraj delajo še do nedelje, cena dvosmerne karte pa vključuje tudi uporabo teh naprav. S sedežnico na Orlovo glavo, od tu pa odsmučamo na planino Zadnji Vogel in od tu po dolinah in prehodih proti Voglu. Grozeči oblaki in nekaj grmenja nas ustavijo na zadnjem sedlu vzhodno od Vogla. Od tu v zmernem dežju odsmučamo. Snega je sicer na severnih straneh na višinah nad 1300 m še dovolj.

Slovenska -Triglav - za Cmirom (ŠpehM, 30.04.2014)


V Vratih začnemo že pred svitom, nadaljujemo po poti čez Prag in po Slovenski smeri na ledenik. V Belih plateh je že povsem kopno, sneg v celotni smeri pa južen. Borut se zadovolji z Kredarico, Igor in jaz pa (če sva že tu) morava na vrh. Vzpneva se čez Millerjev kamin in levo na ramo Triglava (2800m), kjer sva kasneje tudi začela smučati. Na vrhu uloviva še zadnje sončne žarke (po besedah meteorologa so bili tudi prvi po nekaj dneh megle) preden ga oblak spet povsem zakrije.

Smučanje - zgornji del sicer zelo strm, vendar sneg odlično prime, spodaj v kaminu pa je že vse napol gnilo in te je kar strah da te odpelje.

Na Kredarici nato kratek klepet ob pivu in nato v snežni plohi proti Staničevi koči + za Cmirom v dolino.
V zgornjem delu pod Cmirom se je zaradi temperatur pod ničlo ustvarila rahla skorja, nižje pa je smučanje užitek v ravno prav odjuženem srencu.

Mangart (Marijana & Marko, 30.04.2014)


Danes je preko noči krasno pomrznilo. Do razcepa Plazja na 1650 m sva šla na smučeh, višje peš. Na Mangart sva pristopila "Naravnost navzgor". Nad 2300 m, ko se začne strmina, je bila odsekoma lomljiva skorja, sicer je bil sneg precej kompakten, nad 2400-2500 m tudi nekaj novega snega. Križ na vrhu komajda gleda iznad snega.

Odsmučala sva po smeri Naravnost navzdol (I, 55°/50°, letos je nekam položno ;), po stiku z Zimsko je Marijana nadaljevala po Italijanski varianti, sam sem nadaljeval po Zimski preko spodnjega skoka, ki je ravno še zalit (potrebno je zapeljati čez/mimo skale). Razmere na vršni glavi Mangarta mešane, a v splošnem zelo dobre, razen povsem gnojnega vršnega južnega dela in krajšega odseka nad Zimsko, kjer je bil napihan nov sneg.

Pod smerjo je sneg odjenjal (opoldne), smuka do sedla je bila bomba. Po Plazju je bilo tudi odjenjano in je šlo do 1600 m krasno (nekaj kamenja sicer je v snegu). Sledi 250 m obupne smuke zaradi plazovin snega in zemlje, nižje sva pociljala v strugo in pod njo po gozdu prismučala vse do izhodišča (kopen je le mostiček).

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mojstrovka (Marijana & Marko, 29.04.2014)


Za razliko od Andreja sva bila nad Vršičem dopoldne, ravno pred dežjem, tudi "nagradnih" točk si nisva prislužila.

Gor Župančičeva, spust po povsem desni varianti Pozabljene (gledano od spodaj, v okviru poti), kjer so bile razmere v zgornjem delu "kriminalne". Globinski gnoj, kar je na 50° na meji varnega. Vzpon po smučarskih sledeh nazaj na vrh (navkljub temu, da sva gnoj pri smučanja odrezala, sva imela pri vzponu še vedno gnoj).

Z vrha sem odsmučal po Župančičevi, kjer razmere za tako strmino niso bile ravno najboljše (letos je zares pošteno strmo, zgornjih 50 m ima skoraj konstatnih 55°, kar bi bilo nekje za slabo I), ožina na koncu vršne strmine je ravno še vozna (s krivinami po skali), rampa je bila smučarska bomba, spodnji del zelo soliden, če se ozkemu vršnemu delu žlebu umakneš v loku po levi (vse vidne smučine so se rajši zbasale ;).

Marijana je odsmučala po Pripravniški, ki je še lepo zalita in tekoče smučljiva. Razmere zelo dobre.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Col de Fours, 2314 m (Mišo Jenčič, 30.04.2014)


Prvotni načrt je bil Montagne de Parpaillon, ki leži nad prelazom Col de Vars. Toda na poti proti izhodišču nas je zajelo močno sneženje, zato je France z letnimi gumami raje kar obrnil, midva pa sva se vseeno zapeljala na prelaz pogledat, koliko je snega - da bomo za jutri vedeli, ali so razmere primerne. Na prelazu je bil snežni metež še mnogo hujši, videlo se je 10 metrov, a v tem vidnem polju ni bilo nič (starega) snega, tako da v bistvu ne vemo, ali se splača ali ne. Je bila pa zato vožnja po zasneženi cesti navzdol toliko bolj pestra. Ko smo se v dolini ponovno dobili s Francetom, smo sklenili iti kar malo za nosom oziroma lepšim vremenom.

Tako smo se ponovno zapeljali proti Super Sauze, le da smo se ustavili na zadnji serpentini pred koncem ceste, kjer je tudi žičnica oziroma smučišče. Sneg sicer ni bil povsem strnjen, a po 5 minutah smo že lahko stopili na smuči. Nadaljevali smo po smučišču in se od zadnje vlečnice povzpeli na prelaz Col de Fours. Vreme smo imeli odlično, skoraj ves čas sonce, v ozadju pa smo opazovali temne oblake, ki so se zgrinjali v smeri Col de Vars. Smuka po predelanem snegu in spodaj po progah pa je bila prav tako odlična.

Stenar (2501m) (Miha, 30.04.2014)


Danes po nekej dnevnem oddihu na morju, spet mal v hribe. Zvečer se z Janezom slišiva po telefonu in cilj seveda Stenar. Ob pol sedmih smo se iz Vrat odpravili proti Stenarju. Do počivališča je pot, razen tam, kjer so posledice plazov, v celoti kopna. Izjema je graben, kjer je še kar nekaj snega. Kmalu od počivališča naprej cca. slabih 10 minut pa se sneg začne. Do dolince, kjer je odcep za bivak IV na Rušju smo smuči imeli na nahrbtniku potem pa proti Stanarskim vratcom z smučmi proti njim. Malo pod Stanarskim vratcem smo smuči zopet sneli in nadaljevali pot peš na vrh vratic. Po kratkem počitku smo pot nadaljevali proti vrhu Stenarja. Sledila je dolga izpostavljena prečka v desno in nato po grebenu na sam vrh. Sledil je spust proti Sovatni v dolino. Na vrhu po grebenu je bila rahla skorjica. Od prečke dalje pa lepo predelan južen sneg. V Sovatni so zaenkrat še vsi skoki zaliti, vendar spodnji ne bo več dolgo! Smučarija skozi Sovatno ena sama poezija. Izjema je bil spodnji del, kjer je že kar veliko kamenja. Odsmučali smo do bivaka pod Luknjo in po ogromnih plazovinah do spomenika padlim gornikom. Tam pa se snežna odeja konča in do Vrat je bilo potrebno kakšnih 20 min smuči nesti.

Chapeau de Gendarme, 2682 m (Mišo Jenčič, 29.04.2014)


Danes je bilo vreme celo boljše od napovedi in smo bili opoldne kar veseli, da se je malo pooblačilo in tako omililo neznosno vročino med vzponom. Sicer pa smo se zapeljali do smučišča Super Sauze (1700 m), kjer je bil na eni progi še sneg do ceste. Dobre pol ure smo se vzpenjali po smučišču, nato pa zavili desno v dolino ob vznožju Chapeau de Gendarme. Po smo se sprva zložno, na koncu pa malo strmeje vzpeli s smučmi prav na vrh (tik pod njim smo morali na nekem mestu nesti smuči kakih 15 m čez kopno skrotje). Na vrhu smo se naužili obširnega razgleda, nato pa odlično smučanje po predelanem snegu vse do do avta.

Mala Mojstrovka (Andrej, 29.04.2014)


Šele po 17h odrinem iz Ljubljane proti Vršiču, na poti pravo aprilsko vreme, malo sonca, malo dežja. Na Vršiču je bilo 5st.C, padla je tudi kaka kaplja dežja, ampak je praktično takoj nehalo. Usmerim se po Zupančičevi, vedno višje se vzpenjam, vedno bolj gnil je bil sneg. Nekaj malega tudi novega snega. V glavnem razmere ne preveč obetavne, zato sem se na rami pred zadnjo strmino pred vrhom odločil za spust na drugo stran proti Nad Šitom glavi. Smučarija zgoraj ne preveč dobra (gnilo), spodaj pa vedno boljše. Odsmučal sem do višine okrog 1800m, potem pa še enkrat dal smučke na nahrbtnik in se po Pripravniški grapi vzpel na vrh Male Mojstrovke. Z vrha sem odsmučal ob 20:30 in še ravno ujel zadnjo svetlobo, da nisem rabil čelke. Na povratku pa za nagrado še 3 kazenske točke v Kranjski gori.

Škrbina V Pečeh (Forcella Tedesca) (Darja Zaplotnik, 29.04.2014)


Iz Neveje se po zdaj že zaprtem smučišču vzpneva do Gilbertija. Nad njim po levi prečki in naprej po pobočjih v smeri sedla Vršič. Tam naju zajame preganjujoča se megla, ki se odgrne ravnopravšnji trenutek, da lahko brez težav pociljava v grapo, ki se izteče na škrbino V Pečeh.
V njej naju pošteno prepiha severnik, žal pa ne odpodi megle in ostaneva brez razgleda (in nadaljevanja ture) na slovensko stran.
Smučarske razmere v grapi so bile zadovoljive (zgoraj nov sneg). Je pa bilo pred nama v njej par Italijanov, ki so jo v spodnjem delu dodobra "spucali".
Nižje dol, pod meglenim pokrovom pa odlična smučarija po gnilcu vse do izhodišča.

Pivca na Gilbertiju danes nisva ignorirala, po besedah oskrbnice pa bo koča odprta do vključno 1.maja.

Pod Kriško steno (Damjana, 29.04.2014)


Glede ture je ze Jure N. vse povedal, tako da prilagam le nekaj slik. Smo se srecali na “vrhu” in malo poklepetali, tudi se z Jeleno in Vesno (?). Tudi zame je bila tura ukradena oz. podarjena, ampak iz drugacnih razlogov. Se je pa vsem tako mudilo v dolino, da sva bila z Andrejem v koci v Krnici edina gosta na pivu. Oskrbnik pravi, da je vreme kilavo, zato se nima vsak dan odprto. In da so letosnjo zimo najboljsi obiskovalci kolesarji !?!. Menda je bicikliranje po snegu zdaj zelo “in”. Kar se mene tice, bom na snegu rajsi ostala s smuckami. Jutri pa na obalo, kjer bo pelo kolo….Damjana

Pod Kriško steno 2.del (Jure N., 29.04.2014)


Končno smo uskladili Ksenijino akademsko kariero in Špelino baletno, da smo lahko nekam šli. Maticu pa se je poznalo včerajšnje pretepanje bukev in motorka, pa je ostal doma, Manca pa ima glasbene obveznosti. Tako smo sami trije šli v Krnico. Vreme tipično za te dni. Sneg je bil od podna do vrha enak. Novega ni več, tako da se super pelje. Ves čas na meji plohe, vendar je zdržalo. Špela malo pod vrhom imela vsega dosti, pa je počakala. Pozneje ji je bilo žal. Smučanje pa krasno, putrček, ves čas enako odjenan. Krasno ukradena tura. Uživali Jure, Špela, Ksenija in še kar nekaj ostalih.

Tête de Fer (Mišo Jenčič, 28.04.2014)


Pred leti sem kupil turnosmučarski vodnik po južnih francoskih Alpah in od takrat čakal na ugodno priložnost, da tudi v živo spoznam te lepe gore. Dodatna spodbuda so bili Tinetovi opisi izpred meseca, pa tudi razmeroma ugodna vremenska napoved za prvomajske praznike. Ko sem podrobneje začel preučevati možen nabor tur, sem ugotovil, da so praktične vse - glede dolžine, zahtevnosti in trajanja snežne odeje - optimalne ture natanko tiste, ki jih je opravil že Tine.

Včeraj smo se v dežju peljali čez Padsko nižino in bili na prelazu Larche kar malo neugodno presenečeni, ker snega ni ravno v obilju. Pri turi na L’Enclause, ki se začne na prelazu, je sicer sneg do avta, pri turi na Tete de Fer, ki se začne 300 m nižje, pa v začetnem delu ni več snega. Vseeno smo se danes odločili za slednjo, ker v vodiču piše, da je "najlepša tura področja", da je "classique des classiques", in da na njej neredko smuča več ducatov turnih smučarjev. Poleg tega naj bi bilo tudi vreme danes cel dan lepo, zato smo si izbrali malo daljšo turo.

Parkirali smo pri vasici Larche in se po lepi, z macesnovimi iglicami posuti poti napotili v stransko dolino Courroit. Po 150 višinskih metrih smo že stopili na prvi sneg in nadaljevali na smučeh. Bili smo sami in smo kar malo pogrešali vsaj koga od tistih ducatov, da bi nam malo kazal pot, ker je teren precej razgiban. Z višino je začela tudi naraščati tudi višina novega snega in ko je v zaključnem vzponu začela naraščati še strmina, smo se kar malo neugodno počutili. Poleg tega smo ugotovili, da smo malo zašli s prave (verjetno manj strme) smeri, pa še vrhovi so se povsem zabili, zato smo na neki škrbini, 2702 m, (180 m pod vrhom) obrnili.

Z vrha smo imeli sprva odličen pršič, ki pa zaradi difuzne svetlobe nismo mogli v celoti uživati, nižje pa je sneg postajal čedalje bolj južen in mestoma tudi gnil. V srednjem delu je bila smuka tako bolj spremenljiva, v spodnjem pa je bil seveda sneg povsem predelan. Na koncu še četrt ure peš sestopa do avta.

Nad Planino Ovčarija (miro, 24.04.2014)


Odklop v Fužinskih planinah in nad njimi vedno pride prav. Če pa so še razmere za smučarijo je pa sploh fajn ;)
Daljši zapis o turah na Malo Tičarico, Malo Zelnarico, Veliko Zelnarico in Zadnji Vogel leži tule: http://www.mphoto.si/?p=11315

Krnica (Aleš S, 27.04.2014)


Danes je bila Krnica manj zabasana s smučarji kot včeraj, a samevala tudi ni. Smučanje je pa super, tako da se jo splača obiskati tudi v takšnem bolj turobnem dnevu. Juhuhu Aleš

MM - Pripravniška (Domen, 25.04.2014)


Po 10. uri je na Vršiču pripekalo kakor za stavo, tako da sem takšne in drugačne grabne zbil z glave in pristopil na MM kar po lepih štengah čez Grebenc. Na vrhu se je sonce skrilo za oblake, tako da sem se najprej nekoliko ogreval za Pozabljeno, na koncu pa me je premamila Pripravniška, ki je bila še lepo zalita, le nekoliko prejužna, za povsem brezskrbno vijuganje. Generalno gledano pa, se splača, sploh vrhnja flanka Mojstrovke je bila boljša, kakor najbolj eminetno smučišče...

Pasje sedlo (MetodS, 27.04.2014)


Danes zjutraj in dopoldne je Aladin in druge napovedi kazal brezdežno in celo manj oblačno luknjo za Kamniškimi Alpami. Tako se že zgodaj z Janezom odpeljeva proti Logarski. Cesta od Mengša naprej mokra, v Kamniku rosi, od Raka naprej prične deževati, v Lučah že kar pošteno lije. Ampak to mora biti še zaostali ciklon, ne še nova fronta. In res, nekje od Solčave naprej kot bi odrezal suha cesta. Na začetku še oblačen pokrov, potem pa celo nekaj jasnine in sonca. Parkirava nekaj sto metrov naprej od Planšarije v Logarski, kjer je od ceste le kakih sto (vodoravnih) metrov do plazovin izpod Planjave. Od tu potem več ali manj na smučeh na Pasje sedlo (vmes je ena suha prečka preko melišča pod stenami Kamniškega sedla, a se potem smuča zvezno nižje in povzpne nekaj deset metrov nazaj gor). Na sedlu vidiva, da se začne okoli Kotličev basati in ker se nama ne ljubi preveč, je to dober izgovor, da se pripraviva in odsmučava. Smuka OK, ponekod je precej kamenja na snegu. Pod Planjavo je treba malo poštamfati gor, da se ujame zvezno smuko tiko pod stenami. Plazovina spodaj je že poletno trda in zbita in neprijtena a vozit. Ko sva dol, prične rahlo deževati, a se že sredi pira pri Domu planincev spet pokaže sonce.

Rateška škrbina (Domen, 23.04.2014)


Jezerska planina je bila še povezana, tako da se je še vedno pripeljalo do vrat avtomobila. V grabnu nekaj plazovine, tako da sem šel navzgor kar peš, navzdol pa se je plazovini in zapadnemu kamenju dalo v večji meri lepo ognit, prav vsakemu kamenčku pa seveda tudi ne. Z Rateške škrbine sem nadaljeval po zasneženi flanki proti M. Špicam, do roba stene. Smuka tipično spomladanska, povsem na vrhu, nad Ramšendolom je še fajn plazilo pod zavoji, v grabnu pa ravno prav odjenjano, za tipičen pomladni smuk. Spodaj v gozdu pa je šlo še najlepše v smuk postavitvi...

Škrbini Zadnje in Prednje Špranje (Štehi, 26.04.2014)


Tudi mi smo iskali napovedano jutranje lepo vreme v Julijcih. V Špranji smo sicer bili sami, a ker je vreme kr držalo, smo odsmučali z obeh škrbin. Smuka je bila dobra, je pa veliko plazovin. Po tekaški progi gre neprekinjeno še zmeraj praktično do parkplaca.
Več slik na TurnaRit.si.

Şkrita diagonala (IgorZlodej, 27.04.2014)


Klasika nad Ravnim dolom, ki je še obilno zasnežen.

Kljub plazovinam je šlo lepo na smučeh prav na vstop v grapo. Sneg seveda ni bil pomrznjen, vendar ugoden za hojo. Po grapi sem smuči nosil in jih odložil tik pod "poševno prečko", ki je prav tako lepo zasnežena. Sledila je še vzpon čez kratek kamin na greben na katerem se bohoti velika opast.

Sledil je sestop do smuči in nekaj zavojev, potem malo "čaranja", zelo gosta megla, ki ni omogočala sproščenih zavojev, nižje pa sem med plazovinami našel krasne flanke vse dol do ravnine Ravnega dola.

Mrzla Gora (2203m) (ŠpehM, 27.04.2014)


Zjutraj v dežju, nič kaj motivirani (dva od treh z zadahom od prejšnega dne ;)), visoko leteče cilje zamenjamo in ostanemo kar v domači dolini.
Gremo pogledat proti Savinjskemu sedlu, pa se nato odločimo kaj bomo. Na smuči stopimo na Okrešlju in jo mahnemo proti sedlu. Vreme se je vmes precej izboljšalo, zato v Mrzlem dolu zavijemo na pot proti Mrzli gori do grebena. Z njega se nato spustimo kakšnih 100m na avstrijsko stran v dolino Belske Kočne, potem Igor in jaz gor po vesini, ki ima vmes ožino s skokom, do vrha. Direktno z vrha se ni več dalo smučat zaradi vmesnih kopnin, sva pa odpeljala dol z predvrha 100m bolj severno. Verjetno je to smer Lepa soseda (V,S6).
Sneg je bil zelo gnil in plaziči, ki sva jih sprožila so nama lepo očistili traso, tako da so robniki lahko normalno delovali. Sledil je super spust proti Belski Kočni do poti na Savinjsko sedlo in po njej preko njega v Logarsko dolino.
Zelo lepa je tale soseda in zagotovo se še vrnemo - v boljših razmerah!

Nad Ovčarijo (Jure N., 27.04.2014)


Druščina je na povabilo Janeza arha odšla malo v njegove konce nad Bohn. Eni že od četrtka, mi trije z Fajfarjem in Maticom pa v petek zvečer pristopni marš do Smodlaka. Zvečer kako pivce, predvsem pa Ninotove dogodivščine... Zjutraj smo brez plana odšli smer Kanjavec. Sneg ni pomrznil, tako da smo zavili na Malo Zelnarico. Od tam smo 4 odpeljali po vzhodni flanki. Treba pa je bilo narediti par ostrih zavojev, nato se je povrhnja plast novega snega odplazila in sledilo je krasno smučanje po idealni naklonini. Potem se je vreme delalo in smo šli na Zadnji Vogel. Princip odstranitve novega snega ponovili in spet se nasmejali v smučariji. Vmes smo šli malo spet v hrib do ene opasti, ideja Maticova in sledili so skoki čez njo. Časa bilo še dosti in smo šli še na Kopico. Potem pa bežali pred črnimi oblaki nazaj do Smodlakovega brloga. Nedeljska tura pa je bila samo pospravljanje in sestop do Blata. Uživali Matic, Jure, Janez 2x, Miro, Nino, Stojan.

Pihavec (Andrej, 26.04.2014)


Pred šesto zjutraj je bilo v Vratih že nekaj avtomobilov. Sam jo mahnem proti Luknji in naprej na Pihavec. Vreme je bilo precej dobro, le včasih so se prikradle megle. Prehodi na vesinah Pihavca še lepo zaliti, sneg južen, ampak ne popolnoma gnil. Pri smučanju je malo površinsko plazilo, ampak je bilo prav dobro. Tura bo še nekaj časa aktualna.

Vršič (Igor Dežman, 26.04.2014)


V soboto in nedeljo ima pri nas žena komando in šli smo na izletniško izvidnico na Vršič.Vremenarji so spet mim ustrelil,saj je bilo vreme delno jasno.Na tretjem ovinku za smer Pod Kriško steno gužva pleha ob cesti,zato sem menil da bo na Vršiču tudi polno turašev,pa začuda nisem videl nobenega,ogromno kolesarjev,motoristov,pa nekega mladeniča v japonkah,kratkih hlačah in kratki majici brez rokavov je zaneslo gor..Bo treba kmalu v akcijo v te kraje.L.P.Igor

Mala in Velika Mojstrovka (Aleš S, 26.04.2014)


Ker ni šlo z rano uro, je šlo na Mojstrovke. Od ceste do vrha so narejene lepe štenge, tako da je šlo v poznem dopoldnevu lažje peš kot na psih. Mojstrovka je bila dopoldne oblegana po vseh pristopih. No, ko sem jaz prišel na Malo Mojstrovko nas je ostalo bolj malo, na Veliki smo pa bili opoldne samo še štirje. Iz Male sem odsmučal do Drevesnice in se na psih vzpel še na Veliko in odsmučal čez Vratca. Nad Vratci je seveda nekaj kopnine in zato nekaj metrov nošenja smuči ne uide. Sneg je na plazu že čisto predelan, zgoraj pa skoraj. Je pa super za smučat. Celo vreme je zdržalo. Pri vzponu na Veliko Mojstrovko me je grelo toplo sonce. Ko sem spakiral opremo v avto je pa vreme ubogalo vremenarje in je začelo pršeti. No ja, čez nekaj minut je spet toplo sijalo sonce. Bilo je fajn - juhuhu! Aleš

Križ (Darja Zaplotnik, 26.04.2014)


Klasika nad Vrati je imela danes presenetljivo malo obiska... :)

Snega je za konec aprila res veliko, zvezno se začne na koncu prečke (nad grapo s slapom).
Sicer pa se je vreme dopoldne naravnost poigravalo s kombinacijo sonca, megle in vetra. Ni pa pretirano zmotilo prijetne pomladanske smuke.

Pohajkovanje nad Vrati (Marijana & Marko, 26.04.2014)


Danes sva nad Vrati cel dan iskala Marijanine kužke... Šala! Dejansko se Marijana zahvaljuje tistemu, ki ji je ukradel pse, saj so ji prastari psi danes zelo dobro služili. V mokrem snegu bistveno bolje kot ukradeni.

Danes ni nič pomrznilo. Po Sovatni gor, kjer naju premami zalit prehod na greben Gamsovca, ki teče po žlebu tik desno od Glav nad Sovatno. Spremeniva plan in se zapodiva notri, ko se žleb zoži in postrmi (53°, konstanten naklon), opaziva, da je nekdo tu smučal. Upava, da z vrha Gamsovca, a se up razblini na prestopu z žlebu na rampo (ki vodi na greben), ki je premalo obložen s snegom, pa še ta je ves gnil. Obrneva tudi midva, Manjca sestopi peš, meni se je pa zdelo, da bo šlo s smučmi le lažje navzdol in sem odsmučal. V takih razmerah (premehko, ozek žleb) ni bilo prav nič uživaško, pravzaprav sitno.

V tem času je megla zagrnila vsenaokoli. Vseeno sva pociljala na Stenarjevo planjo in s pomočjo tipanja le našla prehode na vrh Stenarja. V splošnem je relativno položno, dva krajša prehoda pa sta preko 45°. Odsmučala sva v okviru sledi (sneg je na strmini precej plazil, na manj strmih se je dalo smučati kar skupaj s polzečim se snegom) in po Sovatni proti bivaku, kjer se je začuda začelo delati vreme - vse več modrine.

Ker se nama je še ljubilo, sva preko Luknje po smučarski normalki pristopila na vrh Gamsovca. Sneg je bil bistveno boljši in ni bil tako globoko gnil, smuka pa naravnost odlična, posebno na strmi vršni vesini (Z vrha na Luknjo, Z, 47-48°/40-45°, 200 m, izpostavljeno). Smuka naprej do Luknje in v Vrata zelo solidna, a je potrebno uloviti prave linije. Z nekaj borbe po plazovini se prismuča pod 1100 m, do avta je peš še skoraj pol ure.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mlinarica (Matej, 26.04.2014)


Štartamo pri cestarski bajti na ca. 1100m. Pred bajto se lahko stisnejo trije avtomobili, ostali so morali parkinge poiskati po okolici. Danes je bil namreč ta konec kar dobro obiskan. Sneg se najprej prične na desni strani doline na višini ca. 1300m (čelo plazovine pod stenami Razorja oz. Planje). Na tem mestu je podlaga kar razbita, vendar pride prav. Bolje slabo peljat kot dobro hodit. Na ca. 1500 pa podlaga postane že precej dobro smučljiva. Danes nismo uporabljali psov, tako da znajo štapne še nekaj časa počakati. Sneg ponoči zgleda ni nič pomrznil. Plan je bil poskusiti z vzponom na Razor. Prvi del prehodov pred vstopom na streho se nam je zdel dobro narejen in sva s Klemnom poskusila. Žal pa je bil teren totalno gnil in sva obrnila (okrog 9:30). Tudi slabo vreme na vrhu Razorja pri motivaciji ni pomagalo. Nadaljujemo do konca zatrepa in levo na vrh pod Turnom (ca. 1350m). Med spustom je v zgornjem delu vrhnja plast gnilca celo malo plazila. Ni bila smuka pa zato nič manj užitna. Malo nižji gladki del je bil za zavriskat. Kompleten spust smo izvedli po smeri pristopa. Na prestopu v kopni del Mlinarice mi je pogled spet ušel na izpostavljene vesine v zahodnem delu severne stene Razorja (v vpadnici Sedla Planja). Ena pikica se je vzpenjala tja gor. Hudo za videt. Medved, gams, smučar?? Potem pride pika na greben. Čakamo in le dočakamo. Pika začne smučati. Še vedno sem jezen da sem v hribe zopet vlekel fotič s prazno baterijo. Skratka, spremljali smo izvedbo smučanja, po naši oceni, na zares zahtevnem terenu. Kapo dol!

Pod Kriško steno (Mišo Jenčič, 26.04.2014)


Zapisi prejšnjih dni so nas premamili pod Kriško steno. Snega je res še presenetljivo veliko, je povsem predelan, motečih plazovin je malo, le na kar številne "špaltne" je potrebno paziti. Srečali smo veliko prijateljev in znancev, vreme je bilo lepše od napovedi... - skratka, what a day.

Žleb (AndrejL, 24.04.2014)


V razmerah, ki smo jih imeli, bi si ta tura sicer zaslužila vse možne točke, a je bil sneg vseeno malo preveč pošodran s kamenjem, tudi s okoliških sten je padalo vse mogoče, vsake toliko pa nas je še stuširalo. Kaj bi šele bilo, če bi bil jasen, sončen in toplejši dan. Hvala predhodnikom, ki so nam pustili vsaj sledi, za sledi pa hvala tudi medvedu (Ursus arctos L.), ki se je sprehodil iz Avstrije v Slovenijo. Tudi pivo pri Podnarju je padlo na plodna tla, še bolj pa pasulj na Ljubelju. Mare, Aljoša, Paro in Andrej

Viševnik (Igor Dežman, 25.04.2014)


Pa naj se za letošnjo sezono poslovim še od Gorjanske domače gore Viševnik,kjer smo v 70 letih orali ledino turnega smučanja.Težke Alpinine pancarje smo dali v rukzak,pa v vsak čevel po flašo pira,eno za spodnjo vlečnico,eno za zgornjo,jugovojska je sam na pir lavfala,no mi pa tudi.Glede na vremensko napoved sem startal od vojašnice pri 3 stopinjah plusa ob tretji uri zjutraj.Po smučišču sem malo iskal snežne jezike,potem pa so psi vlekli do pod Viševnika,nakar sem dal srenače gor,je bilo kar lepo pomrznjeno.Na vrhu sem bil ob šestih in do pol osmih užival v gorski tišini.Smučal sem od skale,sneg ravno prav odjenal in smuka enkratna do avta(razen spodnjega smučišča)Ob 8 sem jo že brzel proti Gorjam,bo treba mal v soimenjakova kraljestva pogledat v prihodnje,tam bo še sneg.L.PIgor

Za Cmirom (France, 24.04.2014)


Cesta v Vrata je lepo prevozna, snega pa je tudi še dovolj. Na smuči sem stopil takoj, ko sem prišel iz gozda in potem nadaljeval vse do Staničeve koče. Do ravnice pod Begunjskim vrhom je sneg lepo pomladansko predelan, više pa je osnova pokrita z okoli 10 cm svežega snega. Ta se še ni sprejel s podlago in se po njej zelo lahko spelje, kar je lahko malo neprijetno pri vzponu. Sonca ni bilo, je pa na vrhu močno pihalo, saj sem prišel na mejo oblakov. Zato sem se umaknil v zimsko sobo in ob tem presenečen obstal. Sobo so lepo uredili, pustili obiskovalcem metlo in soba je ostala urejena in čista. Zopet se je pokazalo, da urejene zimske sobe ostanejo urejene, če to le obiskovalcem omogočite, zanemarjene pa vse bolj propadajo. Še štedilnik in kurjavo dodajo, sem pomislil, pa bo soba dosegla stanje, ko je to običajno v Alpah.
O smučanju ni kaj govoriti - bilo je eno samo veselje.

Viševnik (Marijana & Marko, 24.04.2014)


Smučati se da brez prekinitve prav z najvišje točke do avta, če izbereš pravo linijo ...

Štartava ob svitu, spodaj je sneg za silo kvazi "pomrznil" in je relativno kompakten, posebno na smučišču. Višje stanje bolj mehko, na prečki s Kačjega robu na severno stran naju pa pričaka gnoj. Pristopila sva po severnem grebenu ob previsnih opasteh točno na vrh Viševnika.

Odsmučala sva po severnem grebenu v kotel pod Srenjskim prevalom (55-45°, 110 m), zatem po prečki na Kačji rob in do Zlatih vod ter nadaljevanje po normalki do Rudnega polja. Smučišče je ravno še zvezno smučljivo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Veliki Nabojs - Nabois Grande (IgorZlodej, 23.04.2014)


To zimo že tretjič proti Nabojsovi škrbini.

Za vsak slučaj vzamem s sabo dereze in cepin. Tokrat grem po desni varinati, plazovine so bile čisto Ok in bodo še nekaj časa. Od koče Pellarini naprej je snega v izobilju in je prav fajn za hodit, zbit in po vrhu malo južen. Ko pridem pod škrbino vidim, da z vzhodne strani ne zgleda preveč optimistično, snega namreč že zmanjkuje, vmes so razpoke. Grem na vrh in čez, tam pa vidim zelo lepo zalit južni žleb na zahodni strani, kjer je tudi možen alpinistični pristop. Snamem pse in smučke zapičim v sneg, na palice obesim pse, da se posušijo, upam, da mi jih kdo ne ukrade, ker naj se roka posuši tistemu, ki jih je vzel Markotu.

Namestim dereze in gor po žlebu. Izstop mi ni všeč, ker se bi znalo kaj podreti, zato grem v prečko levo in nekaj metrov po kopnem, ter po kopni polički nazaj na snežišča, ki me povedejo pod vrh. Zadnji metri kjer je jeklenica je kopen.

Sestop mi ne dela težav, smuka v Žabniško krnico pa sploh ni bila slaba, no tudi nadaljevanje po poti vzpona je bilo čisto Ok. Cesta spodaj je še zasnežena z enim kratkim kopnim delom. Na smučeh pridem do prvih travnikov, potem pa peš do Ojcingerja kjer sem turo tudi začel.

Raduha (Goran, 23.04.2014)


Domača klasika iz Črne do Bukovnika,kjer seveda snega ni več potem pa po peš poti do
koče na Grohotu kjer se sneg začne.Bolj ko se približujema koči Grs več je snega v plazu
ga je še precej,sneg je bil ravno prav odpuščen tako da smo lahko po plazu nadaljevali
z smučmi več kot polovico potem pa peš brez derez proti Durcam.Na vrhu je še kar nekaj opasti
ki čakajo da zgrmijo v dolino al pa tut ne drgač pa smučarija danes odlična za ta čas...

več slik na Turne deske.si

Pod Kriško steno (Jure N., 23.04.2014)


Vnema za smučanje počasi pojenjuje, problem ukvarjanja z večimi športi. Žigin plan Bohinjskih hribov je padel v vode, zato sva z Mirotom pokombinirala opremo (Miro-pancerlomac) in odšla na kratko slatko turo. Od včerajšnjih opisov nič novega, sneg krasno smučljiv gnilec, novi precej predelan. Vehte še čakajo. Tura bo aktualna še precej dolgo. Uživala Jure in Miro

Vrtača iz Podna (Marijana & Marko, 23.04.2014)


Jutranja. Zvezen sneg se prične 50 m nad Podnarjem; brez snemanja smuči se pa še vedno prismuča skoraj do parkirišča, če trikrat ali štirikrat s smučmi poflikaš po travah.

Danes je pomrznilo samo na začetnem-ravnem delu. Nad gozdom in do škrbine Žleb je bilo mehko, a relativno kompaktno. V Suhem ruševju gnojno, v Levi grapi malo boljše. V zgornji polovici Žlebu je plazovina novega snega, ki pa se ji da praktično v celoti ogniti. V Suhem ruševja je prav tako vse polno plazovin novega snega, ki so pridrveli z Vrtače. Na vrhu sva uzrla celo nekaj jasnine in sonca, ki se je hitro skrilo nazaj za oblake.

Smuka po grapi slaba (smučala sva desno varianto Leve grape), sneg enostavno premehak/pregnojen za tekoče in uživaško zavijanje na strmini. Smuka po Žlebu in do Mlake pa je bila prav solidna, odsekoma prav luštna. V Žlebu je nekaj zapadnega kamenja, ki pa ne moti preveč.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Cuel Sclaf (IgorZlodej, 22.04.2014)


Po včerajšnji megleni Mojstrovki sem šel danes na sonce.

Spet pričnem v Žlebeh in spet zavijem na pot 635, mora biti pa res lepa, če sem vsak teden tam. In spet grem po zahodni strani Bele peči, ampak tokrat po eni novi varianti, ki jo seveda omogoča debela snežna odeja.

Pridem prav tja, kamor sem želel, med viharnike in pozneje po lepih pobočjih do Jamarskega bivaka. Sledi dolgo prečenje, malo dol, malo gor in že sem pri naslednjem bivaku S. Procopio. Seveda sem tukaj že bil. Enkrat sem gor prišel iz vasice Tamaroz v dolini Reklanice, zelo strma pot, kot nalašč za vzdržljive.

Pogled mi uhaja na beli trak, ki se vije gor na Cuel Sclaf in v trenutku se odločim. Seveda sem smuči nosil in se potem čudil strmini, ki je zijala pod mano. Ko sem "počistil" gnil sneg, je bila smuka čisto OK. Ustavil sem se šele spodaj na Foran del Mus. Spet na pse in do bivaka Marušič, ki mi je nekaj časa nudil zavetje pred dežno-snežno plohco. Ko je ponehalo sem šel na dolgo prečenje pod Kaninom in Vršiči na sedlo Uršič. Smuka po gnilem ni vredna omembe, je bilo pa veliko bolje potem po smučišču V Žlebe.

Pod Kriško steno (Rok Kovač, 22.04.2014)


Glede na hrbet, ki še ni popolnoma okreval, sem si izbral lažjo turo z zmerno naklonino in z ne troganjem dil na nahrbtniku.
Sneg se prične takoj za mostičkom čez pritok Suhe Pišnice izpod Vršiča.Jutro je bilo skoraj še povsem jasno, srenec pa zbit in celo nekoliko površinsko pomrznjen.
Lepo sem se vzpenjal proti zatrepu Krnice ob žuborenju potoka in ptičjemu petju, vmes pa občudoval ostenja gora.Snega je od Malega Tamarja po cesti še dobrega pol metra, višje pa čedlje več.Nekje vmes na poti na 1600m zazeva nekaj meterska napoka snega.Višje pridem do novega snega, ki se je že posedel in ga je dobrih 5cm, višje do 10cm.Le ta se ni dobro sprijel s podlago, tako, da je v strmih prečnicah kljub srenačem dile spodnašalo vstran.Ob 12h se je sneg tudi v senci na vrhu precej ojužil, s sten Razorja pa so se kar pogosto vsipavali plazovi.Višje sem minuto-dve pred plazom s stene po notranjem sporočilu zavil na leva pobočja, zato je intuicijo vedno dobro poslušati.Do stene nisem šel, ker se je pod grebenskimi opastmi (med skalo in opastjo) dalo opaziti spodjede in vsipanje snega.Manjka še kakih 7 dni pri morebitnem toplejšem vremenu, da se orjaške opasti prelomijo.Smuka navzdol je bila zelo mehka in prijetna, z nič ustavljanja (cukanja) vse do Spomenika.Pri Eriki je bila danes na cesti opozorilna tabla prepovedana vožnja zaradi plazov, sicer pol odprta.Tudi sneg do Koče v Krnici bo še lep čas zdržal, najmanj še 10dni.Koča je bila danes zaprta, itak pa sam le redko pijem, če le nisem preveč žejen.
Super tura za konec aprila.

Jezersko sedlo (100jan, 21.04.2014)


Kava, potica, šunka, pirhi in poležavanje- na eni strani tehtnice in deževen, temačen dan v mokrem snegu in megli, na drugi. Dvakrat sva preložila odločitev in z enourno zamudo le prizehala na "Skiventure" v GC Karničar na Jezerskem. Sledil je zdravilen vzpon in če se do Jezerskega sedla popolnoma ne prebudiš, se ne boš nikoli. Razmočen, nov sneg po katerem se je dalo tudi smučati, je segal ene 200m pod Kranjsko kočo in kot je kasneje v ganljivem govoru razložil Davo, smo imeli brezplačno učno uro vseh elementov turnega smučanja. Sledilo je še nekaj govorov, spet smo jedli, spet smo pili, bili izžrebani in obdarjeni, poklepetali s sebi podobnimi čudaki in bili sklepčni, da pridemo tudi drugo leto, četudi bodo ošpičene prekle dol letele.

Pod Kriško steno (Franci, 21.04.2014)


Danes smo krasno izkoristili čas brez dežja.Na začetku je še celo posijalo sonce,potem pa je vreme držalo vse do povratka.
Na smuči se stopi že takoj po prečkanju mostu.Razmere so bile zelo dobre,le v zgornjem koncu je malo cukalo zaradi novega snega.Tura bo še lep čas aktualna,saj je snega še veliko.
Lp

Pürgleskunke (Aleš S, 21.04.2014)


Danes zjutraj je v Innervillgratnu sonce skozi oblake posijalo le toliko, da naju je spravilo na turo. V Kalksteinu, na izhodišču, je že lepo pršel dež. Pa očitno to kar precejšne množice turnih smučarjev ni motilo, pa se še midva nisva dala. Zbrala sva vsaj danes najmanj obiskan cilj - 2500 m visok Pürgleskunke. Šele malo pred vrhom naju je dohitel Italijan, ki je očitno dobro poznal turo. Brez njegovih smučin se najbrž ne bi podala v meglo. Ker je bila čisto na vrhu megla zelo gosta, se je tudi najin predhodnik obrnil - menda je zadnjih 100 m bolj strmih in plazovitih. Ker se ni videlo niti nekaj metrov naprej sva ga raje posnemala. Smučanje je bilo fajn. Najbrž brez 20 cm novega snega ne bi bilo možno zvezno smučati. Tako je pa le kakšen zavoj šel do trave. Tudi megla je ostala na vrhu in se ni spustila. Odvriskala sva do avta, kjer naju je spet pozdravil dež. Juhuhu! Mojca in Aleš

Nad Šitom glava (Mišo Jenčič, 21.04.2014)


"Eno kratko, malo za prezračit", smo rekli. Pripeljali smo se do Erjavčeve, nato pa peš na prelaz in naprej po gazi proti Mojstrovki. Na "primernem mestu" smo gaz zapustili in se začeli držati bolj desno. Vzpenjali smo se po megli, dokler se pobočje ni postavilo bolj pokonci in na obeh straneh so se pojavile pečine. To se nam nekako ni zdelo podobno Nad Šitom glavi, zato smo sklenili kar obrniti. K sreči se je ravno takrat malo odprlo in ugotovili smo, da moramo samo še "okoli vogala", pa bomo na pravi smeri. Odsmučali smo 80 višincev in se nato kar peš vzpeli na načrtovani cilj. Smuka je bila odlična – zgoraj par cm svežega na utrjeni podlagi, spodaj pa že povsem zglajene plazovine. Ob cesti smo nato prismučali do avta (seveda smo si že pri vzponu ogledali, kje je sploh možen sestop na cesto, kar so ob njej tudi večmetrske bande).

Grossglockner (U.R.Drnovšek, 17.04.2014)


V sredo popoldne smo se pripeljali do Kalsa, izhodišče Lucknerhaus (1918m) in potem do večera pridrsali do Studl-hutte (2802m). Prespali v odlično oskrbovani koči (spanje za člane PD je 12€, cel polpenzion/vrhunska postrežba pa cca 45€). Do tu se da priti tudi brez smuči.
V četrtek zjutraj pa smo jo oddrsali dalje po trasi ture št.5 (glej zadnjo fotko iz letaka) z izhodom na desno pod Adlersruhe.
Ta boljši so jo oddelali tudi po levi (in se izognili grebenu pod Adlersruhe), tako gor kot dol.
Naj omenim da od tu do grebena pod Adlersruhe ni priporočljivo brez smuči oz. brez krpelj, ker se predira čez kolena.
Pot na mali GG je zalita tako, da se da priti gor samo s cepini. Plezalni del (ni zajle!!!) je dejansko samo zadnjih 50m pred vrhom.
Če ni gužve ni nič nevarnega. Če pa ene naveze rinejo gor, drugi dol (semaforja pa ni) postane vse skupaj dokaj kaotično in je varovanje obvezno, ker te mimogrede kdo ritne dol po strmini.
Temperatura zjutraj je bila ene -12 in na trenutke je zelo pihalo. Skratka prsti na rokah so bili trdi kot plastika. Sicer pa šajba cel dan. Zjutraj je bil sneg zelo suh in ga je nosilo z vetrom sem in tja, popoldne pa se je že ojužil tako, da ni bil več tisti hudo zaželeni puhec.
Spust ni po isti poti (mimo koče Studlhutte) temveč gre bolj po desni (gledano navzdol proti Kalsu) nekako pod tovorno žičnico iz Lucknerhutte na Erzherzog-Johann-Hutte.
Snega pod LucknerHutte je bolj malo vendar je hoje do parkirišča pri Lucknerhaus samo 5 min.

Kreuzspitze (Aleš S, 20.04.2014)


To je bila prava velikonočna tura. Spominjala je na pisane pirhe. Začela sva v rahlem sneženju. Potem je začelo kar dobro snežiti. Iznenada se je zjasnilo in je bilo spomladansko vroče. Na vrhu naju je zavila megla. Skozi nemeglena okna sva navzdol vriskala po pršiču. Končala pa v dežju. Aja, kje sva bila. Innervillgraten, malo severno od Siliana. Že na izhodišču Kalkstein, 1639 m je 10 cm novega snega, na vrhu - 2624 m pa že dobrih 20 cm. Na vrhu je bil suh pršič, spodaj pa bolj mokre sorte, a še vedno pršič. Skratka bilo je več kot super in veliko več kot je kazalo zjutraj. Vesele pirhe vsem! Mojca in Aleš

Vrh Hribaric (2388) (Damjan S., 19.04.2014)


Glede na presenetljivo in hkrati spodbudno obvestilo Janeza Arha (hvala), da je cesta do Pl. Blato prevozna, odločitev ni bila težka. Prespimo na Grintovici, potem pa v soboto zjutraj zarana preko Krstenice, Pl. Jezerce in pod Škednjovcem na Vrh Hribaric. Sneg se je začel v gozdu tik nad Grintovico (cca 1350 metrov n.m.v.), vmes do Krstenice ena kratka prekinitev. Čisto na vrhu je postajo megleno, vendar smo že v višini sedla med Škednjovcem in Vrhom Hribaric meglo pustili nad sabo. Smučali smo v smeri pristopa do Krstenice, nato pa po vlaki proti Pl. Blato. Prismučal smo do cca. 1350 m.n.v. Do cca 1900 metrov je bil sneg trd, nato pa ojužen. Glede na dokaj neugodno vremensko napoved, smo bili na koncu zelo zadovoljni, da smo izkoristili Velikonočno soboto (Breda, Eva, Petra, Sonja, Dušan, Iztokin sam). Danes, ko zunaj dežuje, še toliko bolj.
V tednu dni sem bil že drugič v tem koncu, le da smo zadnjič (Primož in Matjaž) smučali iz Kanjavca. Cestnine v soboto (še) niso pobirali.

Stenar (Vital, 19.04.2014)


Slaba vremenska napoved je zreducirala našo grupo iz TSKO PD Kamnik na tri udeležence. Pa vreme sploh ni bilo tako slabo. Res je,da nismo imeli sonca kot naši predhodniki,dan prej, vendar je bil vzpon po malo odjuženem snegu prav prijeten.Nad prečko je vršni greben zaprla megla,z redkimi snežinkami.Bogdan je bil hitrejši in je z vrha odrinil v popolno mleko,z Urošem pa sva malo kasneje,ko se je delno odprlo.Sledilo je uživaško smučanje,s parimi obvoznicami,vse do spomenika .

Poljanski žleb - Peca (mledni, 19.04.2014)


Snežna meja se v teh dneh tudi na Peci hitro dviguje, a so žlebovi in grape proti severovzhodni strani še vedno lepo zaliti. Tako smo se v soboto zjutraj pred napovedanim vremenskim poslabšanjem iz Mežice odpravili izkoristiti bližnjo možnost. Z avtom smo se pripeljali do višine Rišperka. Tam pa smuči in pancerje na nahrbtnike in po gozdnih cestah, poteh in vlakah čez mejo proti izhodišču, ki ga avstrijci imenujejo Griwankar. Nekje na 1500 m smo si nadeli smuči in se po ravno prav zmehčanem snegu v redkem gozdu približevali krnici Griwankar. V vznožju smo se odločili, da se vzpnemo po osrednjem - Poljanskem žlebu, kakor mu pravijo domačini na naši strani. Snežna podlaga je bila ravno prav zmehčana, da je dopuščala vzpenjanje brez posebnih težav. Višje je bilo treba zaradi strmine uporabiti srenače. Ker pa jih sam nisem imel s sabo sem presedlal na dereze in cepin, medtem ko sta Sašo in Marko te uporabila še le malo pod vrhom žleba. Med vzponom nas je poprhalo nekaj kratkih snežnih neviht, na vrhu žleba pa nas je pričakala megla. Od tam smo se opravili še na vrh Pece od koder pa sta nas neprijeten hladen veter in megla hitro pregnala. Po pomrzjenem snegu smo se v smeri vzpona spustili do žleba, od tam pa po nekaj previdnejših zavojih kakor po smučišču odsmučali najboljši del spusta. Med spustom smo srečali še nekaj somišljenikov, ki so uživali samoto tega dela Pece.

Triglavska Magistrala (Janvit, 15.04.2014)


Svojo deseto obletnico turne sem se odločil kronati s Triglavsko magistralo - in tudi druščina (Artač, Leon in Keber) se je hitro nabrala! Da se nebi slučajno vrnili preveč spočiti, smo celotno traso začinili z različnimi dodatki. Štartali smo pri spodnji postaji gondole in se po smučišču povzpeli do snežne meje (ta je v soboto segala do 900mnv, danes pa je sigurno nekaj 100m višje). Nato smo nadaljevali po Žagarjevem grabnu in kasneje zavili desno mimo Konjskega vrha na istoimensko sedlo. Sneg je bil v celoti predelan, kompakten in odličen za smuko. Prečili smo v desno in se nato spustili v konto. Od tam smo se povzpeli na Mohor (1847m) in odsmučali v Krošnjo. Zimske markacije so speljane nekoliko bolj levo, kar je smučarsko povsem nezanimivo, medtem ko se nam je zdel Govnjaški kuk malo preveč s poti. Kakorkoli, imeli smo skoraj 400m odlične smuke in nato še kratek sprehod do koče na Komni. Naslednji dan smo prečkali Lopučniško dolino (v slabši vidljivosti priporočljiv GPS) in se mimo triglavskih jezer povzpeli do bivaka na Prehodavcih. Ta je mimogrede popolnoma obnovljen in opremljen s sončnimi celicami in elektriko:) Nekaj krame smo pustili v bivaku in se povzpeli še na oba vrhova Kanjavca, kjer smo lahko občudovali sončni zahod. Smuka po rahlo odjenjanem snegu je bila ponovno odlična. Tretji dan smo nadaljevali čez Hribarice in se spustili skozi Mišeljsko dolino. Tam so trenutno odlične razmere, le na višini 1800m je veliko skalnatih preprek in se je potrebno držati skrajno levo oziroma skrajno desno. Na Velem polju smo pomalcali, posušili pse in se povzpeli na Konjsko sedlo. S Kalvarijo smo se dobro namučili, pa še vreme se je počasi kisalo. Zadnjo noč se je močno ohladilo in tudi zapadlo je nekaj centimetrov snega. V megli smo se spustili čez ledenik, se povzpeli na Begunjski vrh (2460m), in nato odsmučali v dolino za Cmirom. Megla se je razkadila, sneg pa na žalost ni popustil. Bilo je tako mrzlo, da so nas snežinke spremljale tudi ob pivu pri Peričniku. Snega je v Julicih še vedno ogromno - Triglavska magistrala bo aktualna še vsaj do sredine Maja. Če kdo potrebuje kakršnekoli informacije naj mi piše na email. Še GPS podatki:

Dan 1: http://www.movescount.com/moves/move29592890
Dan 2: http://www.movescount.com/moves/move29592897
Dan 3: http://www.movescount.com/moves/move29592901
Dan 4: http://www.movescount.com/moves/move29592906

Mali podi, Žmavčarji (100jan, 19.04.2014)


Po pričakovanju, naju je povezana snežna podlaga pričakala nekaj nad "lovskim" skokom, kar pa za gor ni bistveno, saj se do vrha v trenutnih razmerah bolj spača nositi, lahko pa se tu preobuješ. Bratsko sva si razdelila par derez in v bivaku tudi oblizke, ki jih je Marči pričarala iz ruzaka. Med nadaljevanjem vzpona sva žalostno opazovala čedalje gostejšo meglo, ki je ogrožala minimalno potrebno vidljivost za dobro smuko, sneg je bil namreč odličen. S ~ 2100 nmv sva lepo odsmučala do copatkov na ~ 1500. Škoda, z vrha Križa bi bilo ravno prav. Lp.

Velika Mojstrovka (Bačko, 19.04.2014)


Ne najboljša napoved za sicer menda najlepši dan v podaljšanem vikendu, nas je zvabila na Vršič. Cesta je skoraj že prebita, a zaenkrat prevozna do Erjavčeve koče, po izjavah cestarjev, naj bi bila v celoti prevozna v kakih dveh dneh.
Po plazu na smučeh do škrbine v Grebencu, nato nekaj deset višincev peš po kopni poti na greben, in dalje na VM. Smuka zgoraj prav solidna po cm ali dveh novega snega in nato po ravno prav odjenjanem srencu, nazaj na škrbino in po še zadovoljivo mehkem plazu do avta. Kolega, ki je smučal z MM v Drevesnico, je bil prav tako zadovoljen.
Vreme bistveno boljše od pričakovanj, še sonce smo našli. Juhej juhu!

Pihavec (Marijana & Marko, 19.04.2014)


Vreme ni bilo tako slabo kot napovedano. Večinoma oblačno, občasno je snežinkalo, mestoma vetrovno, malo megle in celo malo sonca.

Snežne razmere na vršni glavi Pihavca so bile odlične. Sneg ponoči ni ’zares’ pomrznil, odjenjano pa tudi ni bil nič. Kakorkoli, bilo je grifig, smučka se je malenkost ugreznila, smučarija prvovrstna. Tu in tam je bil tudi napihan nov sneg (pšeno), ki pa je bil bolj v napoto.

Z vrha sva najprej smučala direktno v Konto pod Gamsovcem (Z, 50°/45-°, 330 m). Drugič pa po klasiki na Luknjo (Z-, 45+°/40+°, 500 m, izpostavljeno). Nadaljevanje do in pod Luknjo je bilo odjenjano, smuka slabša/povprečna. Prismučala sva (skoraj) do spomenika.

Še vedno čakava na pse, da se vrnejo domov ... ;)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mala Mojstrovka (Marijana & Marko, 18.04.2014)


Z Jakom smo imeli večerno na Mali Mojstrovki. Cesta je bila sicer "prebita" do prelaza, a je bila prevozna le do Erjavčeve. Vzpon po Župančičevi, katere izstopni odsek je v danih razmerah pošteno strm (napihan sneg, ki bi ga znalo biti morda celo za 10 m debeline; levo in desno so velike previsne opasti).

Odsmučali smo po Pozabljeni smeri proti Šitni glavi (T+, 45-40°, 200 m)(v okviru poti, nekdo je pred kratkim že smučal). Razmere tako-tako: odjenjalo ni nič, približno polovico smeri je bila zoprna lomljiva skorja, ostalo pa krasen grifig sneg. Pod Šitno glavo je bilo včeraj zvečer prijetno gnilo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Lipanca (Igor Dežman, 19.04.2014)


Dost je!Je rekla žena tvojga flankiranja nad Lipanco,pel še nas,pa sem jih samo do Blejske koče.Do Lipance gnoj,nad Lipanco pa po ustnih izjavah turnih smučarjev super.Dons sem bil pešaka.L.P.Igor

Kredarica (za Cmirom) (Franci, 19.04.2014)


Razmere za vzpon za Cmirom danes dobre.Ponoči ni pomrznilo ,kar je omogočalo hojo brez težav.Od sredine naprej je bilo nekaj novega snega,od Staničeve proti Kredarici pa gosta megla,ki se je ob povratku še nekoliko spustila in zgostila tako da je bila vidljivost do Staničeve nična.Nižje pa brez megle in krasne razmere do gozda,kjer se sneg naenkrat konča.Lp

Pogrešani psi (Vrata - Luknja) (Marijana & Marko, 19.04.2014)


Pri vzponu iz Vrat proti Luknji sva kože za smuči odložila na dveh drevesih v razmaku 100 višincev. Ko sva se vračala, nobenih psov ni bilo več na spregled.

Tisti, ki jih je odnesel v dolino, naj se čimprej oglasi na mako_kern@yahoo.com.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Lopa --> Col delle Erbe (Darja Zaplotnik, 18.04.2014)


Hladno jutro naju pričaka v Neveji, zato gredo smučke takoj na hrbet. Namesto po klasiki (mulatjera) se do zgornjih nadstropij kaninskih prostranstev pozpneva po izjemno trdi grapi Lavinal Lung (zimska oprema obvezna). Vrh nje naju končno dohiti sonce in na smučeh oddrsava do škrbinice pod Lopo (Monte Leupa). Tam se preobujeva in v okviru vzhodnega grebena vzpneva na vrh. Sprva zelo strm in zašiljen greben je precej ovešen z opastmi. Zgoraj, ko se izravna pa so napoke opasti mestoma vidne, kar precej olajša napredovanje. Se razume, da je potrebna velika pazljivost in preudarnost!

Po sestopu natakneva smuči in po trdi podlagi odsmučava pod Prevalskim Kuntarjem do konte pod Gilbertijem. Natakneva nazaj pse in se povzpneva na sedlo Bila peč (vmes seveda ignorirava pivce pri Gilbertiju-itaq naju čaka pri avtu) ter se kar s psmi na smučeh spustiva z njega in nadaljujeva na Col della Erbe (zaobljena vzpetina zahodno od Bile peči).
Od tu pa fenomenalna smuka po odpuščeni podlagi, sprva skozi neštete kotanje do pod zahodne stene Bile peči in dalje po strmem gozdu, kjer v okviru poti 635 prismučava na levi krak smučišča.

Prima krog nad Nevejo!

Stenar (aleš, 18.04.2014)


Včerajšna tura na Stenar mi je bila ena lepših letos in vse kar je napisal Klemen.B.drži.Očitno je naredil tudi lepo reklamo,kajti obisk je bil kar precejšen.Zanimivo je,da je šla večina gor čez Sovatno,sam sem šel raje čez Stenar.vratca in odsmučal po krasnem snegu v Sovatno.Več pa na hribi.net..

Mrežce (Mišo Jenčič, 19.04.2014)


Pri spomeniku je toliko snega vsenaokrog, da sem se spraševal, čemu le sta Igor in France pisala o big footkah in o flikah snega. Ko smo dosegli gornjo cesto, nam je bilo hitro jasno. Kopnine so bile - zlasti na strmih pobočjih - obsežnejše kot smo pričakovali, zato smo opustili prvotno načrtovani Debeli vrh (nismo vedeli, kaj bi nas čakalo spodaj v gozdu) in se zadovoljili z Mrežcami. Vreme je bilo res precej puščobno, a sneg je povsem predelan, smuka je bila perfektna in tudi spodaj po poti smo se z manjšimi obvozi brez snemanja smuči pripeljali do avta.

Plazje (Domen, 19.04.2014)


Turobno jutro je odplavilo bolj zveneče načrte, pa smo se zapeljali do Belopeških j. Na sneg smo stopili pred vrati avtomobila in se do tam brez prekinitev tudi prismučali. V spodnjem delu plazu je precejšnja plazovina, kjer smo dali smuči na ruzake in jih tam pustili počivat do sedla. Pod sedlom manjša snežna plohica, na sedlu pa se je ravno nad našimi glavami odprlo okno jasnine, tako da se nad vremenom danes nikakor nismo mogli pritoževat. Nekaj cm novega snega je poskrbelo za super razmere v zgornjem delu (aprilski pršič je vedno nekaj posebnega;)), spodaj pa nekaj rodea po plazovini (povsem prebavljivo) in v superveleslalomskih zavojih po odjuženem do prtljažnika avtomobila. Še najbolj začuden sem bil nad tem, da smo srečali zgolj 2 "sotrpina"...

Grape nad Zelenico (Andrej, 18.04.2014)


Pred velikonočnimi prazniki in s tem povezanimi požrtijami se spodobi narediti eno daljšo turo. Po službi na Ljubelj, štartam nekaj čez 17h. Na moje presenečenje je bilo na Ljubelju 15st. in sneg je bil temu primerno ojužen. Glede na dobre razmere na Šentjanskem plazu zavijem desno v Večerno smer. Razmere v njej precej dobre, nekaj cm južnega snega na stabilni podlagi. Odsmučal sem po smeri pristopa, na prehodu v spodnjo grapo je potrebno malo pomotovilit čez rušo. Nazaj po Šentjancu na vrh, odsmučam po desnem kraku grape Y, sneg še vedno odjenjan in super za smučat (že v soju svetilke). Nadaljujem mimo doma na Zelenici, kjer so vsi židane volje in sliši se glasna muzika, proti Suhemu ruševju. Desno na Palec in po grapi na avstrijsko stran. Grapa super za smučat, v spodnjem delu je že kar nekaj kamenja, na sredini je ena poka, ki pa je še normalno prevozna/prehodna (še nekaj dni brez težav). Nazaj po grapi in spust z grebena Palca in še odločitev za zadnji vzpon, po Osrednji na Vrtačo. Zgornji del grape (cca. 150m) izgleda, da čez teden ni nič spuščalo in je kar trd, vendar za smučat primerno grifig. Na vrhu me ujame še snežna nevihta in v megli odsmučam proti avtu. Super začetek velikonočnega vikenda.

Peto žrelo (Aleš K. , 19.04.2014)


Cesta do koče je seveda že kopna. Sneg je bil v srednjem delu sicer precej trd, vendar je omogočal še lepo smučanje. Zadnje padavine so tudi ponovno zgladile teren.Zaključek na plazišču in še 10 minut do koče. Kljub slabi vremenski napovedi lepa tura. Na vrhu je za trenutek sramežljivo posijalo sonce.

Mrežce (France, 18.04.2014)


Cesta do spomenika je lepo prevozna, če vas ne skrbi, ali bo na koncu mogoče obrniti, morda celo parkirati (danes smo se najbrž vsi nekako uspeli stisniti) in če vam nihče ne pride nasproti. Smuka z Mrežic je pravi užitek po dobro predelanem snegu in zaenkrat se da pripeljati vse do avta - posebno še, če imate tako srečo kot midva - srečala sva poznavalca Igorja, ki nama je v spodnjem delu pokazal povezane flike snega.

Jugova grapa in Dovški križ (Matej , 18.04.2014)


Ne preveč zgodaj, peš mimo Martuljški slapov in do Za Akom, do tu je šlo brez opreme. Nadaljujem v smeri treh macesnov, globoko pod njimi si nataknem dereze, 2 pohodna cepina, čelado pa sem imel že od prej. Sneg je bil trd ves čas, v Jugovi grapi tko pol - pol, mehak in trd sneg, ledu pa nisem našel, le ponekod je bilo zelo trdo. Pod grebenom, šel sem v levo grapco je poč in še cca 10 minut do vrha Dovškega križa. Sestopim po drug grapci in nazaj po smeri prihoda. Bil sem sam, srečal nobenga, te konci pa so mi dobro poznani bolj pohodna brezpotja.

Album:

https://plus.google.com/photos/114400986607884783562/albums/6003690268319105681?sort=1

Kalški Greben (Jurij Šoba, 18.04.2014)


Kdor je imel možnost iti na turo danes, na koncu hladnega obdobja, je zadel: zjutraj pomrznjeno za varno hojo z derezami, opodne popuščen sneg za odlično smuko, pa še veter je pojenjal - da o soncu niti ne govorimo. V takih pogojih sem lahko opravil turo na Kalški greben, ki sem si jo že dolgo želel. Izhodišče je bila Planina Jezerca (šele ob povratku sem bolje pogledal rampo: Gorenjci zahtevajo 5 cekinov po 1 EUR, pa se dvigne za dostop do Gospince; imel pa sem itak en bankovec za 20), po travnikih in smučišču direktno na Zvoh, spust s cepinom in derezami po drugi grapi po vrsti na planino Dolga Njiva, vzpon s smučmi po levi strani, gledano navzgor (zaenkrat so med ruševjem še dobri prehodi, srenači niso bili več potrebni), obisk obeh vrhov Kalškega Grebena (drugi se mi je zdel višji), smučanje po smeri prihoda, na Dolgi Njivi sem šel, kot veli kažipot: Krvavec čez sedlo Razor 40 minut (na zmehčanem snegu sem moral otepati cokle z derez, moj čas je bil daljši kljub smučanju), idealna smuka po zratrakiranem snegu do gondolske žičnice. Potem pa še dobre pol ure cokljanja do avta. Sneg je bil tako v redu, da je bil tudi vršni greben, na katerega opozarjajo, povsem varen. Le v spodnjem delu nad Dolgo Njivo je treba zadeti prehode med ruševjem.

Planjava (2396m) (ŠpehM, 18.04.2014)


Z avtomobilom pod Podvežak, do planine in nato do snega še kakšnih 100vm. Ostanem pa raje na nogah, ker sneg se ne predira, pa še psov mi ni treba gor in dol dajati. Prvi je Tolsti vrh (1986m) sledi spust do Praga nad Korošico, kjer odložim spremljevalko - psičko. Vzpnem se na Lučkega Dedca in odsmučam po rahlo opuščenem srencu SV vesino T+ 150m(40-45°/50°). Pod Korošico spet peš v spremstvu psa (ki sem ga komaj doklical z žvižgi), proti Srebrnemu sedlu in naprej na vrh. Za smučanje do Petkovih njiv sem raje izbiral star ojužen srenec, ker je novi napihan (tudi že južen) sneg zelo zaviral. Na koncu pa, za jagodo na torti, še spust po flanki Deske (1969m). Vsi spusti dobijo desetko!

Zelo lepa, vendar dolgotrajna tura - 16km, štirje spusti (najdaljši 700m) - skupaj 1400m. Čas poreben za turo; odvisno od mašine.

Debela peč (Igor Dežman, 18.04.2014)


Nič sprememb od včeraj,le od spomenika sem startal ob 8 uri pri-2.Slike so v rumenem,ker so na Blejski koči barvali pirhe.Z Debele peči odsmučal ob 12 uri,enkraten putrček,pri oznaki za krave na planino,sem alasko zamenjal za big foot in se s legendo Francem pobijal do spomenika.L.P.Igor

Mala Mojstrovka (2332m) (Miha, 18.04.2014)


Današnja tura samo za vriskat. Začetek pri Erjavčevi koči, cesta z Kranjskogorske strani ni prevozna do vrha Vršiča, vendar cestarji pridno delajo na tem, da bo v kratkem prevozna. Po plazu smo se povzpeli do vstopa v Butinarjevo grapo. Gorazd in Rajc sta se povzpela po njej. Midva z Miranom pa sva se odpravila v Pripravniško grapo. Razmere v njej so različne, na vstopu in izstopu mehko. V sredini pa je bila še izredno trda. Nato je sledil vzpon po grebenu na vrh. Po kratkem počitku in malici pa sanjski spust proti Vratcem in po plazu na Vršič.
Lp.

Peči (Swiss, 17.04.2014)


Pozdravljeni !

Včeraj iz tminskih Raven na pl. Razor . Do prvega snega je eno uro in pol peš hoje po suhem listju , kar je le za najbolj zagnane turaše hihi . Zima se torej tu v Pečeh poslavlja . Na severnovzhodni in severni strani grebena , pa še globoko spi , hihihi ! Zato je smuka na tej strani vredna prejšnje peš hoje . Je pa bil včeraj sneg na južni strani Peči pomrznjen , da na severni strani grebena ne govorim , smuka je bila temu primerno zahtevna . Sicer pa so to le trenutne razmere , morda še danes enake že jutri pa drugačne . Obiska na pl.Razor , kot je razvidno v vpisni knjigi v bivaku , ni posebej veliko . Morda pa se v njem ne vstavljajo .

LP in srečno ! Se vidimo še kje !

Viševnik (Mišo Jenčič, 18.04.2014)


Včasih sem bil vsako leto najmanj enkrat na Viševniku, zadnja leta pa smo ga začeli "zanemarjati". Danes sem bil sam in glede na razmere se mi je zdel kar primeren cilj. Gozdna cesta do žičnice je še na debelo zasnežena, smučišče pa že kaže rebra, a je še zvezno smučljivo. Sneg je povsem predelan. S smučmi gre le do skal pod vrhom, vršna glava je kopna. Smuka po putru od vrha do tal je bila odlična in sploh mi ni žal, da sem ponovno prišel sem.

Veliki vrh 2110 m (Breščak Marijan, 17.04.2014)


Vedno se je težko odločiti kam zaviti, da bo nekaj novega in prijetnega. Tokrat smo se odločili za Dleskovško planoto. Cilj Dleskovec po Planini Vodole ali kar nekaj. Pa smo potem, ko smo videli snežne razmere zavili po južnem pobočju na Veliki vrh. Za kratek čas. Sunki vetra so bili kar solidni, da smo se kar hitro pobrali nazaj. Snega je še dovolj, prehodi lepo vidni. Mraz zadnje dni je primerno otrdil snežno odejo tako, da je bila smuka uživaška, razgledi z vrha na Ojstrico, Planjavo in še kam pa čudoviti. Uživali smo Cenko, Jani in Marijan.

Krma (France, 17.04.2014)


Cesta v Krmo še ni prevozna - pripeljemo se lahko ne dosti dalje od zadnjih zgradb v Radovni. Nato se prične sneg, ki pa skoraj vse do Kovinarske koče ne omogoča drsanja, saj je veliko kopnih prekinitev. Vzpel sem se po levi po plazu, kjer nam v spodnjem delu nekaj drvarjenja ne uide, in nadaljeval do ostankov stare lovske koče. Smuka je bila popoldne odlična - ravno prav predelan sneg.

Nabojseva škrbina (m're, 17.04.2014)


Krasen ambient in družba. Smučarija pa temeljit stegnotres z nekaj vmesnimi počitki. Bistveno boljša kot klasična pristopna pot je plaznica pod Nabojsem. Odcep kmalu pod Pellerinijem. Še zmeraj se pripelje praktično do Ojcingerja. Trpeli Jure, Mateja, Beno in moja malenkost.

Slovenska- za Cmirom (100jan, 17.04.2014)


S cesto v Vrata pred 7 in po 15h ni težav, midva pa sva ob 10:30 pol ure počakala, da so obzirni delavci zasuli "prekop" in nama omogočili prehod. Ker je bila vremenska napoved v skladu s stanjem v ozračju, se zaradi pozne ure niti nisva sekirala. Razmere v steni so kul, za idealno smuko za Cmirom pa sva bila res kako uro prepozna oziroma so oblaki kako uro prekmalu zakrili sonce in tako je bil zgornji del za dlako pretrd, sr. in sp. pa v redu. Spodaj sva se znebila bremen, obula tam puščene superge in lahkih nog odšetala na P po avto.

Hudi Vršič, 2344 m (barbara, 17.04.2014)


Z žičnicama smo se povzpeli nad Prevalo (zaradi tehničnih težav so spodnjo žičnico zagnali šele ob 10h) in odsmučali po na žalost še neodpuščenem snegu do zadnje kotanje v Krnici. Od tam smo se peš vzpeli do podov pod Konjskimi policami, po položnejšem svetu nadaljevali s psi, zadnjih 50 m pa ponovno z derezami. Kolikor smo uganili po karti, smo dosegli Hudi vršič, ki je sosed Črnelskih špic (še en Hudi Vršič, 2478 m, pa leži zahodno od Prestreljenika). Zaradi močnega severnika smo se hitro spravili z vrha. Po čudovitem firnu smo odsmučali po smeri vzpona in se vzpeli nazaj na Prevalo, od tam pa po mestoma zoprno zmrznjeni, mestoma čoftasti progi v dolino. V trenutnih razmerah so vsekakor priporočljiva prisojna pobočja, na severnih je beton. Lp vsem, Barbara.

Stenar (Klemen, 17.04.2014)


Ob turi, kakršna je bila današnja, sem se končno tudi sam odločil, da nekaj prispevam k portalu, ki ga sam pogosto obiščem.
Cilj je bil klasičen spomladanski - Iz Vrat čez Stenarska vratca na Stenar in skozi Sovatno nazav v Vrata. Ture ne bi izpostavljal, če nas ne bi spremljale idealne razmere za ta čas. Prvi del vzpona ravno prav odmrznjen, skok na Vratca ravno prav mehak s lepimi stopničkami v suhem snegu, vršna pobočja prekrita s tanjšo plastjo svežega snega pa prav prijetno segreta od dopoldanskega sonca. Smuka za vriskanje. Do vhoda v Sovatno kot po stepeni smetanci, srednji del do plazja po vzorčnem spomladanskem firmu in naprej (skoraj) do Aljaževega doma po nekoliko gršem "firnu". Da ne omenjam klasično odlične družbe.

Se še javim :)


Klemen

Mrežce (Igor Dežman, 17.04.2014)


Celo noč je pihalo po vaseh pod Stolom,zvečer je skoraj padalo,tako da sem šele ob 9 uri startal od spomenika.Cesta je prevozna do pl.Zajavornik,naprej pa se tudi da,cesta je kopna,razen treh kratkih odsekov,polo je brez problemov prišel do spomenika,placa je za kakih 10 avtomobilov.Ob 9 uri je bilo še -1,sneg pomrznjen vse do vrha Mrežc.Oskrbniku sem oddal vrečko čemaža,da ne bo sam šunke jedel za praznike.Pri Blejski koči me je dohitel Dolenčev Roman in družno sva mahnila na vrh.Nad kočo sem nadel srenače,kar prav pridejo.Na vrhu mirno vreme,brez vetra,z Mrežc sva startala ob 12 uri po enkratnem putrčku,zgoraj je še bilo trdo.Po krajšem počitku v koči,sem se še posmučal do avtomobila.Za sedaj se še da,a dnevi nošnje smuči so vse bližje.Vsem turašem želim vesele velikonočne praznike.L.P.Igor

Ovčarija, Mala Tičarica (2071 vm) (janez, 16.04.2014)


Smo šli na Ovčarijo pogledat kočo in nato na Malo Tičarico. Cesta prevozna do cca 500 m pred slapom. Smuči na ruzak in 3.5 km po asfaltu, čez par plazov in pod podrtim drevjem. Sneg se prične v Drtu (odcep poti za Vogar nad odcepom za Laz). Mimo planine Jezero do pravljičnega Dednega polja in naprej na še bolj pravljično Ovčarijo. Odkopljemo kočo, se posončimo (hidracija z hmeljem) nato pa naprej na Malo Tičarico. Se je pooblačilo in pričel je naletavati sneg. Vidljivost pa dobra, brez difuze in megle. Smučamo v kotanjo med Kovačičevo in Belo glavo na desni in neizrazitim Vrhom nad Vodeno Rupo na levi in naprej mimo Dednega polja do odcepa poti za Vogar v Drtu. Še 10 minut peš do ceste, nato pa marš po asfaltu do avta. Cesto so pričeli plužit z bagrom, tako da je danes prevozna do Blata (zjutraj bo treba paziti na led ker se sneg čez dan topi). V soboto pričnejo pobirat cestnino za cesto na Blato!!! Trije Janezi

Sedlo Belščica (aleš, 16.04.2014)


Včerajšna izbira Vrtača ali pa vsaj žleb,se je izkazalo za slabo varianto,saj je bilo že pod žlebom tako pomrznjeno,da res nisem videl smisla vztrajat,zato sva zavila pod Svačico,kjer je bilo malenkost mehkeje.Mislil sem odsmučat vsaj proti Celovški koči,ampak orkanski veter me je odvrnil in tako sem odsmučal nazaj proti Podnarju,kjer me ji čisto pretreslo kosti.Po toliko lepih tur letos,je bila tole daleč najslabša,žal:)) http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=11&id=1467

Vrtača iz Podna (Marijana & Marko, 16.04.2014)


Jutranja. Iz Podna po Žlebu v Suho ruševje, kjer naju je začel nadlegovati precej orkanski veter, pa tudi sonce se je skrivalo za oblaki. Prečka do Leve grape in po njej (leva varianta, a ne skrajno leva) na greben ter do (pred)vrha Vrtače. Marijana je že v grapi obupala, saj je bil veter v sunkih tako močan, da je človeka z antenami na ruzaku ’zabrisal’ na tla.

Odjenjalo ni, je bilo pa povsod lepo grifig. Z vrha (začuda na vrhu skoraj ni pihalo in še sonce se je prikazalo skozi oblake) sem imel zelo dobre razmere (sneg grifig in krasno ’speglan’), veter je motil edino pri prehodu z grebena v grapo, pod grapo se je dalo brez štamfanja prečiti do Žlebu, kjer sva se priklopila na elektriko in se do Podna med vijuganjem dodobra pretresla na pomrznjeni podlagi, ki je sicer minimalno razbita, a v takem je to povsem dovolj. Ob desetih sva bila na izhodišču - še vedno se prismuča praktično do avta.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Podrta Gora, Vrh nad Škrbino/Dlanjo (Marijana & Marko, 15.04.2014)


Upokojenska s pomočjo žičnice, vsaj tako sem imel obljubljeno. A se je izkazalo, da potrebuješ dve uri dobrega tempa gor-dol, da prideš do izhodišča za SV raz Podrte gore. Ko sva bila enkrat na precej ostrem grebenu, je bilo vse še ’globoko’ pomrznjeno, saj sonce v torek sem ni sijalo z namenom, da bi sneg odjenjal - a je bil vsaj lepo grifig. Severovzhodni raz, I-, 50+°/50-45°, 150 m, izpostavljeno.

Skočila sva še na Vrh nad Dlanjo. Zastavila sva direktno po vesini do robu, kjer se je odprl presenetljivo strm in izpostavljen odsek do vrha. Pod vrhom stene je naklonomer kazal že prav smešno visoke številke: 70°/50°, 50 m. Sneg pomrznjen, a grifig, tako da se je dalo tudi odsmučati. Začetek kontrolirano drsenje, zatem se je dalo previdno zavijati. Nižje na vesini naju je na spodnjem delu pričakal še en strm, tokrat uživaški odsek, tudi nižje se je ulovilo kar nekaj strmih zavojev.

Odsmučala sva v Ukanško Suho, kjer se smuka brez snemanja smuči nepreklicno konča na 1000 m (zadnjih 150 višincev je sitno prebijanje po plazovini in drevesni podrtiji). Tudi po lovski potki je potrebno malo telovadbe preko podrtih dreves, ni pa sile.

Slike na: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Križ (Bačko, 16.04.2014)


Cesta zjutraj še lepo prevozna, kar nekaj nas je bilo danes v Vratih, res pa je, da kopljejo jarek ob cesti od Peričnika dol in jih najbrž avtomobili motijo. Uradno je cesta zaprta.
Obletnice je sicer potrebno praznovati na dan natančno, ne glede na vremensko situacijo, je že tako. Razmere so bile tudi nasproti Triglava, precizneje okrog Križa, danes na momente skoraj arktične, smuka pa vseeno fantastična. Zgoraj svež, lepo smučljiv napihanec, v srednjem delu bi lahko bilo bolje (še dobro da nama Stojan včeraj ni vsega razril - o takšnem zmrznjenem razdejanju, so danes poročali staroste z Luknje in nad njo - le kdo je bil ta nemarnež).Še zdaleč ni bilo slabo, spodaj pa celo naravnost uživaško.
Tura je imela le eno napakico - Aljaž v Dovjem je ob sredah zaprt.

Nad Šitom glava (Miha, 16.04.2014)


Standardna ekipa v letošnji zimi zopet vkp. Z avtom smo se pripeljali do parkirišča pred Erjavčevo kočo na Vršiču. S frezo so se prebili do 24. ovinka. Naprej še sneg. Jaz s smučmi in srenači po plazu gor do vstopa pod Pripravniško grapo. Rajc, Gorazd in Aleš so krenili vanjo in naprej na malo Mojstrovko. Jaz pa na Šitno glavo. Smučarija navzdol ob 10:00 uri še po izredno trdem snegu. Med malo Mojstovko in Šitno glavo velika plazovina. Za vzpon čez plaz na vratca so srenači obvezno potrebni. Glade na današnje razmere je bolj priporočljivo peš z derezami. Na turi nas je colo pot spremljal močan severnik. Glede na današnje razmere so dereze ali srenači za na Mojstrovko ali Šitno glavo obvezni del opreme.
Lp.

Mala Mojstrovka (Domen, 16.04.2014)


Prvotni plan je bil Stenar, a je bila cesta v Vrata, ki je zaprta, že kmalu za Mojstrano tudi neprevozna. Kot je napisal že 100jan, jo odprejo v soboto. Vršič je z gorenjske smeri prebit do zadnjega ovinka, parkirati pa je možno pred Erjavčevo kočo. Trentarji so pa prišli že do vrha. Ob 10. uri je bila temperatura na izhodišču okoli ledišča, višje pa je bilo še hladneje, ob sunkih vetra tako neke pretirane vročine ni bilo oz. je bil to verjetno najhladnejši dan v mojih letošnjih turnih smukih. Sneg temu primeren, na plazu "beton", zgoraj pa je odjenjalo morda za kak cm. In ravno ta cm je bil dovolj, da je bila smuka z vrha odlična, čeprav je bila podlaga še vedno precej trda, nad Grebencom je potrebno iti tistih nekaj 10m peš, spodaj pa rodeo po razritem betonu. Sicer dvomim, da bi bilo s kako bolj kompaktno dilo danes kaj dosti drugače, a neverjetno, kako z Alasko v takem čutiš vsako grbinico posebej. Do avta sem se tako pripeljal kar močno "pretresen". :) Sicer so pa grape še lepo zalite, snega je še dovolj in ko temperature spet postanejo pomladne, bo tu letos še dovolj dobre smuke...

Koroška Rinka (2433m) (ŠpehM, 16.04.2014)


Po nočni izmeni, za lepši sen, ena hitra na Križ - Koroško Rinko. Cesta kopna, kakor tudi pot do izvira Savinje. Na Okrešlju se postavim na smuči, vendar kmalu ugotovim, da sem veliko hitrejši peš - na derezah. Snežna podlaga je poledenela in brez srenač se zelo matraš. V Turskem žlebu je nekaj novega napihanega snega na več metrov debelo podlago - balvani sredi žleba se lahko samo slutijo. Izstop in dalje proti Rinkam močno piha, vrhovi so v megli, zato se na Križu samo prestavim na smuči in gas v dolino.
Smuka je solidna, kljub trdi podlagi robniki odlično primejo. V spodnjem delu (pod 1700m) pa je potrebno malo bolj delat - pritiskat.
V lepšem vremenu prav lepa tura - skoraj 1100m spusta na smučeh.

Križ (100jan, 15.04.2014)


Lepa popoldanska tura v dobrih razmerah in krasnem ambientu, je pa treba kako uro nosit, dol pa tudi nekoliko. Cesto prekopavajo in je do petka uradno zaprta! LpS

za Cmirom (aleš, 14.04.2014)


Včerajšna tura za Cmirom je bila spet ena lepših,prava klasika,pišem pa da opozorim na par razpok.Če ne bi bilo močnega vetra,bi bilo skoraj kičasto,tako dobr je bilo,sploh sneg ki je držal cel dan.Več pa na http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=1235

Pod Mrzlim vrhom (Tomaž Pibernik, 14.04.2014)


Svet nad Belsko kočno nikoli ne razočara in tudi tokrat ni. Močan veter in oblaki, ki so kot velikanska letala švigali prek vrhov so sneg ohranjali trd, le ob smučanju je bilo omehčano za kak centimeter. Odsmučala sva z grebena pod Mrzlim vrhom po čudovito zapeglanih kontah ter z enim malce daljšim odpenjanjem prismučala pod zavarovan prehod v Belsko kočno. Vital in Tomaž

Begunjščica po Smokuškem plazu (Andrej, 14.04.2014)


Pot me je zanesla na Jesenice, zato sem situacijo izkoristil za obisk Smokuškega plazu v Begunjščici.
Plaz je smučljiv do tal, do tja pa je seveda treba smuči nositi. V zgornjem delu je nekaj kamenja, sicer pa je zelo lepo zalit, v spodnjem pa vse več rušja sili iz snega. Vendar včeraj še ni bilo problemov s prehodi med njim.
Smuka po predelanem gnilcu odlična. Glede na to, koliko je treba smuči tovoriti in kako hitro se sneg poslavlja, pa se v tej sezoni na Begunjščico ne bom več podajal.

Hoher Sonnblick (3105m) (ŠpehM, 14.04.2014)


Zjutraj, že po svetlem, začnemo iz Kolm-Saigurna. Po kakšnem kilometru ali dveh pešačenja po cesti zaprti za promet stopimo na smuči in nadaljujemo po zamrznjenih sledeh, ki vodijo proti Hocharnu. Na višini okoli 1900m, se odcepimo na levo, okrog Sonnblicka, na ledenik Goldbergkees in nato po njem proti vrhu. Gor nas(ne vse) zamika spust po odlično zalitem žlebu Nordwandrinne, vendar raje potlačim(o) ambicije za kdaj drugič. Smuka dol (10cm pršiča) je užitek!
V spodnjem delu (pod 1800m), pršiča več ni, vendar se da prismučati po zvoženih žlebovih čisto do gostišča v dolini.
Kolega mi je nekoč rekel, da mora tura trajati dalj časa kot pa vožnja tja in nazaj.
Tole... se torej ne splača!

Begunjščica (Darja Zaplotnik, 14.04.2014)


Na smuči stopiš pribl. v višini razcepa Dom Vrtača///desno proti dostavni cesti...vsekakor boljše od siceršnjih pričakovanj.

Višje kot se vzpenjam bolj se zapira, zato se na koncu odločim za Grapo v SZ grebenu. Na grebenu me pričaka močan JZ in temen pokrov nad okoliškimi gorami. Kar hitro se "preobujem", zategnem pancarje in po lepo odpuščeni podlagi odsmučam. V spodnjem delu grapce je nekaj kamenja, vendar smuke bistveno ne moti.
Tudi pobočja nižje dol so prav luštna za peljat. Kot po rjavkasti smetani od kapučina. ;)

Aja, se pa splača imeti s seboj vrečko in nožiček...visokogorski regrat je namreč v polnem razmahu.

Snežnik (Zoran Vidrih, 13.04.2014)


Zgodba o Snežniku, razmerah na cesti, srečanju na vrhu in orjaških smrekah.
Razen za nas lokalce turnosmučarsko verjetno povsem nezanimivo a vseeno lepo :)

Link do videa (copy/paste)...

https://www.youtube.com/watch?v=h_SJZ3efr3k

Tosc (Marijana & Marko, 10.04.2014)


Malo z zamudo, ker sem bil zmatran kot pes. In to zaradi psov.

Stanje v Krmi je gotovo že drugačno, v četrtek se je še po snegu štartalo v Radovni, v petek je bil spodnji del ceste že kopen. Vzpon je nad Garažami edino smiselno zastaviti po plazeh, saj se je pleša nad Krmo letos močno povečala - v gozdu je pravcati mikado.

Z Malega polja na Bohinjska vratca in po ogledani (s travnatega balkončka Vernarja) smeri na vrh Tosca, kjer se nama (družbo mi je delal Jaka) je ključni prehod čez skalno pregrado prav lepo odprl. Sneg ob 15h je bil odjenjan, a ne preveč, tako da sva imela mega smuko - posebno na prostrani vršni vesini: Tosc, Z vrha na Bohinjska vratca, Z+, odsek 50°, 45°, 300 m.

Bilo je tako dobro, da sva potegnila še eno ’zacahnano’ linijo, kjer naju je zgoraj prav tako pričakala čudovito smučarska vesina: Tosc, S predvrha na Vodnikov dom, Z-, 40-45°, 400 m, izpostavljeno.

Preko Bohinjskih vratca nazaj do Malega polja (zgoraj je priporočljivo smučati desno, spodaj pa levo od plazovin) in do Prgarce, kjer sva prespala v dobesedno zanikrni zimski sobi, ki premore eno klop in nonstop kapljanje s stropa.

V petek sva odpovedala Rjavino (sneg je pobralo) in se povzpela na Kredarico, kjer pa se Triglav ni hotel znebiti meglene kape, tako da sva po čakanju obupala in odsmučala v dolino. Smuka solidna, prečenje po plazeh je tresoče, spodaj še malo rodea na desni strani Krmarice, zatem pa tekaški dodatek do avta.


Na MM je precej novih fotk z zadnjih tur:
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrlatica (BorŠumrada, 14.04.2014)


Prejšnji konec tedna sva se z Janijem povzpela popoldne na Bivak II, kjer sva prespala v zgledno urejenem bivaku. Naslednji dan sva nadaljevala po Rokavskem ozebniku in se preko Rokavške škrbine spustila v Kotle, koder sva se vzpela preko vzhodne stene Škrlatice na vrh. Med vzponom naju je spremljala visoka oblačnost, na vrhu Škrlatice pa je megla oblivala vse strani razen proti Krnici se je sem in tja razjasnilo. Tako sva po malce čakanja v megli, vendar vseeno ob dobri vidljivosti smučala z vrha po smeri vzpona preko vzhodne stene v Kotle, splezala nazaj na Rokavsko škrbino in odsmučala v dolino. V smeri sva imela odlične razmere, ravno prav odjenjana pobočja, v Rokavskem ozebniku pa 10cm vrhunskega pršiča. Tako sva opravila enega redkih smučarskih spustov z vrha Škrlatice.

Vsa galerija slik pa na: http://www.freeapproved.com/2014/04/14/smucanje_z_vrha_skrlatice_preko_vzhodne_stene.html

Konta pod Gamsovcem (Franci, 13.04.2014)


Mi smo turo začeli,ko so se drugi že vračali.Kazalo je že,da se bo naredil lep dan,vendar se je pozneje spet zaprlo.
Smučanje datumu in uri primerno.
Lp

Jugova grapa (Boštjan Trobiš, 12.04.2014)


Smučarsko kraljestvo nad krnico Za Ak nikdar ne razočara. Snega je tudi tod ogromno. Sneg se sicer začne že na poti na jeklenicah ob II slapu - kar je sicer malo moteče, je pa zato toliko boljše zgoraj ko je zalito več kot je v navadi. Snežni prehodi so tudi v grapah pod Tremi macesni, več variant nad macesni, zgoraj pod Jugovo grapo pa sploh ni prehoda, ker je vse eno samo smučišče. Marjan gre raziskovat kotel pod Grlom in Oltarji, sam pa grem v Jugovi grapi po levem izhodu direktno na vrh Dovškega Križa. Ker je levi izhod še trd oz. mestoma leden, se odločim za smučanje po klasični varianti, kjer je bila mešanica napihanega pršiča na kompaktnejši podlagi. Nato pa z Marjanom skupaj odvriskava po spomladanskem veselcu nad II slap.

Prestreljenik/Sedlo Vršič (Vital, 12.04.2014)


V soboto se nas je sedem članov, TSKO PD Kamnik odpravilo proti Sella Neveji.Ker nam je v okolici Trbiža omagal eden od avtomobilov, smo z nadomestnim avtom prišli do gondole šele ob pol enajstih. No tu pa dobra novica, dnevne karte so bile zastonj! Neverjetno,v Italiji kaj takega !Na Gilbertiju smo se razdelili, Janez in Mišo sta punce odpeljala na Sedlo Vršič, z Bogdanom pa sva obrnila proti Presteljeniku.Vreme je držalo, razmere super, sneg je kljub pozni uri odjenjal ravno prav. Odsmučala sva po vzhodni flanki nato na južno stran pod okno, vzpon in spust skozi okno . Pod oknom je zelo lepo zalito, malo bolj trdo , nato pa enkratna smuka,desno proti smučarski progi.
Od Gilbertija smo ponovno skupaj odvijugali do doline,po že zelo gnilem in naritem smučišču.

Ablanca, Mali Draški vrh, Viševnik (Matej , 13.04.2014)


Pred šesto uro peš iz Rudnega polja mimo spodnje žičnice in preko planine Konjščice do Jezerc. Sneg trd, nadaljujem proti Studorskemu prevalu, kjer se povzpnem na Ablanco, vmes začne rahlo snežiti, sonce pa se skriva. Z vrha sestopim in se čez Srenjski preval povzpnem še na Mali Draški vrh, sneg je bil še dokaj trd, saj sonca ni bilo v nasprotnem primeru pa bi se sneg precej zmehčal. Na vrhu ni pihalo po pol ure sestopim in se vrnem čez vrh Viševnika, kjer si ponovno vzamem čas za počitek, nato pa se skoraj da odpeljem (drsenje z gojzarji izven stopov) do zgornje žičnice, cepin imam pri sebi, dvakrat tudi malo povadim s cepinom, nato pa še nazaj do izhodišča.

Pod Kriško steno (Mac, 13.04.2014)


Slabo vreme nas je prisililo v izbiro varne in zanesljive ture pod steno Križa, ki pa seveda ni mogla nuditi nekega ah in oh estetskega užitka. Vreme vseh vrst, najprej rosenje, proti vrhu sneženje, ob koncu ščepec sonca, zato ni imelo smisla fotografirati. Sneg rahlo gnil, toda lepo smučljiv, na vrhu nekaj novega, ki pa v bistvu samo moti, kot bi rekel Igor. Pod samo steno so se posipavali manjši plaziči, tako da smo zaključili nekaj stran od stene. Na splošno je še vedno mnogo snega (kopen je samo del spusta od Ruskega križa proti M. Tamarju). Tako bo tura še kar nekja časa aktualna.

Kotovo sedlo (Dejan, 13.04.2014)


Do koče v Tamarju je potrebno iti peš. Razmere so bile dobre, sneg je bil proti popoldnevu rahlo južen, vendar je omogočal nekakšno "srfanje" po še vedno debeli snežni podlagi. V nekaterih predelih, predvsem na vrhovih vzhodne strani je še zaslediti nekaj opasti, zato previdnost ni odveč.

Belščica (France, 13.04.2014)


Ko sva se zjutraj pripeljala do Tinčkove koče v Završnici sta dež in pogled na kopna pobočja delovala zelo
demoralizirajoče. Pa sva se spomnila Mirotovega zapisa o včerajšnjem Stamarskem pokalu (hvala Miro!). "Če se malo više zapeljeva bo gotovo več snega", sva si rekla, "pa še nekaj časa porabiva za to, saj naj bi dež po napovedih med dnevom prenehal." Zapeljeva se torej nazaj, pa proti Valvazorju in naprej po urejeni cesti do križišča pri Olipovi planini. Dež je prenehal zato veselo natakneva smuči in nadaljujeva po zasneženi cesti. Pa se je veselje takoj za prvim ovinkom nehalo - snega ni bilo več niti za vzorec. Smuči so romale na nahrbtnik in nato tam ostale vse do vršnih pobočij Belščice. Snega spodaj res ni veliko, pa še tega hitro pobira. Na prvem vrhu nad Hrašensko planino (Kamnitnik) naju je zajela megla, pričelo je pihati in snežiti. Vidljivost je bila slaba in s težkim srcem sva se odločila za sestop po isti poti. Smučanje je bilo čudovito po lepo predelanem snegu - dokler ga je kaj bilo. Nato pa peš nazaj do avta.

Storžič (Matej, 13.04.2014)


Sneg se začne na plazovini, ki sega prav do letne poti, kakih 15 min nad domom pod Storžičem. Snežišča pod steno Storžiča niso pretirano zrita od plazov in obetajo kar fletno smuko. Gor jo mahnem po Kramarci. Skupina pred mano mi je pripravila fine stopničke. Smer je pa v celoti še zelo lepo narejena (nič praskanja po skalah)in ob današnjih temperaturah primerno kompaktna. V vršnjem delu je mestoma malo več frišnega snega, ki pa ne moti. Spust z vrha v Peto žrelo je le v štartu malo bolj trd, vendar kar grifig. Sama grapa pa malo mešana. Od grifig do odjenano, vmes pa še malo mehkega nasutega tanovega. Pod grapo pa snežišča razen par kepastih izjem lepo mehko odjenana. Lepa kratka in slatka turca.

Savinjsko sedlo 2001m (Goran, 13.04.2014)


Turne deske v domačih koncih v Logarski dolini na Savinjskem sedlu,na parkirišču pod slapom Rinka
snega ni tako,da je potrebno smuči nest vse do koče na Okrešlju,kjer pa se snežna odeja začne.Z
vsakim metrom je bila debelejša trenutne razmere so odlične,danes je bilo kar nekaj obiska v Turskem
žlebu.Toda mi smo nadaljevali proti Savinjskemu sedlu,vremenska napoved je danes kar držala v krnici
je bilo vreme še vredu potem pa je začelo najprej rahlo rositi do prvega skoka kjer pa je že prav
pošteno naletaval sneg tako da je bilo na vrhu dobra 2cm frišnega na sedlu se ni videlo ničesar
zopet nas je lovila megla,ki pa se je ko smo prišli nazaj na kočo razkadila-nič kaj novega v gorah.
Tura je bila super glede na snežne razmere ki bojo v teh koncih še dolgo omogočale turno smuko...

Več slik na Turne deske.si

Kanjavec (IgorZlodej, 13.04.2014)


Na smuči stopim kakih 100 metrov pod vodnim izvirom, ki ga sedaj seveda ni videti. Nadaljujem po dokaj lahko prehodni in obširni mehki plazovini skozi Zadnjiški Dol. Izpod Vršaca tu in tam "steče" snežni slap preko sten. Prav na sedlo Čez Dol tokrat ne grem in se usmerim gor v kratko in strmo grapo, preko katere pridem na obširne snežne planjave pod Prehodavce. Višje naletim na sledi medveda, z neba padajo snežinke, skozi meglo se sramežljivo pokaže sonce.

Na Prehodavcih si ogledam bivak. Neverjetno malo je vpisanih glede na objave kdo vse je zadnje čase hodil po Triglavski magistrali in po sledeh sodeč jih je kar nekaj tudi prespalo. Sledi spust na pseh do Rjave mlake, zatem pa vzpon na Hribarice. Z 1 cm je višje nov sneg meril že 3. V bistvu nebodigatreba, saj se je nesramno lepil na mokre pse, tako, da sem nekje na polovici vzpona na zahodni vrh Kanjavca smuči namestil na nahrbtnik in nadaljeval peš. Prediralo se ni nič, kar je pomenilo, da bo smuka odlična, le še meglo je treba nekako pregnati dol proti Bohinju. In je res kmalu izpuhtela, jaz pa grem še na vzhodni vrh in odsmučam dol na Hribarice. Krasno in krasno tudi naprej dol do Rjave mlake, kjer ponovno nadenem pse in se povzpnem na sedelce zahodno od Prehodavcev. Sledi še čudovita smuka v dolino.

Nakloni so brez veze, metri prav tako, snežinke ne motijo, gnil ali trd, važno, da je smučljiv, uživati ni treba zame, ker znam sam, skratka imejte se lepo.

Žleb (Mišo Jenčič, 13.04.2014)


Če sem za včerajšnjo turi napisal, da je bila "svetovna", lahko za današnjo rečem zgolj: stani i gledaj! Čudnemu vremenu navkljub (med vzponom smo imeli meglo, rahlo in malo manj rahlo rosenje; ko pa smo dosegli škrbino, je celo malo posijalo sonce in tudi med spustom je bila vodljivost dobra) nam je uspelo ujeti odlične razmere - lepo odpuščen srenec od vrha do tal. Prismuča se brez prekinitev 100 dolžinskih metrov do Podnarja.

Škarje čez Klemenčo jamo (MetodS, 12.04.2014)


Še nekaj slik od Janeza. (tole je očitno premalo črk, pa mi javlja "Napiši sporočilo!")

Škarje čez Klemenčo jamo (MetodS, 12.04.2014)


Z bratrancem Janezom tokrat na Škarje čez Klemenčo jamo. Smuči se nese še precej nad planino nekam do plazovin pod Krofičko (a smuča se zelo ugodno pod Rjavčkim vrhom povsem v izravnano, do ca 1150 vm, sledi še ca 350 vm peš sestopa). Sneg ves čas kot drugod ravno prav odjenjan srenec. Spotoma obiščeva še Rjavčki vrh. Pod Lučko brano in Škarjami se je enkrat v teh tednih (od takrat, ko sem bil tu gor preko Grla) sprožil ogromen kložast plaz ojuženega snega, ki ga je sprožila spet ogromna padla opast z grebena (sliko te opasti sem dal takrat na Gore-ljudje, http://www.gore-ljudje.net/novosti/104696/ ), sicer dokaj netipično na pobočju, ki ima "komaj" 30 stopinj. Torej nova zelo naključna nevarnost v teh časih, kot pod kakšnimi seraki na ledeniku (velikih opasti je sicer še kar nekaj, čeprav jih je že veliko zletelo dol). Zadnji del na Škarje zlezeva s smučmi na nahrbtnikih.
Odsmučava z roba gor gledano najbolj levo, kjer je najmanj strmo, a obenem najbolj izpostavljeno. Zgoraj 40 stopinj, prehod 45, 100 m. Po novem bi ocenil T, po starem S4, mesto S5, IV-, izpostavljeno. Spodaj si privoščiva direktno strmnino v konto vzhodno od sedla Rjavčkega vrha (zgoraj 50 stopinj, spodaj 45). Naprej dol po strmih vesinah ob Rjavčkem vrhu, nižje je treba pravočasno ujeti prehod levo, kjer se sneg nadaljujejo in tam med velikimi balvani, ki ravno gledajo ven, na smučljive plazovine in na izravnavo v gozdu. Od tam 1 uro štorkljanja do avta. Skupaj ca 1000 m odlične smuke in 350 m hoje.

Triglavska magistrala (Špela Zupan, 10.04.2014)


Že nekaj časa smo si jo želeli, a čakali smo na prave razmere. Kakšne so bile in kako smo se imeli, je opisano na http://www.turni.si/?p=5213, kjer je tudi povezava do galerije fotografij. Uživali smo Igor, Marijan, Tim, Jure in Špela.

Rodica (Matevž, 12.04.2014)


Rodica naju je včeraj s Slavo nagradila s prekrasnim snegom in zelo solidnim vremenom, saj zaradi oblačnosti sneg ni popustil. Uživala sva v prvovrstni pomladanski smuki.

Žleb Hude police (Darja Zaplotnik, 12.04.2014)


Čemerna kulisa nad jutranjo Zajzero je višje gor, ko sva zavijala proti grapi pod slapovi že pokazala svoj sončen obraz. Grapa je seveda zabutana s plazovino, zato sva smuči raje nesla in potem vrh nje oddrsala do vstopa najdaljšega ozebnika oz. žleba v Julijcih.
Razmere v njem mešano na žaru: plazovine raznih barv in velikosti, kanali, gladka pobočja in finalni del povsem zalikan z novim snegom. Kakih 100m pod izstopom pobočje prereže napoka, kot prava špaltna je. Danes je bila še lepo prehodna in deloma zafilana z novim snegom.
Z vrha žleba sva šla še do vrha in si s tem prislužila nekaj čudovitih zavojev za ogrevanje preden sva zapeljala v sam žleb. V njem pa zgoraj čudovita, fajn strma pela, srednji del v iskanju zglajenih odsekov, spodnji del pa po optimalno zmehčani plazovini.
Ne glede na zelo neugodno plazovino sva uspela smučati tudi grapo pod slapovi, saj jo je sonček dodobra razmočil. Za zaključek pa še rodeo do gozda in zdaj že kar malček psiho spust po močno stanjšanih sneženih policah visoko nad potokom.

Top tura!

Veliki Draški Vrh (Ahac, 12.04.2014)


S smučmi na rukzaku proti Velikemu Draškemu Vrhu. Od Studerskega prevala naprej pa po grebenu, kjer je bilo treba malo po plezati. Na grebenu je nekaj nevarnih razpok! Za smučat je bil malo južni sneg. Smučanje pa je bilo vseeno odlično.
Ožbej, Ahac

Sedlo Belščica, 28. Stamarski pokal (miro, 12.04.2014)


Ta dobre stvare ne smejo "prit dol". Takega mnenja so tudi v Kulturnem društvu Možnar, Koroška Bela.
Zgledno organiziran smuk, prijetno druženje in pa Belščica, ki postreže z zares odlično smuko. Gor grede smučke na rame, nazaj grede smuka skoraj do avta. Po vsem tem pa še golaž za prste obliznit ;)
Priporočam...nekaj naslednjih dni še Belščico (cesta do Olipove planine je "speglana"), naslednje leto pa vabljeni na 29. Stamarski pokal

Za Cmirom (Miha D., 12.04.2014)


Dragi moji, zmaga je na strani pogumnih! Akoprav so vremenoslovci napovedovali slabo vreme, se silom prilike (otročad se je spet raztepla po različnih dejavnostih in vestna roditelja morata storiti tudi kaj zase) vseeno odločiva za nekoliko zahtevnejši turnosmučarski podvig za Cmirom. Prepričava še Alešo in Boštjana in družno jo mahnemo v klasičnem slogu s smučmi na ramah in z globoko sapo iz Vrat strmo navkreber skozi kopni gozd. Sprva smo malček še v dvomih, ali bi ne bilo mogoče bolje naskočiti Luknjo, kamor se odpravlja Mišo, turnosmučarska legenda, ki smo ga srečali v Vratih. Če ti taka TKG kapaciteta namigne, da si je zaradi slabih vremenskih obetov danes izbrala kaj krajšega in lažjega, ti pa rineš za Cmir, te brž začrviči omahljivost in samopreizpraševanje, ali delaš prav. Ko pa mine goščava in se pred nami odpre bajen pogled na zasnežene strmali, ki obetajo sanjsko pomladansko smuko, je jasno, da smo na pravi poti. Dvomi se razblinijo in prijetno kramljajoč o raznoraznih tegobah današnjega časa, med katerimi se znajdejo simptomi stresa, brezposelnost, prebavne težave, davki in trošarine, neubogljivost sodobne mladeži itd., počasi odcuckamo po lepo nadelani špuri proti Begunjskim vratcem. Oblaki se vmes toliko razredčijo, da nas v zadnji tretjini že razveseli sonce. Spust je fantazmagoričen po lepo zlikanem spomladanskem firnu. Kvaliteta snega je nad vsemi pričakovanji, tako da je užitek opazovati, kako tudi največji turnosmučarski pacienti suvereno in lahkotno premetavajo smuči iz zavoja v zavoj in za seboj puščajo aksiomatsko pravilne soinusoide. V mladostno poskočnem slogu drug drugemu dokazujemo, da še nismo za v staro šaro in da je pred nami še vsa turnosmučarska večnost. Pravljico dokončamo v Mojstrani s slastno pico, pivom in radlerjem. Za vas so uživali Aleša, Živa, Boštjan in Miha

Pod Bovškim Gamsovcem (Mišo Jenčič, 12.04.2014)


Glede na vremensko napoved smo se odločili za Luknjo, češ nekaj kratkega in enostavnega tudi v primeru poslabšanja vremena. Pa se je vreme obračalo čedalje na boljše in smo z Luknje nadaljevali do konte pod Bovškim Gamsovcem. To je bila res dobra odločitev, saj smo poleg lepih razgledov na Steno in na očaka uživali v res odlični smuki. Lahko rečem, da je bila smuka po srencu izpod Gamsovca do Luknje svetovna (pa še po dampinških cenah povrhu). Z Luknje v dolino je bilo sicer malo bolj razbrazdano od plazovin in tudi malo gnojasto, a smuka je bila vseeno dobra. Prismuča se do zimske sobe oziroma do nekdanje stražnice 100 m od Aljaževega doma. Smo pa na turi srečali celo rajdo znancev in dopisnikov TK Gora. Počasi bodo stekle tudi priprave na piknik - Stanka je rekla, da muffinov letos ne bo, bodo pa druga prijetna presenečenja (ki naj do piknika seveda ostanejo v tajnosti)... Matejinega anoraka žal nismo videli.

Luknja (Mateja, 12.04.2014)


Danes je bilo na Luknji odlično! Bila je tudi kar dobro obiskana.

Na začetku plazovine pod Luknjo je obležal moj anurak (siva mrežasta vrečka z rdečim anurakom). Če ga je kdo pobral, mu bom hvaležna, če me pokliče na 031 681802).

Pozdrav, Mateja

Zgornja škrbina Belega potoka (m're, 11.04.2014)


Plezalni raj Belih vod je tudi turno smučarski biser. Peš dostop do prehoda čez graben pod Brunnerjem. Graben neverjetno poln lepe plazovine zato sva nadaljevala kar po njem. Do Gorize klasika nato pa sva namesto proti Krniški škrbini zavila pod Visoko belo špico. Razlog ogromna opast (po primerjavi s pešakom pod njo visoka cca. 5 metrov) na škrbini, ki onemogoča smučanje z vrha. Smučarija razen zgornjega rodea, pravi uživaški putr za katerega samo želiš da traja in traja...Pod Brunnerjem je gmajna že precej skopa s snegom zato sva pred grabnom zavila desno v lepo plazovino glavnega potoka. Smuke konec na dobrih 1200 n.v. Peš sestopa 20-30 minut.
Trpela Beno in moja malenkost.

Vrtača (Tomaž Pibernik, 10.04.2014)


V četrtek sva šla s Stankom v Vrtačo in sicer v Levo grapo. Smer je lepo zalita, a na žalost so se uresničila moja predvidevanja in zaradi oblakov in vetra ni popustilo prav nič, mestoma je bilo celo ledeno. V izstopu strmina močno naraste (Stanko je izmeril 60+ stopinj), kar je bilo zame v takih razmerah le malo preveč, zato sem odvil levo na greben in odsmučal po smeri pristopa, Stanko pa je nadaljeval na vrh Vrtače in odsmučal Osrednjo grapo. Oboje je bilo trdo do ledeno, Osrednja za povrhu še razbita, a ko se malo ogreje, se gotovo vrneva. Stanku tako ni nikoli dovolj in je skočil še na Begunjščico in odsmučal še njeno Osrednjo (tako zalite ne pomni), sam sem se zadovoljil s Trianglom oz. Zgornjim plotom. Praskala Stanko in Tomaž

Haute Route 5. do 9. april 2014 (Aleš S, 09.04.2014)


V Argentieru je konec dvomov ali gremo na Haute Route. Prva gondola nas odpelje v gosto meglo. Na vrhu Grands Montets se med oblaki pokaže sonce in petdnevno smučarsko popotovanje se začne. Jutranji spusti so prve dni po zmrznjenih starih smučinah bolj podobni rodeu, že pozno dopoldne pa postanejo dobri, nekateri prav vrhunski. Večino vzponov opravimo na smučeh, le dvakrat nataknemo dereze in se vzpnemo po lepih stopnicah. Vreme nam je naklonjeno. Vse smučarske spuste sije na nas sonce. Megla in rahlo sneženje nas spremlja le četrti dan, ko opravimo samo vzpon po ledeniku Otemma. Zato pa zadnji dan lahko vriskamo po nekaj centimetrih pršiča.
Turo smo opravili po zgodovinski varianti: 1. dan Argentiere – gondola na Grands Montets – prek sedel Chardonnet in Fenetre de Saleina do koče Trient; 2. dan spust v Champex – kombi do Bourg st. Pierre – vzpon do koče Valsorey; 3. dan strm vzpo na Plateau du Culoir – Col du Sonadon in po ledeniku Mont Durand do koče Chanrion; 4. dan po ledniku Otemma do koče Vignettes; 5. dan prek Col de l’Eveque, Col du Mt Brule in Col de Valpelline in 1600 m spusta do Zermatta – kombi v Argentiere.
V dobri družbi smo pod skrbnim vodstvom Boruta uživali: 2x Aleš, Aljoša, Boris, Dare, Jani in Jurij.

Grossglockner ( Veliki Klek) (Franci, 11.04.2014)


Po sliki kamere pri Lucknerhausu smo rekli da je zadnji čas za obisk Kleka.Nismo pa mislili,da je tako malo snega.Če ne bi ponoči malo poprhalo,bi že zjutraj izgledalo ubogo.Smuči smo nesli kakšnih 15 min.,potem pa proti Lucknerhutte,kjer je sneg samo po poti.Tudi višje ni dosti boljše.Šele na ledeniku se razmere izboljšajo,saj je bilo vedno več novega snega(proti vrhu ledenika dobrih 40cm).Tu sta Irena in Mojca vzpon zaključili in odsmučali proti koči Studelhutte,midva s Cvetom pa sva nadaljevala proti vrhu.Smuči sva pustila pri prvih skalah pod malim Klekom.Razmere proti vrhu so bile na posameznih odsekih kar zahtevne,saj je bil po skalah samo novi sneg.

Nazaj sva smučala po smeri pristopa.V zgornjem delu se je prašilo,motila je le difuzna svetloba,nižje pa je bil sneg že ojužen,tako da tudi stare smučine niso ovirale smučanja.
Glede na stanje snežne odeje,tura ne bo dolgo aktualna.
Lp

Krniška glavica, Škrbina pod Krničnim turnom in ledeniška morena pod Montažem (IgorZlodej, 10.04.2014)


Mimo Zajzerske planine grem po tekaški progi skoraj do zatrepa, potem pa v desna pobočja, kjer komaj še ujamem snežne povezave. Višje je slika seveda še povsem zimska. V spodnjem delu Krnice je tudi velik plaz, ki ga obidem po desni. Namenjen sem na Škrbino pod Krnični turn, vendar me kmalu premamijo krasna južna pobočja Krniške glavice. Prav na vrh več ne gre s smučmi, vendar kdo se bi sekiral za tistih 10 metrov.

Odsmučam po kakih 5 cm odpuščenem snegu vse dol do Krnice. Tam ponovno na pse in gor proti Škrbini. Pobočja so gladka, da bolj skoraj ne bi mogla biti, no malo kasneje sem videl, da so lahko. V zgornjem delu je sicer nekaj plazovine, tam grem peš. Na Škrbini je senčno, na zahod pa čudovita grapa, ki pada dol v globočine Klapadorije, bi jo bilo vredno obiskati iz doline Dunje.

Odsmučam dol do začetka Polic. Ponovno na pse in vse gor pod severno steno Montaža. Bolj gladko pa res ne more biti, kot je bilo tam. Temu primerna je bila smuka po rahlo odpuščenem srencu. Nižje se držim desno, da "ujamem" pot in prehode, ki vodijo od Stupariča dol v Krnico. Sem kar dobro zadel. Čakalo me je še smučanje po dolini spodnje Krnice in skozi redek gozd v Zajzero. Na tekaški progi je še meter do dva snega. Brez težav se pride na smučeh do kasarn.

Veliki Draški vrh (Mojca, 11.04.2014)


vreme malo mešano, pod vrhom precej gosta megla. Razmere za smuko pa odlične. S Srenjskega prevala srenec :-)) vršna flanka malo odmehčana, ampak vseeno užitek.
Morebitne ponavaljalce ture opozarjam na izgubljeni srenač na relaciji Zlate vode-Kačji rob-Srenjski preval. Srečnega najditelja čaka nagrada. 031 390 360
Mojca

Lopič in Pobič (IgorZlodej, 08.04.2014)


*Običajno sproti objavljam, tokrat izjemoma malo za nazaj* Po turah na Plazjanski Vršac, Mangrtsko sedlo in sedlo Luknja, se tokrat odpravim na Lopič in Pobič*

Grape in žlebovi od Jerebice do Visokega Kanina nad severnih pobočjih nad Jezersko dolino so krasne. Vsako zimo niso smučljive, ker letos so, sem uresničil večletni načrt.

Z najvišje točke Nevejskega prelaza na sedlo Robon pod Veliko Bavho oz. na Konjske police sem šel že večkrat. Tokrat sem izbral novo, bolj direktno varianto in bolje ne bi mogel izbrati. Skozi gozd sem našel krasne prehode, višje vdel eno luštno graco, ki sem jo premagal na smučeh in kar naenkrat sem se znašel na širnih snežnih prostranstvih, ki jih ponavadi "izpustimo", ko smučamo v Možnico ali letos v Jezersko dolino. Na najvišje točke me tokrat ni potegnilo, zato sem se podal na skoraj nikoli obiskani Lopič in nato še na Pobič, na katerem sem pred leti že bil. Iz doline navedena vrhove zgledata kot samostojni gori, pod širnimi prostranstvi pa komajda izstopata na spodnjem robu. Še posebej Pobič je čudovit razglednik na Zahodne Julijce, na Jezersko in Reklansko dolino.

Smuka je bila kljub ojuženemu snegu odlična. Prismučal sem tako rekoč par metrov do avta.

Zirbitzkogel (Mišo Jenčič, 11.04.2014)


Če hoče kdo to pomlad še ujeti Zirbitzkogel, mora kar pohiteti. Zaenkrat je prestopanj čez kopnine (da se s smučmi na nogah) še minimalno, tako bo verjetno še par dni, že naslednji vikend pa bo najbrž že precej bolj ubogo. Vreme sem imel rahlo boljše kot Goran včeraj, a razjasnitve, ki so jo vsaj nekatere napovedi obetale, ni bilo. Smuka je bila sprva (tik pod vrhom) precej neprijetna (zmrznjene smučine prejšnjih dni, zraven še difuzna svetloba), nižje pa je odpustilo in je bila smuka zelo prijetna. Kot rečeno, danes sem prismučal do avta.

Grintovec (Škof, 10.04.2014)


Bolje pozno kot prepozno, zato je bil cilj premišljeno izbran. Od Suhadolnika pa že dolgo sanjan.
Razmere so skromne a še vedno dovolj dobre, da se da izognit kamnom. Zgoraj je zapadlo nekaj novega in lepo smučljivega snega. Sama vršna strmina je tu in tam trda in poledenela.
Vstop v Zgornje jame je še vedno možen. Tam je edino mesto kjer se sname smuči za kratek prehod.
Prismuča se do nekje 1500m. Od tu do avta pri Suhadolniku se sestopa kakšno uro.

Stol iz Podna (Gašper, 10.04.2014)


Včeraj ne preveč zgodaj proti Stolu. Od parkirišča do snega, kjer lahko stopiš na dile je le nekaj metrov nošenja.
Zjutraj je bilo precej trdo, tako da so srenači kar kmalu prijemali. Vmes se je menjalo sonce in oblaki, tako da pretirane sparine ni bilo. Od sedla naprej je potrebno dvakrat sneti smuči. Pa pod vrhom tudi na kratko za par metrov, če ti je škoda dil.
Zgornja flaka je bila precej trda in tudi pri spustu - okoli 12ih ni prav veliko spustila. Spodnji del pa je bil na momente že malo gnil, ampak se je med plazovinami našlo za par krasnih zavojev.
Kakorkoli. Lep dan u dobri družbi.

Konjske police - Velika Bavha (Aljoša Belingar, 02.04.2014)


Zg. postaja Golovec – Konjske police - Velika Bavha – Čez Brežič - Jezerska dolina

Ob pivu po turi sem težil, da se ne spodobi samo zbirati informacije o razmerah, nič napisati… Kako hitro teče čas…

Igorju Z. hvala za informacije o turi, razmerah in smučine; Andreju T. pa za varno vodenje.

PS
Priložena fotografija je delo »neznanega avtorja«. Sliko sem pred časom našel na spletu in pozabil shraniti podatke. Vem le to, da je bila posneta 22.4.2006 na Trbiški škrbinici. Ko se bo fotograf oglasil, bomo zapisali njegovo ime oz. jo bo moral France umakniti.

Gorenji Krivi rob (2009m) (Aljoša Belingar, 10.04.2014)


Za Gorenji Krivi rob sem prvič slišal ob opisu ture na forumu Scivolare pred enim mesecem. Sledilo je še nekaj opisov na isti spletni strani in Mirotov opis na naši strani. Vsem je bilo skupno, da govorijo o turi v samih presežnikih (»Ostaja skrivnost, kako je mogoče, da je takšen biser ostal neznan do sedaj. Jaz sem se spomnil na Zlatoroga, gamsa z zlatimi rogovi, varuha skritih zakladov Julijskih Alp« - takole pravijo na Scivolare in imajo prav).


Sneg je od vrha do podna enake kvalitete – centimeter odpuščen firn. Šlo je od avta do avta na smučeh, z vmesnim bredenjem Jezernice, kar predstavlja posebno zabavo. Z obiskom pohitite, ker bo snega v gozdu vedno manj in Jezernica bo vedno višja.
Andrej, Mare, Aljoša


PS
Tura je opisana v vodniku »Skialpinsmus in den Julischen Alpen West«, Edizioni Versante Sud, 2012

Veliki Greben nad Žmavčarji (Matej, 10.04.2014)


Glede na temperature sem bil mnenja, da bi se dalo danes tudi popoldan kaj ušpičiti v hribih. Pa jo mahnem v najbližje Kamniške hribe. Štartam ob 15:30 in časa je več kot dovolj. Lovska pot do Žmavčarjev je lepo očiščena (hvala najbrž lovcem). Vstop v grapo je kopen. Na 1500 se pa začne smučljiva podlaga. Prehodi čez rušje so še vsi zaliti. Samo 1x sem za par metrov snel desko. Podlaga je danes popoldan popustila samo do globine parih centimetrov. Finalna flanka pod bivakom je poprhana z nekaj novega snega in rahlo skorjasta. In tako vse do vrha Velikega Grebena nad bivakom. Smuka odlična. Vem, fotke so pa slabe ker so s telefona.

Zirbitzkogel 2396m (Goran, 10.04.2014)


Danes sem se odločil,da grem pogledat severno od Svinjske planine kakšna je še snežna odeja
če je je še sploh kaj.V dolini ni obetalo nič kaj dobrega vse že lepo zeleno,ampak ko sem
prišel ,do Obdacha sem zagledal Zibritzkogel ,ki ga je prekrival sneg.Zjutraj je vremenska
napoved držala samo za dolino bolj ,ko sem se približeval izhodišču pri Sabathyhutte na 1620m
vedno več oblakov je prihajalo v tej smeri.Trenutno se da še z smučmi od avta na vrh in nazaj
z 3-4 prekinitvami ampak nič hudega kakšen meter pa še to po travniku tako,da ni treba snemat
smuči.Pri vzpenjanju na vrh sem imel vse živo vrh je bil v gosti megli na eni strani sonce iz
druge strani mi je snežilo celotno pot,tudi čez noč je zapadlo nekaj frišnega.Tako sem imel
danes pršič,ki mi sploh ni bil jasen za ta čas in pa višina ki sploh ni ne vem kaj.Pri spustu
se mi je seveda smejalo zaradi odličnih snežnih razmer v pravi pomladi,edino vreme mi ga je
zopet zagodlo z gosto meglo in močnim vetrom drgač pa super.....

Več slik na Turne deske.si

Okroglež-D.peč-Brdo-Lipanski vrh (Igor Dežman, 10.04.2014)


Po neprespani noči,sem se po pogledu na Julijce odločil da grem pogledat vrhove nad Blejsko kočo.Cesta do pl.Javornik je prevozna brez problema,pa tudi do spomenika bi se dalo.Snežna podlaga je zaenkrat še povezana,nad Blejsko kočo sem vpregel pse in lepo napredoval Okroglež-D.peč-Brda-Lipanski vrh,s katerega sem odsmučal ob 12 uri,razmere odlične do Blejske koče,potem pa mal improvizacije do avta na pl.Javornik.Na Mrzlem studencu je Pokljuška rolba Kamaz,zmlela petko,zato pazite za drugo leto,da pred snegom odpeljete avto v dolino.L.P.Igor

Loetschenlucke (Vanja Starčević, 01.04.2014)


V načrtih je še bil vzpon na Gruenhorn, ampak sta Željkova poškodba in Zrinkina utrujenost narekovala drugače tako da smo se odločili za sestop v dolino. Sprva spust po 487 stopnicah na ledenik, potem prečenje Konkordiaplatza ter 400 m vzpona na Loetschenlucke, ki ga se zaradi velike razdalje komaj čuti. V sončnem vremenu okolje in razgledi so enkratni, po nekaj več kot treh urah smo bili na sedlu. Čeprav smo smučati začeli malo pred 13 uro je prvih 1000 m spusta bilo trdo kod beton, zelo je motila difuzna svetloba, ker se je vmes prehodno pooblačilo. Odpuščeni spomladanski sneg je bil šele pod 2000 m. Od Fafleralpa do Blatena se je dalo prismučati po cesti, tako da se je nabralo več kot 1600 m spusta.
Tako se je končalo naše 4 dnevno potepanje po osrčju Bernskih alpa, ki je imelo bolj alpinistični kot TS značaj. Sneg je v glavnem bil napihana in poledenela skorja ali pomrznjena, močno presmučana podlaga, uživaške smuke je bilo manj kot 300 m višine nad Fafleralpom. Vreme je bilo sončno vse dni, lepo smo se imeli ter tura bo kljub slabi smuki ostala v lepem spominu.

Križ II del (Jure N., 09.04.2014)


Jutro se je začelo čudno, jaz zaspal, zbudil Brin, ki je tudi zaspal v Lj, ostal zaklenjen pred blokom med sprehajanjem psa, tako da sta šla Miro in Žiga sama v Vrata. Ampak čudno jutro, konec dober. Z Brinom prideva v Vrata, malo hitrejši tempo in ujamemo bogega Mirota z M¨re-jevimi pancerji. Ker ne gre več, menjamo pancerje. Seveda izgovor za plačilo runde. Sneg krasen, strnjena snežna podlaga se začne med prečenjem grabna z IVke. Sneg ledena skorja, čez nekaj pršiča. Vreme aprilsko. Vrh izpustili, ampak se ni noben sekiral, ker smo čakali da se odpre in gasa v dolino. Večina opasti je že zletela, nekaj snega čaka na položnih ploščah. Kakšen pozen štart odsvetujem. Bobnelo ni nič. S 100m prekinitvijo prismučali do Šlajmarce. Uživali Miro, Jure, Brin in Žiga

Križ (miro, 09.04.2014)


Cilj ture je bil Križ, pa smo na koncu priznali premoč tistim tam gor, ki urejajo, kje bo parkiran kak oblak v določenem času. Zadovoljimo se z višino doseženo na grebenu pod križem, še bolj pa se zadovoljimo z vijuganjem po frišnem puhcu od sinoči.
Daljši opis s slikovnim gradivom pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11182

Grosse in Hintere Fischerhorn (Vanja Starčević, 01.04.2014)


V torek smo se proti Fischerhornam odpravili Zrinka in jaz, Željko je zaradi poškodbe kolena odsmučal naravnost do Konkordiahuette. Mi dva sva začela z 400 m spustom po Ewingschnefeldu,zaradi enormnih razdalj v gorovju je naklonina minimalna, smuka po nekaj cm suhega snega na trdi podlagi je bila odlična, sploh najboljša na turi. Vzpon se vije med razpokami dokler ne doseže krajnje poči, ki je bila prehodna s smučmi. Naslednjih 150 v.m. so peljale stopnice (naklonina 40-50 st) na sedlo Fischersatel; čeprav sva bila namenjena smučati na isto stran sva nesla smuči, ker je s sedla do Hintere Fischerhorna dolgo prečenje. Naprej smo nadaljevali peš na Gr. Fischerhorn, zaradi gneče na grebenu sva obrnila čez nekaj minut in se vrnila na sedlo. Na smučeh sva poševno nadaljevala vzpon pod grebenom pod vrh Hintere Fischerhora, zadnjih 10 m so bile potrebne dereze zaradi ledu. Odsmučali smo nazaj na Fischersattel ter se, takrat sami, po grebenu povzpeli na Grosser Fischerhorn (vstop led, led in skala II v žlebu, ki pelje na škrbino, naprej miks, ali kopna skala I-II; v sestopu abseil s škrbine).
Zgornji del plitkega žleba s Fischersatel smo sestopili peš ter potem odsmučali na Ewinschnefeld, zaradi pozne ure je bila skorja ki zmrzuje in se prdira v zavojih. Sledilo je še nekaj uživaškega smučanja po Ewinschnefeldu, spust po levi strani lednega slapu je potekal po hudo premsučanem terenu i od vetra napihnjeni ter potem poledeneli ledeni skorji, le pod 2800 m je bilo mehko. Sledilo je še 500 m prečenja in vzpenjanja do pod Konkordiahuetten ter za konec 110 m vzpona po stopnicah do koče.

sedelce pod Kopico - popravek (Jurij Šoba, 08.04.2014)


Na kardinalno napako sta me kaj hitro opozorila bralca turnih obvestil Dodo in Peter Pehani. Izvira od tod, da mi je ostala v spominu slika Velike Zelnarice, kot sem jo gledal pred kakšnimi 10 leti iz smeri Vršakov po turnem prečenju zahodne strmine pod Vršaki proti sedlu Vrata. In ko sem včeraj gledal Veliko Tičarico, sem bil prepričan, da gledam Veliko Zelnarico. Obema, ki sta se odzvala, se zahvaljujem za opozorilo in opravičujem vsem bralcem Obvestil. Posledično se moram opravičiti za vse napake, ki izvirajo iz te osnovne: hodil sem po dolini za Kopico, smučarski raj na drugi sliki je pod sedlom Vrata med Zelnarico in Zadnjim Voglom in na četrti sliki je Velika Tičarica - 2092 m, kar je seveda nižje od mojega opazovališča pod Kopico, ki je visoka 2190 m. Očitno je 100 m kot privzeta višina stene v Kopici nekoliko preveč, tako da sem bil na sedelcu na višini okoli 2130 m. Iz tega tudi sledi, da sem naredil za ca. 200 vm manj: na celotni turi okoli 1200 vm, na smučarskem delu okoli 970 vm. Ostaja mi zadoščenje, da sem se vzpel na sedelce pod Kopico in odsmučal z njega v istoimensko dolino.

sedelce pod Južnim Vršakom (Jurij Šoba, 08.04.2014)


Damjanova objava ture na Srednji Vogel dva dni nazaj me je vzpodbudila k obisku bohinjskih hribov. Namenil sem se v dolino za Kopico, toda sledi turnih smučarjev in izivalni vrh v obliki zoba, ki se je vedno znova pojavljal na obzorju, so me speljali, da sem že za sedlom ob Kovačičevi glavi krenil desno navzgor in ujel dolinico, ki gre proti sedlu med Vršaki in Hribaricami. V njenem zgornjem delu sem zapustil smučine in se vzpel na levi greben (zelo strmo), ki je podaljšek verige Vršakov proti jugu. Po prehodu dveh kucljev v tem grebenu sem se znašel pod steno zoba na sedelcu s pripadajočem neimenovanim vrhom, označenem s kamnitim kupom. Ker sem videl Veliko Zelnarico (2320 m) nekoliko nižje, Vršaki pa so višji od 2400 m, sem ocenil, da se nahajam okoli 2330 m visoko (stena zoba naj bi bila 100 m visoka). Na edinem majhnem travnatem prostoru sredi morja snega sem se lahko zleknil na toplem soncu z nahrbtnikom pod glavo in razgledom na bohinjske hribe proti jugu. Omenjeni zob po karti sodeč ni Južni Vršak, ker so proti jugu še označene pečine. Se priporočam za mnenje poznavalca tega dela Julijcev. S tega mesta sem odsmučal po precej zmehčanem snegu, a je kljub temu šlo zelo tekoče. Na oranžnem snegu pa sem se lahko popolnoma sprostil. Glede dostopa z avtom in začetka hoje na smučeh velja še vse, kar je povedal Damjan Slabe. V celoti gledano sem naredil okoli 1400 vm, od tega okoli 1170 vm smučanja. Celotno območje od Krstenice do doline za Kopico pa je teren,kjer lahko ob tolikšnem snegu izbiraš ogromno smeri.

Stellkopf (Tadej Pušavec, 08.04.2014)


Kljub temu, da se sezona nad kočo Sadnighaus počasi končuje sva še ujela lep dan in predvsem čudovito smuko s Stellkopfa(2852m). Jasnino so počasi zakrivale koprene, ki so upočasnile mehčanje snega, tako da je bila smuka z vrha naravnost čudovita. Pravi spomladanski putrček. Nad planino Krollalm so plazovi del doline popolnoma preorali vendar je smuka višje gori odtehtala tistih par metrov blatne plazovine, ki se ji pač nisva mogla ravno izogniti. Proti koncu je treba smuči celo nekajkrat sneti, vendar le za par metrov. Če ima še kdo namen smučati v tem koncu in hoče prismučati do avta bo treba moral pohiteti, nad Krollalmom pa je snega še na pretek in bo smučarija še kar nekaj časa odlična.
Sadnighaus so zaprli v nedeljo, tako da sva na rehidracijo morala počakati do doline.
Užitkarja Dragica in Tadej

Lipanski vrh, Debela peč (Afriški Janez, 07.04.2014)


Z avtom do Kranjske doline. Potem so bile globoke kolesnine, ki mi niso bile všeč in nisem vztrajal. Nisem pa vedel, da je slabi odsek kratek, in da je potem lepa cesta vse do spluženega parkirišča pred planino Javornik. Nič hudega.

Cilj je bil Debela peč. Na Lipanci sem pa videl, da je smer, ki jo gledam že leta z Lipanskega vrha direkt dol proti koči lepo zalita. Je bilo treba ovinek narest in na srečo ni bila Irena proti. Vzpon do Lipanskega vrha v vročini ni bil lahek. Ko je Irena videla strmino, ki sem jo nameraval presmučat se je odločila za spust po normalki. Jaz sem pa z vrha smučal direkt dol proti koči.

Z vrha ni bilo videti hujšega. Pač strmo je. Ni pa bilo tako enostavno kot je zgledalo. Sneg je bil zelo južen in je hotel povsod plazit. Nisem mogel več zavojev zaporedoma narest, brez da bi se plazovom, ki sem jih sproti prožil umaknil. Ti plazovi so mi pa za dodaten "užitek" še jarke zkopali. Pa še občutek, da na taki strmini v južnem snegu smuči nič kaj dosti ne grabijo oz. da se ti hoče vse odpeljat je bil neprijeten.

Pod zadnjim skokom, kjer je manj strmo in konec težav je bilo odlično smučanje. Z Ireno sva se dobila malo nižje in nadaljevala na Debelo peč.

Ob 1500 sva začela smučat in flanke so bile res odlične. Prav uživaški sren. Ni bilo tolk južno. Tudi v gozdu ni bilo gnilo. Prav povsod super :)

Nabojsova škrbina (France, 06.04.2014)


O turi na Nabojsovo škrbino je že vse lepo napisal Mišo. Jaz dodajam samo par slikc in pa GPS sled. To slednje le za pokušino, saj je možnost dodajanja in ogleda GPS podatkov še v fazi razvoja.

Konigstuhl 2336 m (Breščak Marijan, 07.04.2014)


Cesta proti Innerkremsu od Gmunda je zaprta zaradi zemeljskega plazu v soteski. Uredili so obvoz s pontonskim mostom. Kasneje je še 1 km dolga zapora pa je z osebnim avtom mogoče peljati do Innerkremsa in naprej.
Midva sva peljala do Sshonfelda, od tam pa odhlačala po dolgi, rahlo se vzpenjajoči dolini proti Konigstuhlu. Zjutraj je bil sneg še pomrznjen. Kasneje, po izdatnem počitku na vrhu in mrtinčkanju pa je bil v spodnjem delu že ojužen medtem ko je bil zgornji del ravno pravšnji za uživaško smuko, ki se je zaključila na izhodišču na znani prijetni način.
Zaradi omenjenega obvoza sva se vračala iz Innerkremsa 4 km po lepi cesti do Rennwega od tu pa po avtocesti domov. Priporočam. Uživala sva Cenko in Marijan.

Luknja (Darja Zaplotnik, 07.04.2014)


Dejansko sva odkljukala malo višje v smeri Gamsovca, kjer pa je sonce sneg že pošteno razmočilo.

Spust sprva po juževini, s sedla pa malček skorje in nekaj trde, grifig podlage. Potem pa samo še lepo odpuščena pobočja daleč v Vrata.
Je pa potrebno poiskati optimalne prehode med plazovinami, konkretno je namreč potegnilo z Jugove grape in višje gor pod vstopi v smeri Zahodne triglavske stene (Tržaška, Wisiak...).

Spodaj sva se držala levo in po Bukovlju (kjer je podlaga že bolj "tanka") lepo prismučala povsem do Aljaževega doma.

Škrbina v Krajni dol (bačko, 06.04.2014)


Zelo okrnjena Ljubljansko – Buška naveza (ki pa ji sproti dodajamo sveže sile), se je zjutraj našla v Žlebeh, kjer je snega še obilo, je bil pa že zjutraj kar konkretno moker. Večja skupina Avstrijcev nam je potegnila gaz, a žal le do prvega balvana malo nad Krajnim dolom, ko so obrnili, tako da je bilo gornje pobočje več ali manj samo naše. Pancarji pa seveda ves čas na »talk«, se je bilo treba veliko »pomenati«. Pobočja levo in desno so večinoma konkretno splazena. Zgoraj na strmem delu pod sedlom dokaj svež in težek gnilec, ki je poskrbel za različne stile glisiranja, ki jih seveda v popolnosti obvladamo (po eni smučki, hrbtno itd...), v srednjem delu in skozi gozd pa uživaško vijuganje na dobro predelanem snegu. In nato po cesti v dolino, z dvakratnim snemanjem smuči, lepo do avta in na rehidracijo k Hermanu.

Grintovec (Matej, 07.04.2014)


Če greš dva dni zaporedoma na isto goro si brez idej, ali pa ti je gora res všeč:) Pa še firbčen sem bil kako je letos zalito na uni drugi strani. Od Suhadolnika naprej cesta zaradi podrtega drevja ni prevozna. Gor grem po lovskih prehodih mimo skoka pod Dolci. Pod Spodnjimi Dolci (predno se začne snežišče pod bivakom)je v glavnem vse kopno, razen za spust uporabne plazovine pod stenami Grintovca. Pod bivakom se, razen ene zanemarljive izjeme, začne zvezni sneg. Na vstopu na snežišča pod grapo v Grintovcu je sneg skorjast in se predira. Dobra podlaga za zmatrat se. Višje gor predno teren preide v grapo pa fino trdo in grifig. Grapa je lepo zalita. Spust z vrha štartam malo čez 12. Ob tej uri je grapa še trda, vendar grifig. Kjer se teren razširi pa že lepo odjenano. Čez Dolce že malo gnilo, ampak vseeno super. Sestopim po smeri pristopa. Na tem mestu bi vprašal po direktni stezi, ki pripelje na bivak pod Kočno. Če mi lahko kdo pošlje kakšen opis, se zelo priporočam. Hvala.

Za Cmirom (Jure N., 07.04.2014)


Končno domače.. Cesta v Vrata krasno splužena in začuda v krasnem stanju. Takoj za Bistrico sva začela na dilah, 1x snela za cca 5om. Dalje pa ves čas po popeglanem snegu , ki pa se je vsako minuto bolj ojužil. Ko sva viela, da gre gaz na Cmir sva šla za njo. cca 100m pod vrhom sva zaradi napok in totalnega gnoja raje odsmučala nazaj. Spet na pse in dalje proti Begunjskemu vrhu. Malo pod njim srečava Tona in pove, da je bolj kamen smuk z vrha. Tako greva do najvišje točke pod Begunjskim vrhom, Stojan začuda ni kazal kake energije za dalje, tako sva odsmučala v dolino. Smučarija pa vse, od betona, putra, gnoja, še najbolj pa je bil plaz nad gozdom. Vmes srečava še Janeza, gre na Mlinarco, potem pa k Tonu v vikend na Guinessa in palačinke z fenomenalnim razgledom. Uživala Jure in Stojan

Jungfrau (Vanja Starčević, 31.03.2014)


V ponedeljek zjutraj smo v nekaj minutah odsmučali nazaj na Jungfraujoch in se od tam po ledeniku spustili še 200 m do vznožja V grebena Rotalhorna. Kljub južni legi je prečenje pod grebenom bilo poledenelo, sledil je vzpon po strmem pobočju na greben in vzpon po vršnem slemenu ter prečenje SV stene Rotalhorna do pod Rotalsatel. Krajnja poč je prehodna z težavami terjala je 5 m plezanja navpičnega ledu (k srečinekaj stopink), potem še 15 m 50 st snežne strmine do grebena. Sedlo se hitro preči, malo nad njim preža nekaj ledu (paliza za varovanje na gornjem robu), potem je naprej bil sneg, zadnjih 30 m do vrha pa (v glavnem) kopna skala. Vreme je bilo zelo vetrovno in mrzlo, razgledi pa enkratni. Do sedla smo sestopili po isti smer, čez krajnjo poč se sputi po vrvi (sidrišče na ledeni čok). Smuka po slemenu je bila slaba, od vetra napihana skorja, ki se v zavoju predre. V enem zavoju si je Željko pokodoval koleno, smučka je je zapičila pod skorjo, vez je odpustila, ampak je sila bila takršna da je pretrgala varnostni pašček in poškodovala koleno. Čez strmo flanko je bil spomladanski sneg, ki je že zmrzoval. Najboljše razmere so bile zadnjih 150 m spusta na Aletschfirn, rahel sneg na trdi podlagi, na koncu je sledilo še 400 m povratnega vzpona do koče.

Vitranc (Domen, 07.04.2014)


Ob 9. uri je bilo (do pred kratkim) smučišče še fajn trdo (tudi ledeno), novi Geckoti so pa grabili, da lahko dam samo kapo dol... :)Tudi po nekdanji vitranški progi je šlo prav lepo, kljub precej pomrznjeni špuri. Smuka povsem zgoraj malenkost skorjasta, nižje lepa, v zgornjem delu smučarske proge uživaška, v spodnjem delu po frišni ratrak špuri pa že kičasta... ;)Nekaj dni bo zadeva zagotovo še aktualna...

Srednji Vogel (Damjan S., 06.04.2014)


Cesta skozi Suho je prevozna do približno 500 metrov pod slapom, ko jo prekine plaznica in kjer se da obrnit. V nadaljevanju je ob robu ceste še kar nekaj snega, pa tudi podrtega drevja, vej. Strnjena snežna odeja se trenutno začne nad parkiriščem pri Pl. Blato. Na Pl. pri Jezeru in višje je snega še veliko (na Pl. Dedno polje so nekateri stanovi komaj dobro pogledali izpod snega.) Kazalo je, da bo smučanje zaradi res mehkega snega, bolj klavrno, a smo vseeno lahko uživali v spustu(poleg mene še Primož, Srečko in Andrej).

Škrbina prednje Špranje (Domen, 06.04.2014)


Želja po prvotnem cilju, Mojstrovki, je kaj hitro izpuhtela na 2. ovinku, kjer je bilo stanje kar klavrno (naprej neprevozno/"nehodno"). Je bolj smiselno počakat še kakih 14 dni, ko naj bi bil prelaz prebit. V Zajezeri je bil že precej lepši ambient, snega je še dovolj, čeprav tudi v te kraje nazadržno prihaja pomlad. Oblačna in verjetno tudi deževna noč je naredila svoje in že zjutraj je bilo vse zmehčano, višje pa že prvovrsten gnoj. Po stenah je nepretrgoma ropotalo. Z Mojzesa je čez spodnji graben potegnil konkreten plaz, tako da če ni bil gnoj, je bila pa plazovina. ;)Ropotanje in plazovina sta naju tudi odvrnila od Mojzesa in usmerila na ŠPŠ, tretji in dokončni cilj tega dne. Smuka zgoraj zelo zelo....mehka...po zvoženi plazovini že precej užitna, spodaj po gozdu pa že prav lepo prijetna. Z 2m prekinitvijo čez most se še vedno pripelje do prtljažnika avtomobila...

Begunjska Vrtača (Tomaž Pibernik, 06.04.2014)


Po SV plazu naravnost navzgor, višje po desnem kraku se držimo malo levo, v zatrepu prek krajšega skoka odvijemo na desno direktno na (predvidevam) vzhodni vrh. Sneg že zgoraj odličen, a prava bomba spodaj na plazu. Tako lepa smer ter vseskozi pred nosom, pa tako malo obiskana. Vriskali Stane, Jure, Pavel, Matjaž in Tomaž

Grintovec (Matej, 06.04.2014)


Najprej peš po kopnem, malo pod višino kjer se snežišča pod Kokrškim sedlom zožijo v grapo, pa že po fajn debeli snežni podlagi. Gor jo mahnem čez Jame. Ob 9:30 sneg še ni preveč čoftast za gazit-peš. Višje gor na vstopu v grapo, ki vodi pod vrh Grintovca, pa podlaga postane kar kompaktna in obeta spust po mestoma grifig, mestoma mehki podlagi. Grapa ves čas v megli. Enako velja za vrh. Kakšnega omembe vrednega novega snega ni. Je pa na vršnjem delu strehe, predno sem zapeljal v grapo sneg dobro cukal. Najbrž je bila kriva tudi suha masa na deski. Prehodi na zahodno stran Kokrškega sedla so lepo zaliti. Kramo na rame in nazaj na sedlo. Potem me pa premamijo lepo zalite linije z grebena Kalške gore. Pa odgazim še tja gor. Se je dalo z vmesnim vložkom abručanja čez kratek ozek prehod peljat z vrha. Spust nadaljujem pod stenami Kalške gore. Dober sneg, samo sem pa tja se najde kakšen kamen, ki se na mehki podlagi hitro umakne. Plazovina pod Kalško goro je potegnjena globoko v poden. Samo 2x je prekinjena (tisto drugo prekinitev je bilo danes možno še peljat). Plazovina je sicer mestoma kar posuta s kamenjem, ampak se brez problema da poslalomirati, sploh malo čez eno, ko je bila podlaga res dobro zmehčana. Na koncu je potrebno do avta še slabih deset minut peš.

Monch (Vanja Starčević, 30.03.2014)


Konec prejšnjega tedna smo Zrinka, Željko in jaz prebili v osrčju Bernskih alpah. V soboto smo se iz Zagreba odpeljali v Loetschental, avto smo pustili na ž.p. Gopenstein ter se z nekaj vlakov odpeljali do Grindenvalda in naprej na Kl. Scheideg pod Eigerjem. Prespali smo na skupnem ležišču v železniški gostilini in se v nedeljo zjutraj z prvim vlakom odpeljali na najviško ž.p. v Evropi - Jungfraujoch, 3450 m. Po kratkem obisku terase observatorija smo se po progi odpravili do bližnje Monchjochhuette, kje smo pustili nepotrebne stvari. Od koče smo šli po VN na Moench, na južni rami V grebena je bil sneg in mešano plezanje I-II, zadnjih 50 m do izhod na V greben je že bil goli led, ampak se je ta del dalo opraviti relativno hitro zaradi nameščenih palic za varovanje. Do vrha je še 70 m v dolžini od 200 m, ampak je kot nož oster greben bil goli led tako da smo po preplezanih 50 m dolžine odnehali- brez dveh lednih orodij je bilo prenevarno in bi bili prepočasni zaradi potrebe za varovanjem z lednimi vijaki. Na gori smo bili sami, šele ko smo prišli na greben je prišla še ena trojna naveza, ki je takoj obrnila. Sestopili smo nazaj do koče in v njej prespali. Kljub temu da nismo prišli na vrh je vzpon bil lepo doživetje, nepričakovano smo goro z veliko obiska imeli sami zase.

Kotovo sedlo (Darja Zaplotnik, 06.04.2014)


Cesta v Tamar je v celoti še debelo zasnežena, prav tako tekaška proga po kateri smo se vrnili.
Ker smo bili precej zgodnji, smo uspeli zarisati prve zavoje s sedla. Res pa je, da jih je par pred nami zavilo v sicer močno zadimljen Ozebnik.

Smuka je bila odlična. Zgornji del, ki je bil sveže pobeljen s "podvrsto" babjega pšena je ponudil nekakšno snow-surfing smučanje. Nižje, kjer se staknejo smučine iz Ozebnika in Kotovega sedla pa vse do koče poezija za vriskat. No, malo je potrebno tudi navigirati med plazovino. ;)

Pa še to. V času vzpona (med 8. in 9.) so se z grebena Šit močno lomile opasti, zato nekaj previdnosti ne bo odveč.

Uživali Maja, Miha, Darja.

Nabojsova škrbina (Mišo Jenčič, 06.04.2014)


V Zajzeri je še zelo veliko snega. Imeli smo dobro gaz in smo precej elegantno premagali tečno stopnjo v gozdu. Pri smučanju smo imeli takoj s sedla močno gnil sneg, ki pa se je v spodnjem delu Žabniške krnice zelo unesel in se je dalo nad kočo Pellarini že lepo vijugati. Na strmini pod kočo je Barbara padla v pravcato špaltno in je imela kar srečo, da se je lahko sama izkobacala iz nje. Prvi del gozda je bil odličen, spodnji, "drvarski", je bil zaradi mehkega snega tudi povsem OK, na koncu pa samo še formalnost po cesti do piva pri Ojcingerju.

Stubaiske Alpe (Andrej, 04.04.2014)


Od ponedeljka do petka nas je skupinica članov TSKO Kamnik odšla v Stubaiske Alpe. Po 6 urah vožnje smo si s parkirišča pod Stubajskim ledenikom in še vedno kar obleganem smučiščem do Dresdner koče pomagali z gondolo. Odložili smo nekaj malega odvečne opreme iz nahrbrtnikov in se odločili, da že prvi dan opravimo z vzponom na najvišji vrh Stubajskih Alp – Zuckerthutl (3507m). Z vožnjo vred je bil to kar naporen dan – večerjo ob 6h smo ravno za rep ujeli. Naslednji dan je bil dopustniški! Odkrivali smo vrhove okoli smučišča – Westlicher Daunkogel (3301m), Schussgrubenkogel (3211m) in odsmučali odkoder se je dalo. Višina snega še zdaleč ni 350cm kot so za smučišče objavljali na netu temveč precej manj, pa še vedno dovolj, da se lahko smuča z vseh prelazov in tudi kakšnega vrha. Tretji dan je bil naš cilj prečenje do Amberger koče. Od Dresdner koče smo si zopet z gondolo in sedežnico olajšali del vzpona. Vzpon na vrh Hinterer Daunkopf (3225m) smo opravili peš, se pa je vrh takrat še dalo odsmučati, vendar sneg po južnih pobočjih zelo pobira.Sledil je 50m strm spust čez Daunjoch prehod na Sulztalski ledenik in dolgo prečenje le tega proti vrhu Windacher Daunkogl. Vzpon smo zaključili na njegovem grebenu, na višini 3200m, odsmučali po čudovito odjenjanem snegu čez ledenik do Amberger koče. Četrti dan smo kočo zapustili ob 8h in se mimo Schrankogla vzpeli na škrbino Wildgratscharte, 3170m. Prehod je zavarovan z zajlo. Še spust na Alpelner ledenik in smuka do polne Franz Senn koče. Spust od koče v dolino je bil z nekaj snemanji smuči možen do vasi Seduck (1500m), kamor nas je prišel iskati kombi taxi in nas zapeljal na izhodišče našega popotovanja.
Čudovit teden v krasnih gorah in dobri družbi!

Rodica (M. Debevc, 06.04.2014)


Tudi midva sva se pridružila turnosmučarskim mravljicam na tradicionalnem izletu na Rodico in kot prava homo economicusa, ki racionalno maksimirata lastno korist, izkoristila priložnost, da se za ušivih 6 evrov z gondolo dvigneva na Vogel, nato pa še z žičnico na Šijo. Vsa hvala AO Bohinj!! Vreme in razmere je opisal že Igor, smučarija pa je bila prava pomladanska. Pet do deset centimov konstantnega putrčka naju je razveseljevalo do Suhe, tupatam se je posrečil tudi še kakšen lep zarezni zavoj. Skupaj z ostalimi sva vriskala Živa in Miha

Rodica (Igor Dežman, 06.04.2014)


Danes smo pa imeli turno smučarski dan.Žena z otroci je želela zaključiti smučarsko sezono na Voglu,jaz pa svojo turno še ne mislim in sem jo mahnil na Rodico,na tradicionalni turni smuk.Zjutraj se nas je zbralo veliko ljubiteljev turne smuke.Čeprav je spodaj izgledalo klavorno,megleno,je bilo na Voglu lepo vreme.Pošlepal sem se na Šijo in se prek prečnice spustil nad planino Suha proti Rodici.Na grebenu nas je pozdravil primorski veter,ki nas je spremljal do vrha,na vrhu pa seveda mravljišče.Sledil je spust na planino Suho in nazaj s psi na Vogel.Razmere so enkratne in res proporočam to destinacijo.L.P.Igor

Grosglockner-Veliki Klek 3798m (Goran, 05.04.2014)


Turne deske tokrat na prvaku Avstrije na Velikem Kleku 3798m iz južne smeri preko Kalsa
izhodišče pri Lucknerhaus na 1918m.Včeraj popoldan na startu je vreme držalo,prvotni plan
za petek je bil Studlhutte 2801m kjer smo tudi prespali potem pa danes naskok na vrh.
Toda danes se je vreme poslabšalo, kljub temu smo pot nadaljevali preko ledenika Kodnitzkees
proti škrbini nad kočo Adlersruhe,sam vrh pa je prekrivala gosta megla zato smo se odločili
da ne bomo napadli na vrh.Sam sem obrnil nekje na 3300m,Kac in Mori pa sta po grebenu nadaljevala
do koče Adlersrhue 3454m kjer sta zaključila vzpon zaradi slabih vremenskih razmer.Smučanje
v dolino je bilo tokrat slabo vse je bilo že zvoženo in pomrznjeno tako,da od smučarije nismo
imeli praktično nič.Snega je v teh koncih izredno malo tako da nas je prav malo razočaral Veliki
klek,tokrat nam ni pustil na vrh še se bomo vrnili....

Več slik na Turne deske.si

Begunjščica (Marijana & Marko, 04.04.2014)


Nad SV plazom Begunjske Vrtače. Snežni jezik se začne 80 m nad Ljubeljem, a bo kmalu fuč in bo treba še malo več peš. Nad SV plazom sva z Marijano v "labirintu grap" poiskala najlažji izstop na greben, ki sva ga dosegla na grebenski koti 1920 m. Strmina v grapi je 35°, krajši izstopni del pa 40°. Tik desno od najlažjega izstopa je še en zanimiv smučarski prehod na greben, ki sliši na ime "ratrak-linija": slabih 50 m visok, udobno širok in dobrih 50° strm (tik pod grebenom je skoraj 60°).

V četrtek popoldne smučarija v "ratrak-liniji" super, v grapi tako-tako, na plazu spet super. Brez škode na smučeh se je po plazeh še prismučalo (dvakrat prestop preko kamenja) do parkplaca.

V petek zvečer so bile smučarske razmere boljše, tudi v grapi, na plazu pa odlične. Z Jakom sva šla v petek do avta raje peš, ker se po plazeh ne splača več, razen če imaš ustrezne smuči, ki ti to dovoljujejo ;)

Precej novih fotk z zadnjih tur je na M&M:
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Nad Sauze(2700 m) (Tine Čopič, 04.04.2014)


Nad Sauze je dolg greben z višino med 2600 m in 2800 m z vrsto možnih smučarskih pristopov. Tako smo zadnji dan naših počitnic pričeli v Super Sauze na višini 1700 m in šli na neko sedelce brez imena s strmim, a gladkim gornjim delom, in prijetnim mehkim spodnjim delom po redkem macesnovem gozdu.

Montagne de Parpaillon (2919 m) (Tine Čopič, 03.04.2014)


Aprila je težko priičakovati, da bo ves teden sončno. Bilo je oblačno, nad 2000 m je rahlo snežlo, pa sva vseeno šla pogledat pod prelaz Col du Vars (2100 m). V okolici je nekaj zelo lepih tur na vrhove blizu 3000 m. Izbrala sva najkrajšo na Montagne de Parpaillon, ki se prične ne zadnjem ovinku na južni strani prelaza na višini 2000 m. Zaradi megle, vetra in sneženja sva odnehala 200 m pod vrhom. Gorjna pobočja so bila še mokasta, potem je bilo malo še kar znosne skorje, spodaj pa spet čisto prijetno smučanje po malo omehčanem.

Chapeau du gendarme (2682 m) (Tine Čopič, 01.04.2014)


Stanujemo na smućišču Sauze nad mestecem Barcelonette. Smučišče je za francoske razmere relativno majhno in manj znano, ima pa vendarle 23 žičnic in sega od 1400 m do 2400 m, z lepimi progami med macesni. Dnevna karta je le 21 EUR. Chapeau du gendarme je značilen vrh nad smučiščem. Brez uporabe žičnice je hoje kakih 900 višinskih metrov. Vršna strmina je obrnjena na jug, tako da smo imeli lepo omehčan sren, srednji strmi del pa gleda na sever in našli smo še nepresmučan pršič. Še ena lepa tura.

Rjavčki vrh (1898m) (ŠpehM, 03.04.2014)


Prvotno sva imela višje cilje, vendar nama je hoja po razbrazdani plazovini skozi Grlo spila veliko energije in volje pa še služba naju je čakala popoldne. Tudi spust sva raje opravila proti Klemenči jami (1208m) do koder se da tudi precej lepo prismučati. Smuka skozi Grlo bi bila zelo neužitna, ker praktično ne najdeš prostora, ki ni razrit.

Baba (Ljubeljska) (Afriški Janez, 02.04.2014)


Toliko planov, ciljev in želja. Od Brane do Jerebice in drugi, pa sem čisto drugje pristal...

Sem pa poravnal 7 ali 8 letni račun, ko sem takrat na grebenu obrnil tik pod vrhom v slabih razmerah.

V glavnem, sneg se začne ko cesta pride na melišča na malo po 1000m. Do tam se da tudi prismučat (10min do avta pol peš). Ni pa več vezan, so trije par meterske prekinitve.

Do vrha sem šel po standardni poti mimo planine Korošice. Na smučeh sem vztrajal do vršne flanke, a ko je preveč nazaj drselo sem jih vrgel na ruzak in vzel cepin v roke. Se mi je zdelo to malo smešno v tej vročini, ampak je bil kasneje dejansko zelo dobrodošel. Flanka ni bila nič južna. Brez cepina ali derez bi hudo tvegal, čeprav je bila ura že skoraj 1500!

Previdno sem prišel na greben in po njem b.p. na vrh. Lepa (pre)strma in lepo zasnežena pobočja na avst. strani so me spominjala na M&M. Občudujem tako močno psiho. Znal bi že tam dol smučat, ampak upal ne bi :)

Smučal sem nazaj po ostrem grebenu zelo previdno (luknje so bile tu in tam). Nisem pa sledil letni poti, ampak zavil levo na flanko, ki jo lepo vidimo z ceste oz. z Zelenice. Krasen srenec vse do gozda nad Korošico. Od tam do planine oz. do doline pod Vel. vrhom pa malo bolj južno, a še vedno super. Ena ura prej je bilo tam fantastiš.

Cilj je bil dosežen, račun poravnan, časa sem imel pa še dost: kuzle na dile pa lepo počasi in z užitkom na Hajnževo sedlo. Na sedlu nisem imel še dost pa sem nadaljeval na predvrh. Šel po strmi flanki direkt gor. Tokrat pa z derezami, ki so bile kljub strmini popolnoma nepotrebne (južno). Od vrha flanke pa levo po grebenu do predvrha. Na tem odseku so bile pa spet pasti. Zračni žepi v snegu niso več povsod držali in kar naenkrat si bil do kolen ali do pasu notri.

Z vrha do začetka flanke malo previdno zaradi lukenj, potem pa en sam juhuhu do malo pod sedlom na avst. stran. Ta južna melišča Babe na avstrijski strani so bila enostavno popolna. Tanajboljš srenec. Melišča Vel. vrha so po smučini sodeč bila slaba.

Avstrijska stran je bila tako dobra, a ura je bila že 1800 pa nisem ime luči, drugače bi se tja spustil...

Od smuke z Hajnževga sedla sem pa največ pričakoval, pa je bila čisto za en K***. Sploh ne znam opisat. Neka napol odjenjena skorja z gnilcem spodaj. Boljše je bilo po dnu doline mimo ceste na Korošico. Pod odcepom za Korošico pa na meliščih počasi zmankuje sneg,a se še da švercat. Kot sem pa prej napisal se da smučat z 3mi manjšimi prekinitvami do 10min do avta.

Tura in tereni so super, imel sem cel območje samo zase tako kot mi najbolj paše, ampak so bistveno boljše razmere drugje, in če ne bi imelta neporavnan račun bi tudi jaz bil na Begunjščici :)

Še opozorilo za graparje: z Košute sta se strgale 2 opasti, ki sta sprožile kar konkretna plazova po grapah pod njima (se opravičujem za dvojino, je še ne obvladam, nevem ker hudič jo je izumil). In opasti je še veliko.

Kredarica+Triglav (Franci, 03.04.2014)


Včeraj po službi se odpravim proti Kredarici.Cesta je še vedno pod snegom,ga je pa spodaj od sobote precej skopnelo.Ko sem nad Zg.Krmo prišel v senco,je takoj začela nastajati skorja,ki je bila proti Kredarici že kar močna.
Zjutraj sem se zgodaj v idealnih razmerah povzpel na vrh in počakal sonce.Bil sem sam daleč naokoli.
Po povratku na Kredarico še na kavo pri kolegih meteorologih in počasi v dolino.Smučal sem po smeri sobotnega Triglavskega smuka.Po nekdanjem ledeniku v konto,vzpon mimo Staničeve na sedlo in po prostranih snežiščih mimo stare lovske koče.Na severni strani se je našel še pršič,na južni pa kak cm odjenjan srenec vse do gozda.Motila je le difuzna svetloba,saj se je medtem pooblačilo.Lp

Veliki Draški vrh (2243m) (Miha, 03.04.2014)


Končno padel tudi VDV. Po treh letih odlašanja, vršna streha me je izredno matrala! Sva se z Jožem danes po nočnem šihtu odpravila na Pokljuko. Malo sva bila pozna, kajti iz Rudnega polja sva se odpravila ob 8:30. Po moji krivdi (šiht):( Za pot sva se odločila po letni poti mimo smučišča proti Studorskem prevalu. Na poti nad planino Konjščica sva na štirih koncih morala smuči sneti in po kopnem odstavku nadaljevati peš. Tam kjer se pot iz Konjščice pridruži poti iz Pokljuke pa smučmi mimo Jezerc in Studorskega prevala na sam vrh. Smučarija navzol?? Ja zaradi pozne ure od vrha do ceste pod Konjščico po gnilcu. Ampak turca uspela oba zadovoljna, to je to:)
LP.

Begunjščica (Čeha, 02.04.2014)


Popoldanska po službi.Do stika markirane poti in smučišča kopno,nato na smuči in po servisni cesti pod plaz Sv.Ane.Po sprva zelo strmi špuri,ki se kasneje unese proti robu.Za izstop izberem levo varianto.Po robu nad vehtami previdno na vrh.Vreme tokrat ni bilo najbolj prijazno(veter in oblačno).Zato po kratki pripravi odsmučam po smeri vzpona.Držal sem se Saharsko obarvanih predelih,ker je nov sneg pregnil.Spodaj se da po plaziščih prismučati do tal,a se ne splača,ker je preveč kamnitih odsekov.

Žleb (palec) (m're, 02.04.2014)


Po dooolgem cajtu na turi z Juretom B. in Matejo. Cukr nad Podnarjem je bil danes cukr samo za peš, smučanje je bil bolj rodeo po trrrdem. V cca. polovici žleba je splazena zadnja pošiljka. Pod žlebom lep firn, v gmajni pa krasen veselc. Jure je skoču še v Ipsilon Vrtače - prav da je blo dons ta boljš. Mateja se je namesto v Žleb spustila čez Suho ruševje na Ljubelj - tudi super. Ja sam žleb, a-jaj-jaj...

Begunjščica (Marijana & Marko, 02.04.2014)


Popoldanska. Pociljala sva v Direktno, kjer začuda ni bilo stopinj. Oba skoka v spodnjem delu sta krasno zalita (odsek visok dobrih 50 m, 50°, prehod 55°). Na vmesni vesini naju je ekspresno ujel Jaka, čez zgornjo skalno stopnjo smo pregledali obe varianti. Leva je široka, tudi originalno/desno nadaljevanje je na široko zalito (50 m, 50°, prehod 55°). Ostali del smeri je položen, od 30-45°.

Pri vzponu sem razmere narobe ocenil, žal so se pri smučanju pokazale za slabe. "Ledena" podlaga, led je bil sicer delno odjenjan/moker, nad njim pa ponekod moker sneg, ki je pri smučanju plazil. Tudi oba ključna prehoda sta bila nekoliko preveč razbita/neravna. Smučal sem po Direktni grapi in na obeh ključnih prehodih sem imel probleme - drsenje in zatikanje z repi/konicami. Manjca in Jaka sta raje odsmučala zgornjo levo varianto Direktne, spodaj pa odvila v Osrednjo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Brana (2252m) (ŠpehM, 02.04.2014)


Začnemo pred svitom v Logarski - še vedno samo iz Kota, čeprav je cesta višje že na dveh mestih kopna. Preko Okrešlja proti Kotličem in po smeri Alpi 45°-55° do vrha - razmere za pikanje odlične.
Na vrhu smo kakšno uro počakali in nato s smučmi odpeljali sanjsko strmo SV pobočje do letne poti na Okrešelj (do sem - prva liga) in nato po njej dol (Severovzhodno pobočje (IV-, prehod S5-)-(trdo - strmo-50°- ozko). Preko Pasjega sedla in obširnih plazov nazaj v Logarski kot - orng zaj****o!

Begunjščica (Boris, 01.04.2014)


Treba je bilo izkoristiti poletni čas in dobre popoldanske razmere, ko skorja popusti in se še da prismučati do avta tudi v sredogorju. Tako sva z Jurijem ob 16h startala proti smokuškemu plazu od odcepa za Roblek. Na vrhu sva bila malo po 18h, ko je bilo sonce še zelo visoko. Nato pa do avta samo vijuganje. (razmere.si)

Tete de fer 2883 (Tine Čopič, 31.03.2014)


V nekoliko drugi postavi sva pričela v kraju Larche na višini 1670 m pod isotimenskim prelazom. Pot vodi po strmem macesnovem gozdu, ki je bil zjutraj pomrznjen, v lepo dolino, ki v nekaj valovih konča v zatrepu 500 m pod vrhom. Razmere so bile podobne kot v nedeljo, višje malo gostejši pršič, spodaj pa omehčano. Zelo lepa tura. Podobnih je iz iste doline na jug še nekaj.

L"Enclause (Tine Čopič, 30.03.2014)


Teden preživljamo v Južnih francoskih Alpah v dolini Ubaye v bližini kraja Barcelonette. Vrhovi v okolici segajo do nekaj nad 3000 m in možnosti za turno smuko ne manjka. Prvi dan sva šla s prelaza Col Larche (cesta proti Cuneu), višina 1940 m, na L’Enclause, 2712m. Nad kakih 2100 m je še vedno le mestoma zapihan pršič, tako da je bila smuka po lepem in dokaj strmem vrhnjem pobočju odlična. Nisva bila posebej zgodnja, tako da se je tudi spodnji del omehčal in sva uživala prav do avta. Pozabil sem fotoaparat, tako da so slike s telefona.

Veliki Draški vrh (miro, 01.04.2014)


Ob pol sedmih s Pokljuke nad Konjščico, čez Jezerca in na vrh. Z vrha smuka uživaška, od Jezerc proti Konjščici pa ugodna plovba po hitrem južnjaku.
Več o turi pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11114

Preber 2740m (Goran, 01.04.2014)


Preber dolgo sem ga že ogledoval in bi ga skoraj zamudil to sezono,če ga ne bi danes obiskal.
Iz Koroške preko Muraua imamo kar blizu dobrih 140km,na izhodišču Preberseeja na višini 1514m
je že prava pomlad čeprav je jezero še zaledenelo,ampak v gozdu snega ni več.Tako da je potrebno
najprej it po cesti po bližnicah se ne da. Sneg pomrznjen od podna do vrha tako,da so sernači
zaželjeni.Avstrici ga omenjajo kot paradni smučarski vrh -ne vem zakaj nič kaj posebnega razen
flanke in 1200vm smučanja.Danes je bilo vse zvoženo zato sem na vrhu zavil levo na greben in
našel flanko ,ki sta jo pred menoj odsmučala samo dva,sneg je super odjenjal tako,da je bila
smučarija super...

Več slik na Turne deske.si

Šentalski plaz (Breščak Marijan, 01.04.2014)


Pa še jaz naredim eno popoldansko , sem si rekel in se odpeljal na Ljubelj. Nekaj korakov po suhem potem pa naprej s pasjo vprego. Po servisni poti, kjer je že pomanjkanje snega – na dveh mestih je potrebno sestopiti. Mimogrede srečanje s prijateljem, ki se je odpravil v Suho rušje.
Sneg je bil vse bolj trd in v strmini so mi dilce pričele oddrsavati. Odprem nahrbtnik – serenačev ni pa tudi fotoaparata ne. Kar je najhuje niti denarnice, dokumentov ne drobiža za pivo. To je pa že preveč. No, saj je za danasnji popoldan dovolj sem si mislil in odsmučal v dolino. Snega je še dovolj, popoldan prijetno omehčan tako da sem prepričan da se vrnem te dni še enkrat – tokrat kompletno opremljen. Takole sem danes užival –haha- Marijan.

Triglav (Matej , 01.04.2014)


Brez spanja, pripravim opremo in se ob 3.00 uri podam peš iz Zg.Radovne v smeri Krme. Že zjutraj so bili pogosti odseki z rahlih prediranjem, na cesti je še veliko snega, višje pred parkiriščem, kjer ponavadi parkiramo okoli 70-80cm. Višje nad dolino sneg postane trd in hitreje napredujem med vzponom poslušam kako se občasno sproži kakšen manjši palz iz ostenja gora. Pri Pragarci si nataknem dereze in nadaljujem do Kredarice je še dolga, ko prispem h koči, malo pihlja nikjer nobenga razen vremenarja na Kredarici. Na Mali Triglav sneg vredu, cepin prime, pihal tam ni po grebenu pa ravno tako lepo in samotno brez vetra. Na vrhu prijetno brez vetra, ker zadnjič me je skoraj odpihnilo na Kredarici. Vrnem se ne preveč hitro, počasi pr koč si mal odpočijem a kaj dost ne odlašam in se podam nazaj na dolgo pot vse do Zg.Krme, povratek je bil malo po tazadnji, udiranje in malo še kje kaj trdega. Več kot preko kolen ni šlo. Rad hodim, ampak tale je bila vseeno mal dolga.

Jerebica (IgorZlodej, 01.04.2014)


Ogledoval sem si jo že dlje časa, čakal na dovolj snega, razmere, iskal prehode. Pred dnevi me je nanjo spomnil Janez Ferreira-Stražišar, pa sem bil v dvomih, da bi našel prave prehode, SZ pobočja so namreč zelo strma.

Poskusiti seveda ni greh in se zjutraj odpravim otovorjen z vso potrebno opremo. Po prečenju suhe struge Jezernice se vzpenjam po redkem bukovem gozdu po njenem vznožju. Višje preidem na obširna plazišča, ki so omogočala dokaj udobno hojo po plazovini. Ko je postalo le prestrmo, sem smuči nadel na nahrbtnik in šel malo naokoli, tako, da sem prišel v lep žleb, ki je obetal prehod na vršna pobočja. Strm, mestoma trd in ozek žleb me je dejansko pripeljal visoko pod Gorenji Krivi rob. Tam sem prečil v levo in kmalu prišel v lepo dolinico, ki jo vidimo, ko po letni poti pridemo malo navzdol. Sledil je zaključni vzpon po dolgih ravno prav odpuščenih pobočjih na vrh, ki ga krasijo ogromne, že kar strašljive opasti. Počitek, fotkanje, razgledovanje, potem pa na smuči in dol do sedelca, ter še nekoliko nižje. Tam nad strmim delom ponovno na dereze in sestop do spodnjih plazišč, ter v uživaški smuki v dolino.

Vsekakor nujne potrebne izkušnje, poznavanje terena, tudi morebitno varovanje v žlebu ni odveč.

Konjske police - Velika Bavha (Darja Zaplotnik, 31.03.2014)


Ker se ponedeljek vseeno začne delovno smo bili na izhodišču, torej v Neveji šele malček čez deseto. Zato se do sedla Golovec zapeljemo kar z gondolo. Z njega po rahlo pomrznjeni podlagi pod Prevalski Kuntar, kjer nataknemo psičke in oddrsamo proti značilni škrbini v Konjskih policah.
Sledi lep in dolg spust po krasnem pršiču proti Jezerski dolini nekako do višine sedla Robon. Tam zopet oblečemo psičke in se preko sedla Čez Brežič vzpnemo na Veliko Bavho.
Z nje po že ojuženem snegu odsmučamo vzhodno proti Bojenci (C.Mogenza Piccola), pod katero se v Jezersko dolino izteče zelo zanimiv žleb. Da je lepo smučljiv smo vedeli, saj je bil nedavno nazaj presmučan. Le ožina je -temperaturam primerno pač- malo "shujšala". ;)

Do puhteče doline je potem sledilo še nekaj meddrugim tudi akrobatske vožnje po plazovini. In nekaj položnih zavojev po maslu, ki so se zaključili točno ob reki Jezernici.

Zelo uživali in se fajn imeli Brigita, Matija, Igor in Darja.

Begunjščica (Srednji vrh, 1979 m) (Marijana & Marko, 31.03.2014)


Popoldanska, Jaka + MM, avto pustili na manjšem parkplacu pod Tinčkovo kočo, do snega (zapornica) 150 višincev. Še pred Smokuškim plazom desno na plaz, ki vodi v Discovery Channel, ki pripelje točno na Srednji vrh Begunjščice. Smučarska smer je ime dobila leta 2000 in premore oceno V, S6/IV+, 700 m. Komentar domačina je bil: "...tu smo vozili v sedemdestih letih, samo takrat še nismo vedeli, da smo smučali Discovery Channel..." ;-)

Sneg je bil moker (s spustom smo začeli ob 18.30), a navkljub vročemu dnevu sneg ni bil gnoj (zahvala gre saharskemu pesku/dežju), temveč je bil prav lepo/sproščeno smučljiv. Zalito pa je bilo tako lepo, da se je dalo smer spusta izbirati po željah in smo praktično povsod lahko na široko vijugali.

Glede na oceno smo pričakovali večjo strmino: spodnjih 400 m je naklon (do) 40°, vršnih slabih 100 m pa je strmina enakomernih 47-48°. Po novih ocenah bi zapisali: Z-, 48°/40°, 500 m. V starih ocenah bi bila to štirica.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dachstein (Štehi, 30.03.2014)


Za vikend smo smučali v pogorju Dachsteina. V soboto z Gjaidsteina, v nedeljo pa izpod Dachsteina. Izhodišče smo imeli na smučišču Krippenstein, kjer za vikend poženejo gondolo ob 7,30 (samo za hribolazce). Laufajo pa še do naslednjega vikenda. Spali smo v koči Simony, ki ni bila pretirano polna. Smučarija je bila vseh sort, najboljša nazaj v dolino po zaprtem smučišču. Pešačenja do parkplaca je bilo 20min.
Več slik na TurnaRit.si

Kot "od dna" (MetodS, 30.03.2014)


Se strinjam z Igorjem, mogoče res najboljši pršič te zime, zgoraj celo tako dober, da je takoj po smučanju skoraj brez sledi nazaj zalil smučine. Sicer pa sem glede na precej vzhodno lego Kota kolegoma napovedal krasno pomladansko smučarijo, pa se je napaka preokrenila še v boljšo smer.
Ker je bila cesta proti Kotu na debelo zaplužena s snegom, naprej pa precej kopno, smo se po naslednji cestici raje spustili dol do zadnjih vikendov pred vstopom v dolino, kjer se je po dnu tudi takoj začel sneg. Na karti je bil na levi strani vrisan kolovoz, ki ga pa nismo našli (tudi ne preveč iskali), ampak kar lepo naravnost v debelo zasneženo dolino in dalje v zanimivo in presenetljivo dobro prehodno konglomeratno sotesko (vsake toliko časa je bila kaka ovira iz podrtega drevja, mogoče skupaj za pol dodatne ure). Prehod levo gor skozi skokast gozd pod Rjavino je v veliki večini še pod snegom (dva kopna prehoda, 15 in 2 m). Pod Rjavino se Klavdija odloči, da ne bo prečila začetnih neprijetnih plazovin in opravi turo po široki zasneženi rampi proti Macesnovcu (točneje Na stan, 1561 m), kjer je uresničila želje in popoldne res našla krasen pomladanski putrček.
Z Janezom pa od tu dalje večinoma po pršiču (razen kjer so druge plazovine čez) na prvo sedlo nad Kotom. Smuka dol fenomenalna, zgoraj in v sredini pršič "brez dna", ko se nižje začnejo plazovine, pa je bolje smučati bližje stenam. Sonce popoldne od vrha posije v Kot, tako da ravno prav omehča zjutraj sicer pomrznjen sneg v strmem gozdu. Dol grede najdemo tudi kolovoz na (dol gledano) desni senčni strani doline in brez težav prismučamo do avta. Štart na slabih 800 vm, cilj nekaj nad sedlom na 2100 m, same soteske je bilo 2 km (1 ura), samega položnega dela Kota pa slabe 4 km (še vedno 300 vm vzpona).
Še to, za gor tukaj ni bilo sledov, nekaj dnevno pa jih prismuča od zgoraj ( v našem primeru 6).

Stol iz Podna (Igor Dežman, 31.03.2014)


Včeraj zvečer ko sem kolesaril iz službe,je bil Stol kar rdeč od jeze,ker sem dal v soboto prednost Smokuškemu plazu in da je on kot kralj Karavank ostal v drugem planu.Pa sem mu danes popravil krivico in pozno popoldan ko sem kolesaril v službo je bil že manj rdeč.Startal sem od kmetije Podn,par Korošcev je še šlo,to je pa blo vse za ponedeljek.Zjutraj je kar pomrznjeno,tako da so srenači priporočljivi na sedlo Belščica in na zadnje sedlo na Stol.Na sedlo Belščica je treba za 100 m nesti smuči,je že kopno. Z vrha sem startal ob 12,smučarija super,pod stenami se najde še težek pršič.Lep dan sem preživel,za spodbuden začetek delovnega tedna.L.P.Igor

Brana (Jure N., 31.03.2014)


Včeraj pošlje Stojan sliko Brane in kmalu je padla odločitev, da greva z Žigom tudi malo v "tuja gorstva". Stojko vodič, s teniskami do "pastirja", nato peš do Kamniškega sedla in dalje po vzhodni flanki Brane na vrh. Vmesni grabni že na daleč "verjetno preveč ledeni" pa smo smučali po smeri pristopa. Tam je bil pa prav prijazen pršič, da se je kadilo kot pozimi. Takoj čez rob pa vroooočina. S sedla dol po krasnem putrčku in lepo v dolino. Krasna tura, krasna družba, najbuljš firer. Uživali Stojan, Žiga in Jure

Komna - Krnska jezera (Damjana, 28.03.2014)


Ne glede na vreme sva na Komno odrinila v četrtek, saj je družba že čakala, pa tudi dopust je že bil napovedan. Prvi dve tretjini poti sta prav žalostni. Poti ponekod sploh ni. Kaj bo z gozdom znotraj TNP, če bodo vsa polomljena drevesa ostala, kjer so? Vreme je skorajda zdržalo, tistih nekaj kapelj ni bilo omembe vrednih. Popoldan le krajša tura na Križ nad planino Kraj, dokler nas ni zalila megla. V petek pa napovedano sonce in odločitev za pot do Krnskih jezer. Razmere idealne za hodit, za smucat malo manj, saj je bil sneg počasen (do 15 cm svežega na trdno podlago) in je bilo zato več porivanja. Do Bogatinskega sedla smo hodili skupaj s skupino mladinskega odseka Ljubljana Matica, oni so jo mahnili na Lanževico, mi pa navzdol mimo kasarn do tik nad Krnskim jezerom. Za Nino je bilo to prvi turni smuk, tako da vse čestitke. Po obveznem pivu in martinckanju pot pod noge in nazaj na Bogatinsko sedlo, ki pa so ga popldan prekrili oblaki, tako da je bila vidljivost slaba. Lepa in kar dolga tura, po kateri se je večerja zelo prilegla. Kuhinja na Komni je odlična, kuharica Marica pa je praznovala 84. (!) rojstni dan in z nami spila kozarček črnega. V soboto še kratek pohod na skalni obronek nad planino Kraj, s katerega je po neskalnem pobočju prav lepa smuka. Nato pa mukatrpno pešačenje v dolino. Snega na Komni je še veliko, razmere bodo še nekaj časa dobre. Zal so ta boljse fotografije prevelike in je ostalo le nekaj malega dokumentacije z žepne kamere.
LP, Damjana, Andrej, Darja, Nina, Milan in ostali

Felskar Spitze (France, 30.03.2014)


V dolini Zederhaus pomlad že intenzivno opravlja svoje snežno-uničevalno delo, nad pribl. 1600 metri pa je še veliko snega. S parkirišča v Waldu, na koncu doline, tik ob vhodu v solnograški tunel turske avtoceste, sva šla pogledat najprej na sever. Na planini Aigner sva zavila levo navzgor in se vzpela na vrh nenavadnega imena: Wurmfeld, ter z njega smučala po odprtih pobočjih in nato skozi strm gozd naravnost nazaj na planino. Sneg je bil precej mešane kvalitete in popoldansko sonce ga je zelo zmehčalo.
Po tej izkušnji sva spoznala, da bo naslednji dan treba iti nad 2000 metrov. Izbrala sva pristop skozi pekel (Hoelle) na Felskar Spitze. Blizu avta sva nataknila smuči ter se skozi gozd po zelo shojeni smučini vzpela do lovske koče. Nadaljevala sva skozi lepo dolino, ki svojega peklenskega imena res ne zasluži, vse do vrha. Zgornji del je bil lep pršič, ki se je niže spremenil v bolj južen sneg, sledil pa je rodeo po pretežno zmrznjenem in zvoženem kolovozu ter delno skozi gozd in po travniku vse do pod parkirišča. Na koncu sva ugotovila, da je bila tura odlična, v čudovitem okolju in s prav prijetnim smučanjem.

Hudi Vršič (Marijana & Marko, 30.03.2014)


Z Neveje po mulatjeri pod Lopo, letos je to glede na sledi množično uporabljena smer vzpona - Lepa linija, v trdem pa ni tehnično lahka, tokrat je bilo potrebno dvakrat/trikrat za kratko sneti smuči.

Pod Lopo smo (Jaka + MM) prečili levo do izrazitega in od daleč vidnega vstopa na severni greben Hudega Vršiča. Nekdo je pred dnevi glede na sledi v odličnih razmerah že smučal po normalki in za freeride slog bi mu prisodili najvišjo oceno. Vstop je neverjetno zalit, nasploh je celotni severni greben krasno pobeljen.

Najprej smo odsmučali normalko (Grapa v severnem grebenu, Z, 45°, 250 m), ki ponuja enakomerno strmino v celotni smeri. Razmere zelo dobre, v grapi "postan pršič", spodaj pa grifig skorja, ki je ob 14h malo spustila.

Desno od grape je bil na zelo zračnih vesinah prostor za samostojno smer in smo se zapodili še enkrat navzgor: Severozahodne vesine, I-, 50°, 250 m. Osrednjih 150 m smeri je povprečno strmih 50°, zgoraj in spodaj pa malce manj. Razmere v gornjem delu strmine malo slabše, nekoliko je motila ledena skorj(ic)a, ostalo podobno kot pri prvem spustu - krasna smučarija.

Pod steno za kratko na pse do izravnave pod Konjskimi policami. Odsmučali smo proti prehodu, ki izpod Lope pripelje na spodnji del smučišča: letos je glede na sledi precej smučan in izjemno zalit - ponuja res številne možnosti ter izbiro naklona po lastni želji. Sneg raznovrsten in več ali manj povsod lepo smučljiv - glede na linijo ter izbiro orientacije flank si ga lahko sam izbiral.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kredarica (Damjan, 30.03.2014)


Včeraj sem bil eden izmed mnogih na Kredarici. Start ob 4 uri po lepi špuri, ki pa je bila kmalu brez srenačev neuporabna (pomrznjena), zato sem jo mahnil malo po svoje. Od Kredarice sem se spustil ob 10 uri, ko je že odjenjalo. Smuka perfektna od vrha pa do konca - se splača, dokler so še te razmere :) LP, D.

Ankogel (3252m) (Miha, 30.03.2014)


Danes smo se odpravili na Ankogel. Iz Malnitza smo se s kabinsko žičnico povzpeli do zgornje postaje. Od tam smo jo krenili proti malemu Ankoglu, kjer smo pustili smuči in se peš povzpeli na vrh. S smučmi smo se spustili na severno stran v dolino Anlauftall. Smučarija na vrhu po rahli skorijci, v spodnjem delu pa po gnilcu do ceste. Nato pa 10 min peš do železniške postaje v Beksteinu.
LP.

Ankogel (Franci, 30.03.2014)


Prvotni objavi bi dodal še to,da je kolega na sedlu pozabil cepin.Ko se je vrnil nazaj,ga ni bilo več tam.Če je mogoče kdo,ki bere forum cepin odnesel v dolino,naj me kontaktira na mail.Hvala.

Še nekaj slikc.
Lp

Ankogel (Franci, 30.03.2014)


Včeraj se je na Ankoglu govorilo Slovensko.Veliko nas je izkoristilo zadnji dan delovanja gondole.Proti sedlu se je potem ustvarila prava kolona navdušencev.
Nekateri smo šli na vrh in v popolnem brezvetrju uživali širne razglede.
Potem smo se pridružili ostalim na sedlu in skupaj odsmučali proti nasprotni dolini.Razmere za smučanje so bile kar zahtevne,saj je bilo veliko predirajoče skorje.Ko pa se teren položi,je bilo bolje,saj je sneg prešel v prijeten gnilec.
Po dolgi dolini smo še prismučali do mostu.Sledila je še vožnja z vlakom nazaj v Mallnitz in analiza lepega dne.
Lp

Za Kopico - Zadnji Vogel 2327 m (BoštjanL, 30.03.2014)


Dolg, lepa in kar naporna tura v čudovitem okolju. Iz Bohinja cesta prevozna v dolino Suhe žal le do 678m (Zemljevid Triglav, Sidarta), nato še cca 200 višinskih mestrov menjavanja asfalta in snega, potem pa končno na pse. Slabša dostopnost in oddaljenost sta pripomogli, da smo bili na turi sami in razdevičili številna pobočja. Prava turnosmučarska klasika. LP vsem, Matjaž, Grega, Matej, Boštjan

Stol (Aleš S, 30.03.2014)


Z Daretom sva postala specialista za turnosmučarske klasike - Stola sva se lotila iz Završnice. Sneg se začne pri lesi (odcep poti za Robleka). Smokuška planina je tudi večinoma zasnežena. Najbolj pridni so že smučali po Smokuškem plazu, ko sva midva šele resno začela turo. Po tipajočem smučanju je bilo jasno, da za Smokuški plaz rana ura ni najboljša izbira. Midva pa po zmehčanem snegu na sedlo Šija. Navzdol sva do prečnice bolj odštanfala kot odsmučala, saj je bilo na senčni strani fajn trdo in spust s psi na smučeh ni bil ravno nekaj naj.Potem pa po prečki 100 dolžinskih metrov s smučmi na nahrbtniku. V Kožnah je bilo lepo in vroče, vroče. Na plazu pod Stoloma sva se pridružila smučarjem, ki so prišli iz sedla Belščica. Na vrhu je veter pregnal vročino zato sva z večino ostalih smučarjev kar hitro odvijugala dol. Sneg je že povsod tako predelan, da je smučanje kljub vročemu soncu zelo dobro. Uživala sva Dare in Aleš

Königstuhl (Mac, 30.03.2014)


Končno se je predjamsko društvo odpravilo v Nocberge in to kar takoj na kraljevi prestol. Lepa, lahkotna turica, sneg na vrhu malo skorjast, pod sedlom v bolj osojni legi pa nekoliko že predelan pršič, za dobre užitek, za manj dobre nekoliko manj. Nekateri so tako uživali, da so se povzpeli ponovno na sedlo in naklepali kar 1000 m višine. Manj zavzeti pa smo se tačas krepčali pred kočo s perfektno čemaževo župco.
Še opozorilo, cesta št.99 med Gmündom in Kremsbrückom je zaprta, obvoz po avtocesti A10 na Rennweg in nazaj po št.99.

Dovška Baba (Miro, 30.03.2014)


Nenavadno neoblegana Dovška Baba na šajbasto nedeljo s premaknjeno uro. Tolk je blo zanič, da je blo treba dvakrat preverit al je res al ne ;)
Več o današnjih užitkih na: http://www.mphoto.si/?p=11096

Zirbitzkogel (Matjaž, 30.03.2014)


pršič ... sicer že delno predelan … a je še vseeno omogočil uživaško vijuganje in podpisovanje … po nekaj deviških flankah :-)
kratko ali sladko ... razen standardnega vetra na vrhu ;-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=263

Gori doli okoli Vrha nad Škrbino (Ksenija Vogrinc, 30.03.2014)


Zgodila se nam je tura vseh presežnikov. Tradicionalni Čarov memorial si je Simon zamislil v neokrnjenem in samotnem delu Julijskih Alp. S turo smo začeli v Tolminskih Ravnah, obšli pl. Razor in se, večina s smučmi na nahrbtnikih, vzpeli na Rušnati vrh. Na vrhu je kar dobro pihalo, pripravili smo se in po kombinaciji pršiča in putrčka odsmiučali v konto na bohinjski strani. Obuli smo pse in se mimo ogromne plazovine vzpeli na Konjsko sedlo, od tam ponovno odsmučali po srencu in dobro smučljivem ojuženem snegu do manjšega sedelca, od tam pa spet navzgor na sedlo med Vrhom nad Škrbino in Podrto goro. Pričakovali smo, da bodo južna pobočja zaradi močnega sonca in ojuženega snega težko smučljiva, a doživeli smo pravo presenečenje. Čakal nas je nič drugega kot en dolg juhuhu do gozda, kjer smo se preobuli in turo zaokrožili na Tolminskih Ravnah.

Faschaunereck 2614m (Goran, 30.03.2014)


Tokrat severno od doline Malte v gorski verigi Hafner.
Več na Turne deske.si

Vrh Strmali (Miha D., 30.03.2014)


Vesela, da sva včeraj sprašila Veliki Draški vrh, si danes zaželiva Nad Šitami glavo, zato zarana oddrviva proti Vršiču. A glej ga zlomka! Za prvim ovinkom nad hotelom Erika naju ustavi plaz, ki je zasul cesto. Da bi peš drgnila nebroj vršiških ovinkov do vrha, nama ne diši preveč. Kaj pa zdaj? Po premlevanju pluralizma turnosmučarskih opcij jo mahneva proti Nevejskemu sedlu in si misliva, da se bo tam že kaj našlo. Morava priznati, da kot roditelja treh nadebudnežev, ki sta slučajno ta vikend otrok free (hvala tabornikom in dobrim sosedom), tamkajšnjih turnih variant, razen znamenite Rame pod Vršiči (prosto po M. Jenčiču), ne poznava. Na parkirišču pod kaninskim smučiščem ugledava množico lepih, po zadnji turnosmučarski modi opremljenih italijanskih in avstrijskih turnih smukačev, ki se ravno odpravlja nekam proti Poliškemu Špiku. Rečeva si, brž za njimi, oni so tako lepi, da že vedo, kam je treba iti, midva bova pa nato doma po zemljoizvidu ugotovila, kje sva bila. Taktika in strategija se je obnese odlično. Preko Planine Pecol se v čudovitem sončnem vremenu po dobrih treh urah znajdeva na sedlu Vrh Strmali (2201 m) pod Poliškim Špikom. Pogled na obilno zasnežene zahodne Julijce je fantastičen. Še večje navdušenje pa doživiva, ko v firnu začneva zarezovati knjižno lepe vijuge vse do Pl. Pecol, kjer se teren toliko položi, da turnosmučarsko pravljico obogativa še z nekaj super G karvastimi zavoji. Smuči odpneva pri avtu in kot po dobri stari navadi v vamp rukneva še radler. Z mislijo na vas sva uživala Živa in Miha

Pod Veliko Črnelsko špico (IgorZlodej, 30.03.2014)


Včerajšnji vzpon na Nabojsovo škrbino je bil kar naporen, nisem privrženec hoje, če je le možno grem raje na smučeh. Danes vzel rezervno smučko. Upam, da v Elanu kmalu najdejo, kar iščejo že dva tedna.

Parkiram pri izhodišču za dolino Belega potoka oz. za Jerebico, potem pa čez prode (sneg) in na pot 654 proti Škraplji. No dejansko po poti nisem skoraj nič hodil, pred leti v kopnem pa ja. Sploh pa je ta pot znana po Belgijcih izpred let. Višje v žlebu naletim na sledi dveh smučarjev, kar je tukaj prava redkost. Sam sem pred leti smučal z Velikega Snežnega vrha na Škrapljo in potem tukaj dol, potem pa nisem zasledil, da bi še kdo smučal. Špure od včeraj skoraj ni bilo, sicer pa sem višje zavil v desna pobočja. Ker sem bil hitro na sedlu Škraplja sem zavil gor v prelepa pobočja Bohnice, na nekaterih kartah tudi Bohinca (italijansko Cima Mogenza Piccola 1946). Ko se vzpenjam po južnih pobočjih zagledam 5 ljudi, ki so prišli gor iz Jezerske doline po moji sredini varianti, dohitim jih pod sedlom Čez Brežič.

Od sedla Čez Brežič so bile sledi smučarjev prečno pod Veliko Črnelsko špico, nekaj časa sem jim sledil, potem pa sem zavil gor pod steno. Že pri vzponu so se cedile sline, obetal se je najboljši pršič te zime in res je bil, vse dol do sedla Robon. Tam spet pse na smuči, pa na sedlo Čez Brežič in na Veliko Bavho. Neverjetno kako je zasnežena. Smuka je bila odlična do sedelca "lepe doline" tam spet na pse in po 10 minutah je sledil zaključni spust v Jezersko dolino.

Ocena v celoti odraža dejansko stanje.

Škrbina Prednje Špranje iz Jezerske doline (Mišo Jenčič, 30.03.2014)


Sprva smo premišljali o Rodici, pa so nas na avtocesti roji avtomobilov s smučmi na strehah navedli na misel, da bi utegnila biti gneča na gondoli na Vogel. Zato smo spremenili cilj in skupaj "odkljukali" Barbarin dolg izpred 3 tednov, ko so obrnili v zatrepu pod škrbino. Na celi poti smo srečali le slovenski par, ki sta nam malo nad Viško planino prismučala nasproti. Je bila pa sama škrbina precej obiskana s severne strani. Za smuko smo bili kako uro prepozni (odsmučali smo malo čez 1h), a je bila vseeno zelo v redu. Zgoraj južen na trdi podlagi, v najožjem delu žlebu nekaj gnoja, nad planino krasen srenec. Na cesti je bil lepo omehčan sneg in je bil spust povsem nenaporen, le v spodnjem delu je treba 9x prečiti nekajmeterske kopnine, ki jih je sprala voda.

Suho rušje (AndrejL, 29.03.2014)


Zaradi popoldanskih obveznosti sva se z Maretom odločila za kratko in sladko turo v Suho ruševje. In tam sva bila na začetka ena od redkih, potem pa je množica pohodnikov (pešcev in smučarjev) vdrla tudi na ta konec(na Begunjščici je bil dren vsekakor večji - v vseh grapah in palzovih. Ker sva bila med prvimi, so bili tudi pogoji za smuko odlični. Potem pa še na Triangel in navzdol do avta na Ljubelju. Pa na pivo in domov. Mare in Andrej

Nabojsova škrbina (Darja Zaplotnik, 29.03.2014)


Začela sva seveda na tekaški pri Ojcingerju ter dalje po cestici mimo tovorne žičnice. Višje gor ubereva eno bližnjico, ki naju dostavi skoraj na začetek izravnave, kjer se odpira najlepši pogled na Žabniško krnico.
Podlaga do koče večinoma drži -danes silom prilike- pešca Igorja , naprej se je pošteno udiralo. Sva pa upala, da ga tehnična težava (okvara vezi) ne bo prikrajšala še za spust.
Vzpon, kjer se nama je od Pellarina dalje pridružil border Luka sva vsled stalnega proženja plazov in plazičkov potem zaključila na Nabojsovi škrbini. Rampa, po kateri vodi letna pot na Veliki Nabojs, kamor sva bila namenjena, je bila namreč ena sama plaznica. Plazovi pa so se prožil tudi v Zahodno grapo.

Smučarija je bila vseh sort, povsem zgoraj malček pršiča in mehke klože, nižje na sončku lepo odpuščeno. Pod kočo in skozi gozd po bližnjici pa krasna spomladanska pela.

Stol (severna stena) (Marijana & Marko, 29.03.2014)


Popoldanska, štart ob 14h pri Stouhutte. Pod iztekom Osrednje grape v severni steni smo se usmerili povsem desno proti SZ grebenu in ob njem na vrh. Prehodi so se nam vse do vrha stene lepo odpirali, na položno SZ pobočju Stola smo stopili slabih 100 m pod vrhom.

Pikico smo poslali deskat skozi Zeleno rižo, z Jakom pa smo odsmučali po pristopni smeri. Sneg v zgornjem delu smeri lepo grifig, na najbolj strmem odseku smo imeli pomrznjeno podlago pod novim snegom, kjer je bil oprijem robnikov bolj slab, v spodnjem delu in nad plazom pa suh uležan pršič, kjer se je krasno smučalo. Nižje se je že naredila skorja, ki pa je bila večinoma lepo smučljiva. Prismuča se par minut nad izhodiščem.

Stol, Ob SZ grebenu, Z-, 250 m. Osrednjih 150 m smeri je strmih 45° z dvema prehodoma 50°. Spodnji in zgornji del sta bolj položna.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rödresnock (Moschelitzen) in Falkert (Bojan , 29.03.2014)


Smuka krasna, obzorja jasna, oba vršaca pod sneženo odejo debelo, dol se da povsod še na celo.

Od Heidi Alm po Sonntagstal navzgor, tam levo na prvega, smuk nazaj do sedelca in od tam na drugega, nato pa po strmi flanki na gliho po celem dol ven.

Kredarica (Franci, 29.03.2014)


Štarta se še vedno v Radovni,kjer je še dosti snega.Po dolini je zjutraj trdo,ko pa se pride na sonce,pa sneg že popusti.Kako lepo je hoditi po smučini,ki jo še niso naluknjali pešci.(kasneje so se že našli).
Optimalne razmere za spust so okoli desetih,pa tudi popoldne je prijetno smučati po odpuščenem snegu.Najboljše pa je bilo od polja do gozda.Naprej sledi malo telovadbe skozi gozd (če ne greš pod Draškimi,kjer pa je nekaj plazovine)in pa še obvezni del do Radovne.Razmere so res krasne.Lp

Begunjščica (m're, 28.03.2014)


Na pa naj bo še iz tretjega zornega kota...""trpljenje pač"" :)

Ojstrica (2350m) (ŠpehM, 29.03.2014)


Tokrat tura dveh parov - ženski par na Tolsti vrh in Desko, moški na Ojstrico - zmatrani in zadovoljni vsi!!!
Začnemo malo višje Planinška, sicer precej pozno zaradi moje nočne izmene, vendar je par št.2 kar hiter in je v dveh urah na vrhu.
Spust z vrha Ojstrice ob 11.00 na JV po strmi (izmeril 57°) vesini. Pri smučanju se nama prožijo manjši površinski plazovi južnega snega, ki pa so tako predvidljivi, da se jim zlahka izogneva. Nižje, ko se teren položi so zavoji manj zaprti in hitrosti višje, s tem pa tudi joy faktor - tako do podna (Korošice).
Vrneva se preko Deske(1969m) in njene strme flanke do para št.1, ki naju že čaka.

Rauchkofel (Aleš S, 29.03.2014)


Sva šla pogledat, če je v Karnijcih res toliko snega. In res ga je. Že po prvih metrih ceste proti Spodnji Valentinovi planini sva se znašla v 2 m globokem jarku. Cesta je splužena a zaprta. Smučarjev je bilo kar nekaj, ni pa bilo gužve. Večina je zavila na Wodnertörl, manjši del in midva pa na Valentintőrl in Rauchkofel. Začela sva nekaj čez devet, zato je bil sneg že zmehčan, le od Zgornje planine do Valentintörla, je Collians delal senco in je bil sneg napihan suhec z malo skorje. Na vrhu sva uživala v toplem soncu in kičasti okolici in razglabljala ali se bo flanka pod nama splazila ali ne, če jo presmučava. In sva poskusila ter uspela sprožiti manjši plazič in še več snežnih kep. Zato sva raje odvriskala po malo manj strmem pobočju. Kljub ojuženemu snegu je bilo smučanje uživaško, po dolini pod sedlom je pa sploh letelo kar se da. Bilo je tako fajn, da se skoraj nisva ustavljala vse do avta, kjer naju je na sončku čakalo hladno pivo. Dvakrat Juhuhu! Boris in Aleš

Turska gora (Matej, 29.03.2014)


Po dolgem času spet nad Okrešelj. Zjutraj malo lenarim zato štartam od avta šele malo čez 7. Zadnji parking se nahaja slabe pol ure hoje do slapa Rinka. Samo v zadnjem delu pred Rinko za kakšnih 5 min snega zmanjka. Nad izvirom je teren lepo zalit in vozen. Na vstopu v Turski žleb sem ob ca. 9ih. Nižje že močno pripeka, v žlebu pa prijetno sveže. Kar je pa najvažnejže, v žlebu pršič in lepo ob robu narejena gaz. Spodaj vseeno naredim prerez. Kakšnih 70cm kompaktnega precej suhega na trdo podlago. Pa nič razslojeno, razen zgornjih 20cm je malo bolj prhkih. Se pa vse skupaj kar dobro skup drži. Hitro napredujem po res lepi gazi. Garačem se na vrhu lepo zahvalim. Oni proti Rinkam sam pa na Tursko. Jugozahodna pobočja Turske so za hojo skorjasta, za deskarijo pa malo trša. Je pa podlago ob 10:30 ko sem štartal s spustom sonce že fino zlizalo in je lepo držala. Žleba ne pomnim še tako zalitega. Spust skozenj je bil zelo zelo fajn. Nižje dol pa samo še zelo fajn po odjenancu. Štopat začne šele na izravnavi pred bajto grs. Do avta se pa tudi čisto nič ne vleče.

Spominski turni smuk GRS Bovec (Jure N., 29.03.2014)


Kar precejšnjo število se nas je ob 6h zbralo na letališču v Bovcu. Do B postaje z avti, potem pa cca 20 min peš. Dalje na smuče. Sneg pomrznjen, vreme krasno, družba še buljša. Do starega doma Petra Skalarja potem pa na Hudi Vršič. Smučali z sedla in potem po skritih prehodih v vodstvu Bovčanov v dolino. Smučanje pa čista desetka, ena lepših tur letos. Seveda ni manjkalo gostoljubje GRS Bovca na letališču. Tura kot si jo samo želiš. V vrhunski družbi uživali Matic, Jure in Martin ter veliko drugih.

Veliki Draški vrh (Miha D., 29.03.2014)


Z eno besedo – fantastično. Staro turno smučarsko druščino že počasi šlata Matilda, zato se odločiva naskočiti VDR kar sama. Z Rudnega polja kreneva šele ob 9. uri in se čez Konjščico v peklenski vročini privlečeva na vrh. Jarko sonce ne obeta baš ugodne pele, saj pričakujeva eno samo čofto in turnosmučarski surfing. Ob tem pa še en sajnirespaje: v skupni dvajset letni turnosmučarski zgodovini me prvič na vrhu čaka – res da samo 4 minute in 21 sekund in 3 desetinke – moja žena. V opravičilo si lahko štejem včerajšnji maturantski ples, po njem pa še divji afterparty do ranih jutranjih ur. Na vrhu mrgoli čeških turnih smučarjev, ki se spoznavajoč lepote slovenskega planinskega sveta sprašujejo, ali je v Sloveniji običajno, da slovenska turna smučarka pride na vrh prva, za njo pa se v mrtvaškem tempu privleče še njen spremljevalec. Naj si mislijo, kar hočejo, midva si z dobrotami iz malhe priveževa duši in jo ob pol enih veselo mahneva po bregu navzdol. Vrhnja flanka je zaradi malce bolj mehkega in od sonca zjuženega snega težja za doseganje visoke estetike v zavojih, ko pa strmal popusti, se začne uživancija v putrčku, ki iz grl zvablja prešerne vriske navdušenja in traja do Konjščice. Snega je za izvoz in je kvalitetno predelan po vertikali, tako da mu tudi močno sonce ne škodi preveč. Sanjsko lepe zavoje štepava do onemoglosti. Iz Konjščice se v poletni vročini privlečeva do avta, opraviva klasični ritual - hladen radler po grlu – in jo mahneva domov. Z vas sva se trudila in uživala Živa in Miha

Stol iz Podna (Mišo Jenčič, 29.03.2014)


Parkirišče pri Podnarju že ob pol osmih zjutraj kar polno in tudi sicer na turi nismo samevali. Na poti skozi gozd je na par mestih voda odnesla sneg, sicer je snega že v gozdu ogromno, višje pa sploh. Krnice Kožne oziroma njenih prisojnih pobočij še nisem videl tako zalitih. Po dobri gazi smo lepo napredovali, le za zadnji del strmine pod Malim Stolom so bili koristni srenači. Smuka je bilo vseskozi prav dobra do odlična: začetek spusta v Kožne nekaj suhega na trdi podlagi, v spodnjem delu Kožen pa čudovit firnček. S sedla Vrtača v Poden sprva skucljana "smučarska proga", s katere smo zavili levo in zelo lepo posmučali očiščeno plaznico. Potem pa še bolj levo in po deviškem "južnem pršiču" na trdi podlagi do gozda. Tudi skozi gozd (vendar ne ob smeri vzpona) je šlo zelo luštno in hitro smo bili na pivu pri Podnarju.

Smokuški plaz (Igor Dežman, 29.03.2014)


Čeprav nisem privrženec tur med vikendom,sem jo zaradi celotedenskega slabega vremena danes mahnil na domačo turo,na Smokuški plaz.Z avto se pripelje do Tinčkove bajte,čeprav je zadnja strmina malo zoprna,s terenci pa so se parkirali tudi pri lesi za na Smokuško planino,kjer se začne tudi sneg.Od lese sem startal ob 8 uri,in ob vstopu na plaz nadel srenače in jih kmalu zamenjal za dereze in cepin,smuči pa na hrbet,zjutraj je močno pomrznjeno in ledeno,zato pozor.Z grebena sem odsmučal ob 11 uri,kar je bila idealna ura.Smuka pa fantastična,ne bo vam žal,čeprav je začetek mal zoprn.L.P.Igor

Storžič (Andrej, 29.03.2014)


Štart ob 5.15 par sto metrov pod Domom pod Storžičem. Do doma se ne da pripeljati zaradi snega. Sneg spodaj večinoma pomrznjen in dober za hojo. Po Kramarci gor, spodnji skok popolnoma zalit, prehodi v desno nad bivak tudi zaliti. Po Kramarci do vrha, kjer je vse izgledalo, da se bo dalo smučati tudi originalno smer. Na vrhu srednje grape je cca. 10m, kjer bi se bilo treba navzdol malo basati po ožini, trdem snegu in malo ledu. Za spust sem zato izbral varianto proti Črnemu grabnu, ki je zelo lepo zalita. Z vrha odsmučal pred osmo in sneg vseh vrst, ampak lep smučljiv. Srednji del je najboljši.

Veliki vrh (Košuta) (edo, 29.03.2014)


Startala zgodaj pri Matizovcu. DO Doma na Kofcah peš, snega le za vzorec. Pod grebenom do Kofce gore si nadeneva dereze, cepin. Prečiva pobočja pod grebenom, potem pa se vzpneva do Kofce gore in od tam potem proti vrhu. Trdo. Kljub temu je poleg naju edini smučar danes prišel na smučeh do vrha. Vsi skupaj smo potem prečili nekaj sto metrov in se potem spustili. Smuka odlična. Sneg ravno prav odjenjan. Midva se potem še enkrat vzpneva do Kofce gore. Smuka tu še boljša. Greva dokler se da peljati, nato pa se vzpneva nekaj metrov do Doma na Kofcah. Čeprav sva gor prišla peš, pa sedaj najdeva razne jezike snega in prismučava skoraj do avta (slabih 10 minut hoje).

Begunjska Vrtača (tri dni zapored) (Marijana & Marko, 28.03.2014)


V sredo popoldan po SV plazu na Begunjsko Vrtačo. Novi sneg (spodaj 5, zgoraj do 20 cm) je bil še suh, v občasni megli in bluzenju v labirintu izstopne delte sva z Marijano šele malo pred mrakom staknila smučarske prehode, ki so naju pripeljali točno na vzhodni vrh Begunjske Vrtače (6 m nižji od glavnega vrha). Zgornjih 150 m je bilo v najini vdeti liniji kar strmo (večji del 45-50°), zatem se grapa položi, razširi in se na 1600 m izteče na SV plaz. Zgoraj smučarija v slabi svetlobi ni bila ravno "majka", na plazu je bila pa odlična.

V četrek popoldan sva z Jakom v megli bluzila po Jesensko-Mračni smeri, ki seka Lenuhovo smer (tako kot točno pred mesecem dni). Na grebenu sva zgoraj kar nekaj časa tipala, da sva le našla Šentanca.

V petek se je preko dneva končno zjasnilo in sva popoldan z Jakom še enkrat skočila na Begunjsko Vrtačo. Spodnji del po vesinah levo od Lenuha, osrednji del po vesinah desno od Lenuha, lažji vršni del pa je v tem koncu vedno poljuben - midva sva se zgoraj držala desno tik pod stranskim grebenom.

Snežne razmere mešane. Zgoraj in v osrednjem delu zelo dobro: večinoma trd, a grifig sneg - ostalo pa nov, suh sneg na trdi podlagi. Spodaj je bil nov sneg žal ojužen, podlaga pa pomrznjena, tako da je bil en prehod zelo siten. Odsmučal sem po pristopni smeri: Lenuhove vesine, I+, 400 m. Na spodnjih 300 m je naklon praktično konstatno 50-55°. Najtežji prehod v smeri ima okoli 60°, strmina se položi le na mestu, kjer prečka Lenuha. Zelo zračna/odprta smuka - lepa in napeta smer.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Ovčji vrh (Kozjak) (Matjaž, 28.03.2014)


je bilo sicer manj od pričakovanj … a vseeno bolje 5ek na snegu kot v pisarni ;-)
sicer pa dobrih 20 cm novega južnega snega ... ki marsikje na trdi podlagi ni sprijet s podlago ... tako da se marsiklje pod smučmi prožijo manjši plaziči ;-)
s smučmi se da pripeljati do 5 min. hoje nad parkiriščem :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=262

Begunjščica (miro, 28.03.2014)


Še drug pogled na turco proti Begubjščici: http://www.mphoto.si/?p=11073

Begunjščica (Jure N., 28.03.2014)


Po dolgem letu se spet dobimo z Maretom in gremo na Ljubelj. Miro me z nočne pobere na križišču, vmes srečamo Stojana, ki gre v Prontarsko. Mi pa lepo v debati proti Begunjščici. Kar nekaj smučarjev je bilo namenjenih isto. Večinoma megla, občasno se je odprlo. Sneg postajal vse bolj južen, na grebenu pa živ led. Zato smo lepo odsmučali po Šentancu. Smučarija pa ne glede na rahlo južen cevc krasna. 7 komadov smo ga prav lepo zrili, ostalo pa kepe, ki so letele okoli nas. Nižje po novem snegu kot po limu, tam pa kjer novega ni, pa super. Pripeljali po desni strani do parkplaca. Analiza pa v pubu. Uživali Miro, Mare, Jure in Igor

Hruški vrh na sever (Jure N., 27.03.2014)


Vreme je bilo super za bicikl, pa so se smuči dale malo na stran. Danes me pa končno Žiga po nočni pobere in greva malo na sneg. Odločila sva se za domači hitri kucl. Do Zakamnika cesta bp. Cesta proti Kleku je še zasnežena, potem pa na Planino in dalje na Rožco. Z vrha sva peljala naravnost dol, na vrhu sva čakala kar nekaj časa, da se je malo odprlo. Smuka na sever krasna, do konca planine. Nazaj na pse in na vrh. Po grebenu nazaj do Rožce, ker se ni videlo nič. Z Rožce pa super. Uživala Jure in Žiga

Švicarske Alpe (Marina, 25.03.2014)


En teden smo se potepali po šviarskih Alpah. Bazo smo imeli v idilični koči strica Clausa v gorski vasici Vex nad Sionom. Prvi dan smo po južnem snegu po brezpotju rinili proti Becs de Bosson. Pod vrhom smo zavili v grapco, polno mehkega pršiča.
Drugi dan smo se odpravili do Cabane de Bertol, kjer smo prespali in jo naslednje jutro mahnili na Belo glavo (Tete blanc), potem pa je sledil dooooooooooolg spust do Zermatta. Snega ni bilo v izobilju, a dovolj za solidno smuko do doline. Vreme se je nekoliko skisalo, zato smo jo četrti dan oddrsali do Lac Blue in naprej do Cabane de Aiguille du Rouge. Ne vemo, ali je na tej turi vodnik zgubil nas ali smo mi izgubili vodnika. Kakor koli, vse se je srečno končalo.
Zadnji dan nas je spet razveselilo sonce. Gazili smo do Cabane de Vignettes, dol grede pa vriskali od užitkov po polmetrskem pršiču, ki je zapadel ponoči.

pod sedlom Čez Brežič (IgorZlodej, 26.03.2014)


Že prejšnji teden sem poskušal na to turo, pa je bila Jezernica spričo toplega vremena precej visoka in nisem našel prehoda. Danes sem poskusil znova, nekoliko nizvodno in mi je uspelo.

Po desnem bregu sem potem šel spet navzgor ob Jezernici in zavil v gozd, ter na obširna plazišča, ki pa so bila prav neverjetno gladka, pa še kakih 10 cm novega snega je bilo čez. Glede na širino sem lepo kljukal navzgor in včasih pogledal tudi na drugo stran, ki je z moje strani seveda pogosteje obiskana. Tako sem se kmalu znašel pod "grapo", katero sem si ogledoval že več let.

Glede na trdo podlago sem nadel dereze, smuči pa spravil na nahrbtnik. Ker se v grapo vsipa z vseh strani je bilo noter kar precej babjega pšena in snega, tako sem občasno gazil do kolen in čez. K sreči je ta del kratek in višje se grapa razširi in položi, tako, da sem lahko nadaljeval na smučeh. Kmalu pred sabo zagledam krasno, široko in prav idilično dolinico, ki me pripelje na širne planjave, ki pa jih je že zakrivala megla. Vztrajal sem še kake pol ure in prišel nekam pod sedlo Čez Brežič, vidljivost je bila zgolj kakih 5 m in nesmiselno je bilo nadaljevati, zato sem s turo zaključil.

Smučanje super, oz. takšno kot je lahko po pršiču. Če bi bila še vidljivost boljša bi bilo pa že pregrešno lepo. Skozi grapo sem seveda abručal, potem pa so spet stekli zavoji vse dol do reke Jezernice. Za čez sem našel še lepši prehod kot zjutraj, le kakih 500 m je bilo potem treba po cesti do avta.

Viševnik (Marijana & Marko, 25.03.2014)


Jutranja, ob pol sedmih na vrhu. Pršiča nismo našli, razen za vzorec. Novega snega je zgoraj nekje (slabega) pol metra: kloža, ki pa je dobro sprijeta s podlago. Na vršni glavi je spihano do snega s puščavskim peskom in smuka spominja na rodeo.

Odsmučali smo po grebenu in kakih 100 m pod vrhom zavili levo s Kačjega robu ter nadaljevali do glavne ceste. Glede na pričakovanja (pod)povprečna smuka.

Na MM je precej novih fotk z zadnjega anticiklona ;)
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Col delle Erbe in sedlo Bila peč (IgorZlodej, 25.03.2014)


Zjutraj ob 7.15 V Žlebeh - 3, kar je odlično za ta čas. Zapadlo je slabih 5 cm snega, kar je tudi odlično.

Od parkirišča se spustim do začetka poti 635. Stara pot je bila pred leti popravljena in markirana, ter v bistvu namenjena za vzpon turnih smučarjev do koče Gilberti, da ne bi hodili po smučišču. No zgleda, da se letos najdejo modeli, ki po in ob njej smučajo skozi gozd, seveda ne turno, čeprav mogoče kdo misli, da ja. Ker je bila pot vsa zdrsana in je otežkočala vzpon na smučeh, sem jo kmalu zapustil in šel po svoje. Nov sneg je pridobival z višino, jaz pa na razgledih. V še dokaj sončnem vremenu sem prišel na Col delle Erbe (1988) ter se spustil do Jamarskega bivaka, ki je nekoliko nižje od te vzpetine. Noter seveda nisem mogel, ker je na pol zasut s snegom. Malo sem pogledal naokoli, nato pa sem se vrnil na Col in odsmučal dol po krasnem pršiču v nekoliko slabši vidljivosti do višine okoli 1500 m. Tam sem ponovno nadel pse in pod Belo pečjo po severni strani prečil pobočja po "znanih" prehodih, ter se mimo koče Gilberti povzpel na sedlo Bila peč.

Za kam višje je v tem trenutku prenevarno, zapadlo je do 30 cm snega, spodaj je kar konkretna plast babjega pšena, ki je zelo nestabilna, prav tako višje tudi klože.

Smuka je bila do smučišča prav fajn, potem pa tudi ne slaba po smučišču, na parkirišču +3.

Begunjska Vrtača (Andrej, 25.03.2014)


Napoved je bila še kar, zato sem se spravil proti Begunjščici. Zavil sem v Lenuhovo grapo. Razmere dobre, 5 do 20 cm malo napihanega pršiča na trdi podlagi. Sneg dobro sprijet. Smučanje po grapi tudi dobro.

Dopoldanska grapa (Mrzla gora) (ŠpehM, 24.03.2014)


Na parkirišču v Logarskem kotu (900m) ravno dež prehaja v sneg, in psi lepo drsijo po centimetru novega snega do slapu, kjer je voda naredila svoje in smuči morajo na nahrbtnik. Malo nad izvirom Savinje zopet zamenjamo in nadaljujeva na smučeh. V nedeljo je zgleda deževalo do okoli 1600m, ker šele od te višine začenja vidno naraščati nova snežna odeja - 5cm. Do višine 2000m naraste na 30 cm. Prav dobro se je sprijela z staro podlago. Izjeme so severna pobočja oz. pobočja kjer je veter nalagal novi sneg v klože. Opaziti je nove manjše plazove iz Turskega žleba, pod Planjavo - Pasje sedlo,...

Snežno odejo večkrat preizkusiva, vendar nama nič ne potegne, zato nadaljujeva do grebena Mrzle gore (cca 2050m).
Spust po malo bolj kompaktnem pršiču je sanjski - vse drži, zato si drzneva zaviti v Dopoldansko grapo - južna stena (III, S4, 55°). Super!


Vseeno, ponavljalci ostanite previdni!

Narodni park Verdon France (Goran, 23.03.2014)


Turne deske tokrat v najbolj južnih Alpah Francije v Narodnem parku Verdonu
gorovje od 2000m do 3000m obilica možnosti za smučanje po smučiščih in seveda turno po okoliških vrhovih...
Več na Turne deske.si

Olševa (Goran, 22.03.2014)


V koroških koncih so snežne razmere še kar ugodne na Olševi je snega dovolj...
Več na Turne deske.si

Velki vrh (Sun, 22.03.2014)


Razmera za smucat je bila ok sploh po starem saharskem snegu.Obrnili 100 m pov vrhom v vrha zaradi vetra.
Na povratku čez planino ravne izgubil telefon.
Če ga je danes kdo slučajno nasel bi biu zelo vesel če se mi vrne čeprav verjetno ne dela vec :)
Caw

Col d"Argentiere, 3552 m (barbara, 21.03.2014)


Zadnji dan chamoniških počitnic je Mišo sklenil, da bo smučal brez nahrbtnika (= ob žičnicah), ostali trije pa smo se kljub napovedani opoldanski pooblačitvi odločili še za en pravi turni smuk. Z eno prvih gondol smo se povzpeli na Grands Montets in se spustili na argentierski ledenik. Bili smo kar potolaženi, da nismo bili povsem sami. Eni so sicer prečili ledenik v smeri Col du Chradonnet oziroma Haute route, nekaj pa se jih je tudi odšlo po ledeniku navzgor. Ko smo ugotovili, da nihče ne gre na Col du Tour Noir (kar je bil naš prvotni cilj), ampak gredo na sosednji Col d"Argentiere, smo jim kar sledili. Po vodniku naj bi bila ta tura za stopnjo težja od Col du Tour Noir, ampak strmine oziroma smučarska težavnost se mi niso zdele nič večje, le ledenik ima nekaj več razpok in je potrebno najti dva prehoda. Tokrat to ni bil problem, saj je bila gaz dobro utrjena. Po dobrih treh urah vzpona smo dosegli prelaz in bili zelo zadovoljni, da oblaki z zahoda še niso prišli do nas. Pri smuki smo imeli zgoraj zbit suh sneg, osrednjo strmino rahlo pomrznjeno, v spodnjem delu pa prijetno čoftico. Vsi zadovoljni s 7 dnevi lepega vremena in dobrega smučanja smo zaključili naše počitnice.

Pointe Helbronner – ledenik Toule (Mišo Jenčič, 20.03.2014)


Po nekaj dneh smučanja ob žičnicah smo s sabo ponovno vzeli turnosmučarsko opremo. Z Aiguille du Midi smo se spustili do vznožja Pyramide du Tacul, kjer smo nataknili pse in se povzpeli na Col oriental de Toule, 3411 m. Spotoma smo si morali kar pometi oči, ker so nam nasproti pripeljali 3 gorski kolesarji. Pravzaprav bi njihovo gibanje težko opisal kot "vožnjo", ker se jim je pogosto udiralo in so morali precej hoditi ob kolesih. Ne predstavljam si, kako jim je šlo kasneje, ker je vmes kar nekaj za kolo zoprnih detajlov (ledeni kuclji, ozki mostički čez razpoke). Vsekakor so porabili kar nekaj časa, saj so sveže sledi koles na cesti z rame Les Mottets v Chamonix pričale, da so se tam doli peljali tik pred nami oziroma 5 ur kasneje (sicer bi te kolesnice številni smučarji že zabrisali).
Po srečanju s kolesarji smo nadaljevali vzpon na Col de Toule, s katerega so speljane kovinske stopnice do snega oziroma do roba ledenika Toule. Le-ta je obrnjen na jugovzhod, zato je bil sneg že povsem gnil in smuka zlasti v gornjem delu ni bila poseben užitek. Žal se je vmes tudi zakoprenilo, tako da tudi razgledi niso bili tako lepi kot so verjetno ob jasnem vremenu. Sčasoma gnilec ni bil več tako globok, tako do smo uspešno, čeprav ne brez napora presmučali 1200 višincev do Pavillon du Mont Frety, srednje postaje italijanske žičnice iz Courmayeurja na Pointe Helbronner. Sneg je bil sicer še naprej, najbrž vse do doline, a ker smučanje le ni bil tak užitek, smo se od tu z gondolo vrnili na Helbronner. Tu nas je čakalo presenečenje, da je zgornja postaja skoraj 50 višinskih metrov pod kočo Torino, kjer je izhod na ledenik. Tistih 228 stopnic na višini 3400 m je vsekakor povsem odveč... (verjetno jih kmalu ne bo več, ker gradijo novo, večjo gondolo, ki bo imela postajo nad kočo Torino). Sledil je spust ob smeri vzpona do "smučarske proge" po Vallee Blanche. Zaradi kopren in mrzlega vetra sneg ni odpustil in smuka ni bila tako prijetna kot tri dni prej. Na koncu je sledil še vzpon na ramo Les Mottets in po cesti v dolino. Pri tem spustu smo morali trikrat sneti smuči; skupaj je bilo peš sestopa okoli 110 višincev – seveda jih je z vsakih dnem več in verjetno bo kmalu bolj smiselno iti na železnico Montenvers.

Vallee Blanche, Grands Montets (Mišo Jenčič, 17.03.2014)


Prvotno besedilo je bilo "Slike povedo vse...", pa mi ga je strežnik zavrnil:
"Prosim, napiši sporočilo!"

Sklepam, da je imelo prvotno sporočilo premalo znakov, zato sedaj malo preklinjam, ker sem se pri slikah kar potrudil z (dolgimi) opisi in je šel ves ta trud v nič :-)

V glavnem sporočilu pa lahko le ponovim - slike povedo vse :-)

Col des Aiguilles Crochues - Col de Berard (Mišo Jenčič, 16.03.2014)


Prečenje prelazov Aiguilles Crochues in Berard je eden izmed klasičnih turnih oziroma variantnih smukov nad Chamonixom. Sodi med lažje ture, čeprav ni brez nevarnih mest. Iz smučišča Flegere smo se povzpeli na škrbino Aiguilles Crochues, 2701 m. Sledilo je izpostavljeno prečenje nad Combe de la Balme, ki pa v ojuženem snegu ni bilo nič posebnega, in nato vzpon na sedlo Col de Berard, 2459 m. Od tu nas je čakal samo še dolg in lep spust po dolini Berard. V spodnjem delu smuko ovira gozd in je nekaj kočljivih mest (nevarnost padca v potok), a v mehkem snegu ni bilo problemov. Prismučali smo prav v vasico Buet v dolini Vallorcine. Železniški tunel pod prelazom Montets letos žal obnavljajo, zato smo morali na avtobus do Argentiera in od tam z vlakom do Chamonixa.

Mäderhorn, ok. 2890 m (Mišo Jenčič, 15.03.2014)


Na poti v Chamonix smo naredili ovinek preko prelaza Simplon. Iz zaselka Rothwald na severni strani prelaza smo se z vlečnico potegnili na 2231 m in potem po lepi gazi do vrha, s katerega nas je zelo hitro pregnal močan veter. Široka pobočja so bila sicer že vsa presmučana, a suh zbit sneg je vseeno omogočal dobro smuko.

Vogel - Komna (Aleš S, 22.03.2014)


V soboto z gondolo na Vogel. Že spodaj so opozarjali na močan veter in prepričali kar nekaj smučarjev, da so obrnili. Mi se nismo dali in razen nekaj sunkov ni bilo prehudo. Dopoldne je bilo nad Komno še jasno, Bohinjske gore so se pa že zavijale v oblake. Popoldne se je pa že čisto pooblačilo. Sneg je bil na celi turi zmehčan, ravno pravšnji za hojo na smučeh, pa tudi smučanje ni bilo slabo. Iz pobočij Bohinjskih gora se je utrgalo kar nekaj spoštljivih plazov, iz Podrte gore so bili čisto sveži. Nad planino Govnjač smo turo začinili s spustom po grapici, potem pa do doma na Komni. Zvečer se nam je pridružil še Boris. Poleg nas sta prespala še dva obiskovalca. Danes zjutraj nas je pozdravil dež in zameglena Komna. Boris se je še malo pomatral proti Bogatinskemu sedlu. Ostali pa smo raje občudovali skakalke v Planici. Potem pa skupaj odsmučali dol. Nekje na 1200 m se smučanje neha zaradi podrtih dreves. Pa smo vseeno uživali - Mojca, Dare Boris in Aleš

Kamniti lovec (IgorZlodej, 22.03.2014)


Dolgo sem si ogledoval SZ "grapo" ki poteka dol s Kamnitega lovca oz. njegovih zahodnih predvrhov, pa nikoli ni bilo pravih razmer ali pa časa.

Začetek pri gostišču Ojcinger v Zajzeri.

Grem čez travnike, kjer je vsaj še meter snega, prečim cesto, ki pelje na Višarje in grem skozi gozd, dokler ne pridem do širokih pobočij vzhodno od Krbulnikovega roba. Ves čas se v ključih vzpenjam po desni strani. Nekateri prehodi so kar strmi, južen sneg občasno spodrsava, a vseeno bolje, kot, če bi bilo pomrznjeno. Če je bilo zjutraj še nekaj jasnine, se je kmalu pooblačilo, celo snežiti je pričelo, pa je tudi prenehalo in se spet ponovilo. Ko sem prišel na sedelce z "obeliskom" sem videl vrh. Treba je bilo še čez eno sedlo, pa nekoliko dol na južno sran nad dolino Mrzle vode in po grapah na vrh.

Smuka v zgornjem delu dobra po ravno prav odpuščenem snegi, potem en del v megli, spodnji del pa precej gnilo, vendar še znosna smuka, bolje je bilo skozi gozd, najbolje pa travniki nad gostiščem Ojcinger. Dolga, samotna in strma.

Belščica (M. vrh 2017m) (Miha, 22.03.2014)


Danes sem se takoj po nočni z Gorazdom, Lacijem in Miranom odpravil z vozilom do doma Trilobit v Javorniškem Rovtu. Prvotni cilj ture je bil Vajnež. Od doma smo jo krenili proti planini Stamare. Po slabi urci hoje pa smo pot nadaljevali proti Hrašenski planini in naprej do grebena Belščice. Na grebenu, ki vodi proti Vajnežu nas je pričakal močan veter in gosta megla. Dosegli smo po grebenu mali vrh v grebenu Belščice in se zaradi slabih razmer vrnili v dolino skozi Rido in Medji dol. Smučarija do gozda skozi Medji dol super. Po gozdu pa do izvira Javorniških slapov rodeo. Pri izviru smo smuči sneli in se peš 10 min odpravili do doma Trilobit.

Struška, najdena očala (Matija, 22.03.2014)


Na prečni cesti pod Struško (Mavre/Strmela), tam, kjer se odcepi nemarkirana pot proti Belski planini, sem našel očala. Lastnik se mi lahko oglasi na e-mail in pripiše barvo očal.

Stol (Gordan, 21.03.2014)


Cesta iz Žirovnice s pogonom 2x4 prevozna skoraj do Tinčkove koče. Naprej peš po makadamu do odcepa za Roblek. Tu smuči na noge, mimo Smokuške planine in Doma Iskra na sedlo med Vrtačo in Srednjim vrhom. Odsmučava po kratkem grabnu, prečiva plaz in naprej po sledeh poletne poti v krnico V Kožnah. Še vzpon na sedlo med M in V Stolom in na vrh V Stola. Sneg v glavnem zelo južen, kože so se napile vode, lepilo je popustilo in malo pred vrhom sem ugotovil, da sem ostal bos. Na vrhu je vlekel zmeren Z veter zato okrog 13h hitro odsmučava, kmalu za vrhom najdem pobegle pse. Smuka solidna, od sedla med M in V Stolom do krnice V Kožnah odlična, kot na urejenem smučišču.

Smučala Gordan & Milan

Ledinski vrh (Matjaž, 21.03.2014)


iz logarske doline čez savinjsko sedlo ... od konca splužene ceste v logarskem kotu ;-)
snega še ogromno ... v logarskem kotu cca pol metra ... pri izviru savinje meter :-)
smuka sicer temperaturam primerno spomladanska ... a se da prismučati skoraj do zgornje brvi ... in od spodnje brvi do avta :-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=261

Špik nad Nosom (Marijana & Marko, 21.03.2014)


V sredo zjutraj je bil sneg pomrznjen in za take razmere odločno preveč razbrazdan, tako da nam je zmanjkal spust v jugozahodni steni po direktni varianti pod bivakom Luce Vuericha. Danes je bil še zadnji dan pred poslabšanjem in sva z Jakom izkoristila naše stopinje. Pravzaprav sva jih malo preveč koristila, saj sva bila prehitra in zgoraj čakala polni dve uri, da je odjenjalo. Za vztrajnost sva za nagrado dobila idealne razmere, tako da je bila strma in zračna smuka sproščena. Po dostopnih podatkih se tu še ni smučalo.

Špik nad Nosom, Lucova diretisima (jugozahodna stena), I-, daljši odsek 50°, 45°, 450 m, izpostavljeno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mt. Coglians (Ksenija Vogrinc, 21.03.2014)


Mt. Coglians je s svojimi 2780m najvišji vrh Karnijskih Alp. Danes nam je nudil krasno smuko prav z vrha.
Ob 7.00 smo startali od koče Tolazzi. Ubrali smo jo po zimski smeri, čez par ogromnih plazovin. Tudi sicer so južna pobočja sosednjih vrhov gola in splazena "do kmosti". Do kakih 2000m nas je spremljalo sonce, potem pa so se okoli vhov začele nabirati meglice. Na smučeh smo vztrajali do okoli 2700m, potem pa dereze na noge, cepini v roke, smuči na nahrbtnike in na vrh. Sneg je bil že južen, kar pa ni motilo napredovanja do zvončka. Ker se je megla dvigovala, smo se hitro pripravili in odsmučali najbolj "siten" zgornji del. Pod balvanom, kjer smo si pred vzponom nadeli dereze, smo počakali, da se je megla toliko razkadila, da smo normalno odsmučali iz meglenega pasu in se prepustili užitkom na lepo smučljivem ojuženem snegu do plazovine. Sledilo je snemanje smuči, prečenje, potem pa rodeo po plazovini in dalje skozi gozd do ceste. Sledili smo smučinam domačinov in se ob ogromnem plazu spustili do ceste in dalje do parkirišča. Lepa smučarija, ki jo je sicer kazilo nekoliko megle v pasu kakih 100 višincev.

Veliki Selišnik in njegov neznani sosed (Igor Dežman, 21.03.2014)


Po celo tedenskem telovadenju po drevju in Dobrči(sanacija žledoloma)sem danes na prvi pomladanski dan vzel zase.Po pogovoru z oskrbnikom na Lipanci je cesta do spomenika zrolbana,a z le tremi parkplaci,tako da še obrniti ne moreš,če naletiš na poln plac,izogibališč pa tudi ni,zato sem jo mahnil na staro turo čez Kačji rob na Veliki Selišnik in nato na sosednji vrh(a kdo ve kako se imenuje),potem pa desno mimo Selišnika do peskokopa in naprej po cesti do smučišča.Zvrha sem startal ob 9,kar se je izkazalo za idealno uro.Zjutraj je bilo pomrznjeno in od vrha prve vlečnice sem šel s srenači,pod Jezerci sem enega polomil(vezi marker baron),če ima kdo kaj rabljenega za prodat naj me kontaktira.L.P.Igor

Rodica (Zoran Vidrih, 20.03.2014)


Danes, 20. 3. ob 17:57 je bilo uradno konec zime. Ujeti je bilo potrebno še zadnjo zimsko turo pred začetkom pomladi. Iz Vogla se spustim do planine Suha, od tam pa se vzpnem na Rodico. Grapa, ki vodi iz planine je bila povsem ledena. Hitro mi je dala vedeti, da z njo kljub serenačem ne bo šale. Nad njo pa poezija za bordanje, sneg je ravno prav odpuščen, sicer že malo počasen toda naklona je dovolj. V gozdu vaje ravnotežja, nižje po gozdni cesti je že precej gnilo zato "prešaltam" na ski mode in pridričam s par prekinitvami do glavne ceste. :)

Video : https://www.youtube.com/watch?v=TnVwCRB-j1A

Begunjščica (Andrej, 20.03.2014)


Današnje vreme in slaba napoved za vikend sta me napeljala na to, da sem nekaj po 13 uri sedel v avto in se odpeljal na Ljubelj.
Snega je zaenkrat še dovolj, ga pa hitro pobira. Spodaj je bil južen, že proti Zelenici je bil v senčnih legah še trd, na plazu pod osrednjo grapo, pa sem že natikal srenače. Pod vstopom v grapo sem smuči pospravil na nahrbtnik in palice zamenjal s cepinom. Tudi smučal sem skozi grapo, ki pa je zelo zglajena in ledena. Kot je videti, je prestala že veliko bočnega drsenja, tudi nekaj mojega.
Zaenkrat se brez večjih težav pripelje do tal.
Šentanski, Smokuški plaz in Suho ruševje so še lepo zaliti.

Viš (IgorZlodej, 20.03.2014)


Komaj se je pričelo daniti, ko sem se pri spomeniku v Jezerski dolini obuval pancerje. Cesta je bila trda, stare smučine pa pomrznjene, nič kaj prijetno.

Ko sem prišel na Viško planino je gore nad kočo Corsi obsijalo sonce. Za spodnjo postajo tovorne žičnice sem šel v okviru letne poti, ampak sem imel kar nekaj težav pri prečenju dveh hudourniških strug, snega je tam vsaj še dva metra in temu primerno so tudi visoke snežne stene. No nekako sem le prišel čez, potem pa sem markirano pot zapustil in šel direktno pod tovorno žičnico v smeri koče. Sprva sem nameraval po od daleč vidni lepo zasneženi grapi, vendar sem potem našel še boljše prehode, seveda nekaj 10 m brez smuči.

Višje se odprejo lepo zasnežena pobočja. Izbral sem žleb, ki pada dol z Mojzesove škrbine. Več kot 3/4 sem ga opravil na smučeh, v zgornjem delu pa zaradi ožine nekaj metrov peš, potem pa spet na smuči in pod Viš, kjer sem
smučke zamenjal z derezami. Prehod, katerega sem si ogledoval pred časom je bil že kopen, v pancerjih mi ni dišala gor po mokrih skalah, zato sem šel malo naokoli. Upal sem, da vsaj preduh ni zabasan s snegom. Ko sem bil tik pod njim sem videl skozenj svetlobo, šlo je sicer po kolenih, ampak je šlo. Naprej pa samo še dolgo strmo pobočje na vrh. Naletel sem celo na stare štapne, kar mi je olajšalo vzpon.

Na vrhu nekaj fotk in pijače, potem pa nazaj dol. Spodaj spet na smuči in sledil je še kratek vzpon na Škrbino Zadnje Špranje. Takrat vidim, da sta dva odsmučala dol proti Corsiju, (pa ni bilo nič z deviškim žlebom) pozneje sem ju videl, ko sta šla še na ŠPŠ. Gor sta bila dva Italijana, ki sta prišla brez smuči iz Zajzere. Ker je sneg že odpuščal sem kar pohitel. Smuka ob 12.30 sploh ni bila slaba. od Corsija sem našel lepe prehode do Viške planine, po cesti pa ni šlo najbolje je cikalo.

Rušnati Vrh (jože, 20.03.2014)


Današnji Rušnati vrh s prijateljem Emilom je bila res prava turca. Ob 6.00 sva štartala iz Tolmina v Tolminske Ravne in še malo naprej na izhodišče. Seveda je potrebno na Razor vse tovoriti na ramenih pa ni težko, ker veš, kaj te čaka od roba naprej. Kmalu čez rob sva nataknila smuči in se podala proti vrhu. Napredovala sva počasi, kajti vedela sva da ne smeva biti prehitra, sneg je bil še zelo trd sonček pa takoj zjutraj še nima prave moči. Skoraj do vrha sva šla na smučeh seveda srenači obvezni, zadnjih sto višincev pa strmina naraste in sva raje prestopila na dereze in prišla do vrha prav uživaško. Razgledi fantastični, prijetno toplo brez najmanjšega vetra. Privoščila sva si dobro malico se naužila lepot in se pripravila za smučanje. Smučati sva pričela ob 10.30 zadela sva žebljico na glavico juhuhu je bilo slišati celo pot res razmere fenomenalne. Pri spustu proti Razor planini pa sva srečala turno smučarsko legendo teh krajev Brane Likar - SVIS. Kar nekaj tur sva pred leti izpeljala skupaj in srečanje je bilo res tisto tapravo turaško. Brane naprej midva pa še veselo po planini navzdol do grma, kjer sva imela skrite copate in dobro malico z zelenim napitkom. Na žalost pa mi zadje čase nekaj nagaja fotič in kar nekaj lepih motivov je ratalo enostavno pretemnih. Če ima kdo kakega na zalogi tja do 200 evrov naj mi pove, se zmeniva. Juhuhuhu res je blo lepu! Jožko iz prelepe Baške Grape :)

Veliki Selišnik (Jaka Ortar, 20.03.2014)


Še v temi mimo Krucmanovih kont in Evklidove piščali proti Blejski konti. Spodaj v gostem smrekovem gozdu sneg ni pomrznil, više v redkejšem macesnovem pa je bila skorja trda in je nosila težo na smučeh.

Malo po vzidu sonca smo se preobuli in pokrempljali po severovzhodnih vesinah Velikega Selišnika; široka grapa levo od vesin (gledano od spodaj) je smučarsko neuporabna (premalo snega), tudi na prehodu s spodnje na zgornjo vesino smo pogledali dva prehoda in en je smučarsko odpadel ("Borov raz"). Ob vzponu smo nekoliko vijugali med napokami, a ni bilo treba prav daleč naokoli.

Po čudenju nad čudovitim razgledom, ki ga ponuja ta osamljeni vršiček v senci Viševnika, smo se z Luko in Borom ob 7:15 spustili z vrha po idealno omehčanem snegu po smeri pristopa. Vrhnjih nekaj metrov je bil sneg zelo strmo napihan (opast "brez strehe"), nato je sledilo malo predaha, prehod na bolj izpostavljeno vesino in na njenem spodnjem koncu zasilni prehod (lahko bi mu rekli "Lukov skok") na spodnjo vesino. Najbolj sladki zavoji so nas čakali v spodnji tretjini smeri pri 50° z lepim iztekom po izvrstnem snegu. Kratka, a sladka smerca.

Severovzhodne vesine, 130 m
Z, 50-45°

Pod Velikim Selišnikom smo ujeli prečko tik nad Malega in odsmučali pod Kačjim robom naravnost do glavne ceste. V strmejšem gozdu nad Krucmanovimi kontami je bil sneg še vedno pomrznjen in je večinoma držal našo težo, v položnem gozdu do ceste pa je bil mehak, a ne prepočasen.

Špik nad Nosom (Marijana & Marko, 19.03.2014)


Spotoma smo izlet podaljšali še za eno jutranjo, pred osmo zjutraj po direktni varianti na vrhu pri bivaku, odsmučali smo po normalki (držali smo se skrajno desne strani, ki je ravno lepo odjenjala in je tudi nekaj bolj strma kot običajna linija).

Nižje smo nadaljevali desno ter zahodno od "Macesnovih vilic" odsmučali proti Pecolu. Polno napok, polno že splazenega, tako da je bilo potrebnega kar nekaj slalomiranja mimo napok in plazovin. Cesta je bila tokrat živ obup, številne razbite stopinje nesmučarjev so bile še trde, rodeo skozi ovinke pa prav nič zabaven.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Nad Rezijo (Marijana & Marko, 18.03.2014)


V nedeljo popoldne (Jaka + MM) pristopni marš na planino Kanin po nemarkirani poti iz Bese, ki jo nepoznavalcem odsvetujemo, ker ji v spodnji tretjini praktično ni možno slediti. Na srečo smo jo višje le ujeli in ji sledili do zelo udobnega bivaka.

V ponedeljek smo smučali z Malega Kanina po "ZJZ obronku" (Sperone WSW) - ena najlepših in najdaljših smučarskih smeri pri nas (Z, zgoraj 45°, spodaj 40°, 1000 m). Bili smo navdušeni nas smerjo, tudi razmere smo imeli odlične, krasno zalito, široki in odprti tereni, zgoraj smo imeli trd grifig sneg (začetek smučanja ob 11.30), ki nam je v večjem delu ravno malček odjenjal, spodnji del smeri pa uživancija po veselecu, smer se izteče točno na planino.

V torek smo ciljali na Laško planjo - širok hrbet, ki pada z Vrha Laške planje v smeri Z. Tudi ta smer je smučarska lepotička, ki ponuja odprto in brezmejno smuko: T+, vršni grebenski odsek 40-45°, Laška planja 35-40°, 1100 m, izpostavljeno). Žal ima lepotno napako v spodnjem delu (prehod z Laške planje), ki je (v varnih pomladnih razmerah) le malokrat zalit. Navzgor smo se povzpeli točno z zahoda (žal se je izkazalo, da ni bilo več smučarsko), navzdol smo na pamet ujeli sicer smučarsko lahak normalni žleb v smeri planine Brda, kjer je bilo potrebno dvakrat za nekaj metrov sneti smuči, kar na zdrsljivih travah ni najbolj enostavno opravilo. Prismučati se je dalo do 1150- m, kjer smo ujeli markirano pot do avta. Na Laški planji smo uživali po veselcu, spodaj pa smo se večinoma "zabavali" po gnoju in plazovini (prav tako smo s spustom pričeli ob 11.30).

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Bila peč (Marijana & Marko, 16.03.2014)


Z Neveje po smučišču do vzhodne stene Bele peči (1650 m), zatem pa desno na njeno zahodno stran in do izravnave na 1950 m. Od tam po širšem zasneženem zahodnem pobočju na severni greben in desno še nekaj deset metrov po njem do vrha, kjer nas tik pod najvišjo točko pričaka najbolj strmo in izpostavljeno mesto.

Zanimiva, razgledna, ne pretežka in precej samotna tura na sicer zelo obljudenem delu Kanina. T+, mesto 50°, 40+°, 200 m, na grebenu je izpostavljeno. S smučanjem nadaljujemo po Z strani Bele peči, pod njo lahko takoj prečimo do smučišča ali pa nadaljujemo vzporedno s smučiščem, kjer nas pričaka še nekaj bolj strmih odsekov. Sneg v gozdu je bil v nedeljo zanič (skorja in pod njo gnoj), višje sva z Marijano večinoma uživala po grifig snegu.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Vrh Krnega dola (Marijana & Marko, 15.03.2014)


Iz Neveje preko planine Krni dol, na pobočja Krnega dola smo "zaplezali" po zalitih prehodih desno od najbolj izrazitega žlebu, ki se nahaja točno v vpadnici Vrha Krnega dola. Na vrhu nismo čakali, da bi odjenjalo (polno napok, nekaj jih je tudi že kak dan pred nami padlo dol, vsaj ena velika pa nekaj dni za nami) in smo takoj, ko je sonce posvetilo na pobočja pod nami, odsmučali navzdol po trdem in nekoliko razbitem, a krasno grifig snegu (smučati se je dalo čisto z vrha).

Z Jakom sva peljali po pristopni smeri (Jugozahodne vesine, Z+, daljši odsek 50°, 45°, 500 m), Marijana pa je po skupnem zgornjem delu nadaljevala po normalki v okviru mulatjere (Z-, 45°/40°, 500 m, zgoraj izpostavljeno).

Na pobočjih v okolici je bilo polno ostankov zdrsnih plazov, posebno velika "njiva" je pod škrbino Riomoz. V takih razmerah je priporočljivo biti zgoden, a presenetljivo veliko turašev je vzpon začenjalo šele, ko je sonce že dodobra nabijalo na pobočja.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Storžič - Peto žrelo (Domen, 19.03.2014)


Cesta je prevozna nekje do izhodišča letne poti proti Domu pod Storžičem. Grabn je fajn trd, a ni poledenel. Pod vrhom ravno prav odjenjano. Na plazu in v gozdu pa že precej gnojno. Tudi v Kramarci po poročanju super razmere...

Gorenji Krivi rob (Miro, 19.03.2014)


Spet čez mejo, Rateče, Trbiž, Rajbeljsko jezero, do Belih vod. Nato pa po lepo zalitem gozdu v smeri Jerebice. V gozdu sneg že od jutra mehak, višje nama pomagajo srenači. Na vrhu počakava, da nama sonce zmegča zgornje pretrde flanke, nato pa uživaško v dolino.
Več o turi pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11031

Večerna Begunjščica (Franci, 18.03.2014)


Tura iz Završnice je bila danes že opisana.Razlika je le ta,da so s terenci prišli že do vikendov in da je podlaga popoldne prijetno mehka za hojo in smučanje.Na vrhu sem še počakal sončni zahod in z dnevno svetlobo prismučal do gozda,naprej pa s čelko.Sneg pa vidno pobira.
Lp

Pod Škrbino Mrzle vode (IgorZlodej, 18.03.2014)


Iz vasice Mrzla voda po cesti, ki je ratrakirana (prevoz krme za divjad) in pomrznjena.

Ko se odpre ta širok pogled, pa navzgor po cesti, ki se jo večinoma le sluti, saj je globoko pod snegom, ki pa že počasi odpušča. V predzadnjem ovinku sva zavila v levo, nekaj starih smučin, ki so se v široki Krnici Mrzle vode porazgubile. Ujela sva nekaj stare špure, ki pa mi ni bila všeč, zato sem šel večinoma po svoje.

Na vrh Škrbine nisva šla, ker je velik zamet.

Smuka vse vrst, na splošno pa zelo dobra, in kar je še posebej cenjeno v teh krajih, tukaj ni množic, razen tistih, ki jim dolga cesta ni odveč.

Sledila sva medveda, ki je menda tukaj že precej domač :).

Begunščica 2060m (Smokuški plaz) (Miha, 18.03.2014)


Danes ponovno ena zelo lepa turca:) Z Gorazdom in Miranom smo se odpeljali v dolino Završnice. Cesta je prevozna do Smokuške planine. Ob 8:00 smo se od vozila odpravili proti koči pri izviru Završnice. Od Smokuške planine je potrebno približno 20 min smuči nesti. Malo nad Tinčkovo kočo pa veselo na smuči in proti koči pri izviru Završnice. Po slabi uri hoje smo jo krenili direktno na Smokuški plaz. Plaz je bil ob 9:00 še zelo trd. Obvezno smo na smuči nadeli srenače. Vzpon je možen tudi peš, vendar obvezno v zgodnjih jutranjih urah uporaba cepina in derez, saj v izstopnem delu plazu. Snežna podlaga je do cca. do 10 ure izredno trda. Ob 10:35 smo dosegli sončen vrh Begunščice. Pri spustu s smučmi pa ena sama uživancija!:) V vršnem delu po trdem snegu, nižje dol pri izteku rahla skorijca, od koče pri izviru Završnice skozi gozd po kolovozu je pa gnilec. Tura fantastična. Zaključek v gostilni Zavrh, v Završnici.
Uživali: Gorazd, Miran in moja malenkost

Begunjščica (Domen, 18.03.2014)


Po Desni na SZ greben in po grebenu na vrh, Spust po Osrednji. Nad servisno cesto so se ob 7.30 po že splazenem pobočju valile konkretne kepe. Ena flanka še čaka na spust na cesto. Razmere v Desni in na SZ grebenu idealne. Prav tako v Osrednji, ki je iz dneva v dan bolj trda. Lepo izkoriščen dan...

Vrh nad Peski (JureL, 16.03.2014)


Prekrasen dan smo začeli pri Krnskih jezerih, tukaj smo namreč bivakirali v sklopu AŠ, od kjer smo se dokaj pozno odpravili po dolini navzgor. Jezero je zamrznjeno globoko pod snegom in tako smo kar poleteli čezenj. Tudi na Spodnjih in Zgornjih Zelenicah je bilo še vse trdo. Psi so še vedno dobro grabili, tako da je šlo večji del kar direkno navzgor. Na sedlu med Batognico in Vrhom nad Peski (imenovanim Prag) se malo ustavimo, da se spet naberemo skupaj. Nekateri so obrnili tukaj, trije pa si nataknemo dereze in se po JZ grebenčku namenimo še proti Vrhu nad Peski. V senci je bil sneg še lepo trd in prav hitro smo bili dobrih sto metrov višje. Ko smo se napasli razgledov sta se kolega vrnila nazaj na sedlo in nato naprej proti jezeru, jaz pa sem odsmučal kar direktno v smeri proti severu. Sprva odlično predelan sneg je mestoma zamenjal lepo smučljiv napihanec, v vesinah nad Poljem pa se je ponekod tudi zoprno prediral. K sreči pa je na najbolj strmem delu sneg super držal. Da sem se izognil tekaškemu vložku , sem na povratku prečil visoko nad jezerom - no malo pred kočo in pa do Vrh Duplja pa samo od sebe le ni šlo. Proti Lepeni je za silo mogoče smučat nekje do 1000mnv, vendar smo mi kmalu obupali in sestopili peš.
Kasneje sem ugotovil, da sem odsmučal smer Severna pobočja (IV-, mesta S5+).
Uživali Zlate, Bojan, Mirjam, Valter, Metka, Miha in Jure.

Stol (Jure Burnik, 15.03.2014)


Štart Barental, cilj Stol skozi "Osrednjo grapo". Ocena IV(S5) v danih razmerah malce lažje.
Sneg različen od zbitega pršiča do puščavskega peska in predele ledu :)

Smučali: Leon, Jure, Artač

Grlo z direktno varianto (MetodS, 14.03.2014)


Tokrat se po približno letu dni ponovno odpravim v Grlo. Glede na sredi tedna precej slabšo napoved z otoplitvijo za vikend, kot je bilo kasneje v resnici, ocenim, da bo petek zadnji varni dan na severni strani. Spodaj kot običajno v tem koncu ogromne plazovine. Čez drugi skok sem že lani ugledal v desnem delu grapo, le da je takrat bil spodaj kar precejšen skok. Tokrat je zalita in povzpnem se po njej. Naklonina je okrog 45 stopinj, na sredi 20 m del pa tudi do 50, bolj strma je tudi na izstopu. V sredini je kratek leden del, sicer pa od plazov zbit sneg, ki se je po vrhu ravno pričel rahlo južiti.
Naprej nadaljujem skozi kratek gozdič in ob desnih stenah, kjer je še precej uležanega pršiča, bolj stran od sten pa mehka in trda kloža. Grlo je ves čas strmo, od vstopa spodaj nikjer manj kot 35 stopinj, razen v manjši krnici v zgornjem delu. Plazovni stožci iz posameznih grap so ogromni. V vpadnic grape med Lučko babo in koto Planjave (podaljšek lani presmučane Grape) zavijem navzgor. Povzpnem se do skoka, a bi za varno nadaljevanje rabil dve orodji, pa tudi občutek ni najboljši, ker se v Z steno lLučke babe nad Grapo že upira sonce. Odsmučam krasno utrjen stožec s pršičem ob straneh, nato pa na vrh Grla na sedlo med Rjavčkim vrhom in Škarjami. Nadaljujem še proti Škarjam do bolj izravnanega dela, kjer pa je čas za obrat.
Smuka dol odlična, na senčnih straneh se najde še precej uležanega pršiča, še posebej v srednjem delu Grla, v osončenem delu pa dobra pomladanska smuka. Sledi strm žleb, ki ga kar korektno odsmučam (drajsanje čez ozek strmi del in ledeni skokec). Spodaj je trdo, a rahlo odpuščeno, na velikih plazovinah spodaj pa je povrhu dovolj novejšega snega, da so solidno smučljive.
Za varianto skozi grapo v drugem skoku, če še ni bila presmučana ali preplezana predlagam ime Grlo direkt, 50/40-45 stopinj, (IV, S5), T, 100m.
(To grapo sva preplezala s Kešnar Janezom že en teden nazaj. Takrat zaradi pomanjkanja časa ture nisva zaključila na kakem značilnem mestu. Po grapi sem smučal že takrat, a zaradi takrat trdega steklenega ledu po nasjtrmejšem delu sestopil z derezami.)
Več slik na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/104696/
Video na: http://www.youtube.com/watch?v=58qxrPJS47c&feature=youtu.be

Rateška škrbina (IgorZlodej, 17.03.2014)


Od Klanških jezer, kjer je še poldrugi meter snega sva se podala na Rateško škrbino med Bukovnikom in Poldnikom.

Po prečenju idilične Jezerske planine sva se skoraj do odcepa za Plazje vzpenjala po in ob markirani poti, nato pa sva zavila v desno in se sprva po odprtih sončnih pobočjih povzpela do vstopa v žleb, ki poteka vse gor do Rateške škrbine.

Od daleč je žleb zgledal dokaj gladek, pa ni bilo tako. Kljub vsemu sva na smučeh prišla na vrh, seveda s pomočjo srenačev in na sončnem robu za škrbino pomalicala ob razgledih na krasno Remšendolsko dolino in na okoliške gore. Popolno gorsko idilo je motil le veter.

Smuka je bila v zgornjem delu bolj ropotajoča, spodaj pa prava smučarska milina po ojuženem snegu. Prismuča se do avta. Plazje tudi ni zgledalo slabo.

Končnikov vrh (Matjaž, 16.03.2014)


sicer imel v planu dostop z gondolo ... a zaradi premočnega vetra ni obratovala :-(
zato vzpon po delno kopnem smučišču ... z nošenjem smuči cca 400 višincev gor in 200 dol :-|
spust po zgornjem delu žleba trebnik ... cca 200 višincev ... v nadaljevanju po smučišču ;-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=260

Komna - Vogel (Škof, 16.03.2014)


Pa smo le našli razmere za dolgo sanjani cilj. Ogromno smučin je vodilo v smeri Vogla ali od tam. Vsak dan bolj smo izoblikovali željo po okušanju te ture. Ne žulji, ne mišična utrujenost, niti ostale zdravstvene tegobe nas niso odvrnile od namere. Zaradi idealnih razmer smo se povzpeli celo do Malega vrha in od tam smučali v Snežno konto. Terna!
Izognili smo se lomastenju med vejami in se smučišču priključili na Planini Zadnji Vogel. Zadnje metre Žagarjevega grabna je bilo treba sneti smuči. A po vseh doživetjih na smučeh smo si imeli povedati marsikaj. Itak smo kasneje dobro sedeli;))
Dodati ni treba nič več!

Lipanca (Andrej, 16.03.2014)


Včeraj sem naredil bolj družinsko turo od Šport hotela do Lipance. Sam na smučeh, ostali pa peš. Ker pa so otroci na poti nazaj obnemogli, sem jih šel z avtom pobrat. In tu lahko dam koristno informacijo o cesti do pl. Zajavornik. Na sami planini so 3 parkirna mesta. Ob 10:45 so bila vsa tri mesta zasedena. Glede na avtomobile, je cesta prevozna tudi brez 4x4. Sam sem se po tej cesti peljal popoldne. Do Kranjske doline je prevozno brez težav, na mestih je dovolj široka da se srečata dve vozili. Od Kranjske dalje pa bob steza, z mestoma precejšnjimi kolesnicami, ki te pelje malo po svoje, vendar vsaj s 4x4 nobenimi težavami, kljub snegu, ki je bil popoldne mehak. Prometa je bilo kar nekaj, 2 x smo se izogibali.

Mahavšček, sedlo Planja (Škof, 15.03.2014)


Ponovno v Dolino Gracije a tokrat proti južnim koncem. Čeprav ponoči ni pomrznilo, smo v zgornjih pobočjih Bogatinov s pridom uporabljali srenače. Prav veseli smo bili, da smo prihranili kak postanek za nanašanje sončne kreme. Oblačnost torej nima samo slabih smučarskih strani. Sebastijan je hrabro odpeljal s samega vrha proti severu, ostali pa po vzhodnem grebenu nazaj na sedlo in v smeri Pl. Govnjač. Vmes smo imobilizirali neposlušno starodobno smučarsko vez. Prva skupina se je udeležila snemalnega seta v Govnjaču, ostali pa za pokušino še nad Sedlo Planja. Prav vsi smo bili velemojstri mehkih in ravno prav nanizanih zavojev. Mislim, da smo presegli 80 decibelov zvoka. Oprosti TNP. Sedelce med Podrto goro in Zelenim vrhom je še izdatno naloženo s opastjo. A naš seznam iz prihodnjosti se je že pomnožil. Na koncu smo za akrobacije iz Gradiča prejemali stoječe ovacije opazujočih na planini.

Čelo (Škof, 14.03.2014)


Lepa Komna, Brinje, Glava za bajto Čelo. Ne vem kaj se nam je dogajalo do sedaj, da smo tako kraljevsko turo ignorirali. Z vrha smno ocenjevali razmere za spust v Lopučnico in jo postavili na seznam prihajajočih opravil. Ponovno smo poiskali jugozahodne strmine. Zgoraj neponovljivo zaradi razmer in prostranstev. Spodaj pa izdatneje ojužen sneg. Vzpon iz Dola za bajerjem na Mala vrata smo opravili v enem zamahu, ker se je posameznikom mudilo še na Vrh nad Gracijo. Bravo fantje. Ostali pa nismo hoteli nejevoljiti naše cesarice s kuhalnico in čem podobnim.

Velika Baba (Škof, 13.03.2014)


Preko doline Gracije na Lanževico in nato na Veliko Babo. Spust do Planine Duplje in nazaj na Planino na Kraju.
Druga skupina je po spustu z Lanževice nadaljevala na Veliko Monturo oz. na njen predvrh.
Lovili smo zgornjo uro. Plačilo je sledilo v obliki ravno pravšnjih pogojev za smuko. Kjer si je srce poželelo tam se je dalo najti odličen naklon in še boljše pogoje.
Še vrnili se nismo prav in že smo na široko nasmejanih ust, oprezali za jutrišnjim ciljem.

Veliki Zvoh - Z Gradišča v Kokro (Tomaž Pibernik, 15.03.2014)


Z Vitalom sva že nekaj časa opazovala ta prehod s krvavških smučičšč v Kokro; razmere so se naredile, zaradi njegovih obveznosti sem šel sam. Sneg je bil z vrha videti veliko boljši kot v sami grapi (zbit pršič, ki se je ojužil, nižje skorja) in ni omogočal lepega oddrsavanja. Vstop kar strm in ozek, potem se grapa razširi in malo položi, kakih 100 višinskih nižje se zopet zoži v komaj še zasnežen žleb. Nižje se svet začne odpirati in plazovina seže daleč v dolino, velike ledene krogle so za silo zalite s snegom, tako, da se nekako da prebiti do konca snega na smučeh. Do prve gozdne ceste je bilo peš 5 minut, nižje me je pričakala podrtija v gozdu in sem se dolgo prebijal v dolino (po levi, kjer je bilo podrtih malo manj dreves), potem pa še nekaj kilometrov gozdne ceste do centra vasi Kokre. Lep in samoten svet. P.S.: Slike so posnete z mobitelom in zato slabše kvalitete.

Batognica, Krn (Luka, 16.03.2014)


Do vrha Batognice sem šel po strmi grapi(20 metrski skok 70-80°) v vpadnici vrha(in smučarske smeri).
V vršnjih 100 metrih sem poiskal smučarski prehod čez skalno steno. Ker so grape na vrhu obrnjene precej proti JZ, sem imel ob 9ih še zelo trdo, mestoma poledenelo( 45°-50°, prehod 55°, izpostavljeno).
Nižje na vesini(40-45°) pa že odpuščeno saj je bolj južno orientirano. Prečil sem 2 večji napoki. Smer je visoka 200m.
Po stopinjah predhodnikov sem skočil še na Krn in nato odsmučal neprekinjeno prav do konca plazovine nad pl. Kuhinja.

Kanin - Krnica (BoštjanL, 16.03.2014)


Tura kot pred tednom dni, a v drugačnih pogojih - kot da ni ista. Tokrat bistveno topleje, v večjem delu brez vetra in zaradi zgodnejše ure super sneg. Od odcepa za Krnico nad B postajo se odpravimo pol peš (dovolj trdo) pol na psih (vsekakor udobneje) do Sedla, šele tu nas preseneti SZ veter. Še pred 11.uro odsmučamo na Prevalo in v Krnico, tokrat po dnu, sneg uživaški veselec. Tisti, ki so odsmučali na nevejsko smučišče, so se nam kar zasmilili, mi smo bili namreč sami na večini ture. Zadnja tretjina ceste žal ni več smučljiva. LP vsem Rok, Matjaž, Boštjan

Peca (mledni, 16.03.2014)


Po včerajšnjem slabšem vremenu je danes Peca spet sijala, čeprav je zjutraj veter kar lepo dvigoval sneg na grebenih. Z vzponom sva nekaj čez osmo uro po markirani poti začela izpred bivše karaule. V nekaj dneh je tam sneg že precej pobralo. Po odjuženem snegu sva v pomladanskih razmerah prisopihala do koče. Po kratkem postanku sva preko sedla nadaljevala levo kar "po čez" po mehkem putrčku. Nekje na 1950 metrih, ko sva prišla iz jugovzhodnega zavetrja na vršni greben, pa je močan jugozahodnik pokazal zobe. V sunkih je v prsi nadležno oviral vzpon. V zavetrju vrha sva se pripravila za spust in se v severozahodni smeri po lepo pomrznjenem snegu spustila v Poljsko jamo na rob Polanskega žleba. Spust po trdem in pomrznjenem snegu v lepo zalitem žlebu je bil najboljši del povratka. Na dnu žleba in v gozdu pa gnilec. Z enim snemanjem smuči sva Sašo in avtor turo okoli dvanajstih zaključila pri avtomobilu.

Bogatin (Škof, 12.03.2014)


V okviru druženja dolgoletnih prijateljev smo v tem tednu uživali v zanimivih turah. Informacije so zato v precejšnjme časovnem zamiku.
Po severni grapi sva poskušala naravnost na vrh a zaradi krajne poči sva nekaj metrov pod robom načrt morala spremeniti. Po krajšem sestopu sva pod skalno zaporo v smeri vzhodnega grebena iztopila na vrh. Smučala sva v smeri pristopa, proti dolini Gracije. Razmere naravnost idealne za precizno smuko. Zgoraj ravno prav odjenjani srenec, v grapi pa pršič.
Nevarnosti za plazove nikakršnje.

Pod Robom nad Zagačami (IgorZlodej, 16.03.2014)


Pripeljal sem se na Kukijevo raven, do koder je cesta tudi splužena, naprej pa po zasneženi cesti in stezi, kjer že malo manjka snega do lovske koče.

V nadaljevanju sem moral prečiti dve veliki plazovini, prva izpod Jačkov, druga z SZ ostenij Jalovca, v nadaljevanju od Ravnice naprej, pa bolj ali manj gladko po rahlo ojuženem snegu. Še dobro, da so preko neba potovali oblaki, ki jih je gonil močan SZ veter, sicer bi bilo kar vroče. Vzpon sem zaključil pod stenami pod Robom nad Zagačami, nekako pod bivakom. Ker sem štartal šele ob 11. uri in sem pod "Rob" prišel ob 14.30 uri sem nisem veliko "muval" in sem kmalu odsmučal.

Smuka kljub "pozni" uri odlična, bi pa bilo še bolje, če bi bil kako uro prej gor. Spodnji del od lovske navzdol se pri taki krasni turi pač vzame v zakup. Cesta lepo vozna, niti veliko ni sneg odpustil, se pozna, da je dolina ves dopoldan v senci, Loška stena je pač zelo visoka.

Vajnež (Aleš S, 16.03.2014)


Med vsemi idejami sva zbrala tisto, kjer sva pričakovala najmanj gužve. In res je ni bilo - na vrhu sva srečala 3 avstrijce in dva slovenska pešaka. Parkirala sva pri Trilobitu. Razen nekaj metrov je od doma sneg še zvezen. Nisva bila prav zgodnja in sva se vzpenjala po že zmehčanem snegu, razen klancev v Ridi, kjer je bil trd napihanec. Žez pobočje Belščice je pihal kar močan veter v hrbet, in je uspel vsaj malo popraviti preveč kičast vtis. V zaveterju sva uspela nekaj časa uživat na vrhu. Potem pa spust - nekaj zavojev in še več prečenja čez Belščico. Razmere so idealne. Pa tudi v Ridi in pod njo je bilo prav dobro. Za konec pa še telovadba v gozdu, bilo je prav fajn. Pa pivo v Domu Pristava na toplem soncu v kratkih rokavih. V pravi klasični smučarski turi sva uživala Dare in Aleš.

Kredarica (najden srenač) (Matej , 16.03.2014)


Danes iz Radovne peš do Kredarice, kjer pa je močno pihalo, med potjo se je najdu srenač v Krmi.

Planjava čez Planjavske zelenice (Matej, 15.03.2014)


Prvič mi je varianto čez grapo za Vrati in naprej preko Planjavskih zelenic pokazal Tomaž. Vsako leto bi jo bilo vredno ponoviti. No, letos je uspelo. V začetku tedna je bilo pobočje Planjavskih zelenic še ˝pri miru˝, v zadnjih treh dneh pa je zaradi toplega vremena začelo pod Sukalnikom že malo drseti. Zato je bilo vredno malo pohiteti, predno se lep del pobočja pod Sukalnikom odpelje v Repov kot. Ceste nad Kamniško Bistrico so lepo očiščene in se prestopniki (ker je pri domu znak za prepovedano vožnjo) lahko pripeljejo do Jermance ali spodnje postaje tovorne žičnice pod Kokrškim s. Z Jermance štartamo ob 6ih. Dobro uro nam vzame hoja po suhem predno pridemo do zasnežene grape Za vrati. V grapi se le mestoma malo bolj vdira, generalno pa lepo trdo in zelo dobro zalito. Na Planjavske zelenice prestopimo ob ca. 8:30. Smo si kar edini, da je še dobro, da je nad nami malo koprene, ker drugače bi bilo lahko že kar malo prevroče. Podlaga nas oderezene lepo drži in hitro napredujemo. Pod vrhom Sukalnika se prepričamo o razmerah, ki se jih je dalo slutiti že iz doline. Teren je kar dobro napokan. Bo treba biti previden tudi pri gibanju skozi Repov kot ob kakšnem toplem popoldnevu, ker bo stric potegnil globoko v poden. Z vrha štaratamo ob 10ih. Flanka je primerno odjenana, tudi grapa je fino mehka. Sestop podaljšamo kar direktno v smeri Klina, kar nam prinese še švoh 100 višincev vijuganja po gnilcu. Je pa treba zato na koncu par metrov poplezavanja, predno sestopimo na markirano stezo.

Teuerlnock (Tadej Pušavec, 16.03.2014)


Prvotno sva se Dragico sicer namenila na Stoder, a so naju snežne zastave po grebenih prepričale, da to ne bo ravno dobra ideja. Odločitev so nama olajšale tudi table o prepovedanem parkiranju pri kmetiji Gamper na izhodišču.
Tako sva izbrala rezervno varianto in se odpeljala naprej po avtocesti do Rennwega ( cesta iz Gmunda proti Innerkremsu je zaprta) in naprej do zadnje kmetije Sampl nad Frankenbergom. Po dolini potoka Lausnitzbach sva se po gozdni cesti povzpela do pod koče Bonner, naprej na Lausnitzhohe ter na vrh Teuerlnocka. Večino časa sva hodila po zavetrju, ko pa sva prišla skoraj na vrh pa naju je zajel pravi vihar. Zahodnik naju je skoraj pometel po tleh, zato niti pomislila nisva na nadaljevanju po grebenu na Aineck nad Katschbergom. Kar s kožami sva se spustila nekaj metrov niže v zavetje, kjer sva jih sploh lahko snela. Smuka navzdol je bila čisto fajn, malo je ojužilo, tako se je kar dalo.
Po cesti pa ravno tako. Lep dan na snegu, kljub vetrovnim razmeram.

Preval Globoko (Ksenija Vogrinc, 16.03.2014)


Iz Tolminskih Raven s "križem na hrbtu" do prvega snega na pl. Razor. Nadaljevanje ni bilo nič drugačno. Sneg je bil trd, pravi beton, tako da sem z derezami in cepinom bistveno hitreje napredovala kot s smučmi na nogah. Nisem se izneverila "slovenski varianti" in spet sem jo pičila direktno po grapi do bivaka in dalje na vrh prevala. Razgledi od ... do... Na vrhu sem srečala pohodnika ... edinega. Izmenjala sva par besed, se čudila samotnosti pri tako lepem dnevu in razmerah. In kot da bi bila ura 10.00 tista, ko se uživanje na belem lahko začne. Tako kot včeraj, ob isti uri s Krna. Ravno prav odjenjano. Smučišče je bilo samo moje. Vsaj dopoldne. Smuči so zarezale v srenec in ... škoda, da se belina zaključi na robi planine. Iz zime sem ponovno padla direktno v pomlad.

Hoč (jože, 16.03.2014)


Da bi se v tej zimi še jaz ne oglasil pa tut ni prav hehe in to z mojo priljubljeno turco na Hoč iz Pohoča. Čisto enostavno, ko pasulj bi se reklo. Do Podhoćarja z avtom in potem , kjer koli ti poželi srce. Lahko po planinski poti, lahko naravnost gor ali pa vmes narediš kakšen ovinek :)Vreme lepo, sneg pa tudi odličen za hoditi in za smučat ravno tako. No skratka, kot sem že velikokrat napisal Hoč me še ni razočaral in tudi tokrat je bilo tako.
Lepo se imejte in lep pozdrav iz prelepe Baške Grape. Jožko

Stol, Ovčji vrh (Aleš S, 15.03.2014)


Večina se je odločila za Ovčji vrh, jaz pa za Stol. Pridružil se mi je še Cenko. Tako sva se skupaj z manjšo množico avstrijcev vzpela po Široki riži in zahodnem grenenu na vrh. Sneg se v spodnji tretjini malo predira, zgoraj je pa trd napihanec, kjer pa ni napihanca je pa kar gladko. V žlebu pod grebenom so šle smuči na nahrbtnik in tam ostale do vrha. Na vrhu je malo pihalo, tako da sva jo hitro tudi midva popihala navzdol. Smučanje je bilo z vsakim metrom spusta boljše. Cesto pred vikedom zratrakirajo in je bila prav prijetna pela do avta. Marijan, Aljoša in Mare, ki so osvojili Ovčji vrh so razmere malo manj pohvalili. Navdušeni smo pa bili vsi. Juhuhu!

Velika Dnina (Andrej, 15.03.2014)


Danes sva se z Dušanom podala v Krnico in naprej v Veliko Dnino. Že velika količina vode, ki je tekla preko ceste v Krnico, je nakazovala, da v višinah ni ravno mrzlo.
Res je bil sneg že od Krnice navzgor večinoma odpuščen, kar pa ni posebno oviralo hoje. Pred nama je bilo že nekaj Avstrijcev, ki so se namenili na Malo Ponco. Kolikor sva videla, sta od petih dva res prišla na vrh. Do prevoja, kjer se teren prevesi v Veliko Dnino sva zato uporabljala njihove smučine, tam pa sva midva zavila desno. Vzpela sva se pod škrbino med Veliko Ponco in Oltarjem.
V zgornjem delu je bil sneg dokaj trd, nižje od bivaka, pa se je vse bolj udiralo. Nekoliko je smučanje motilo dejstvo, da se je kvaliteta snega menjala na krajših razdaljah. Nad vstopom v grapo je en ozek, strm prehod, ki ga je mogoče bolje prehoditi peš - najbolje z derezami, ker je pod snegom led. S cepinom in nekaj trme, pa se ga da tudi bočno oddrsati.
Pod tem prehodom sledi še pobočje z gnilim snegom, po katerem sva se spustila v grapo.
Grapa je sicer po vsej dolžini na debelo nasuta s plazovino, zato ta del smučanja ni posebno prijeten, ni pa niti zelo problematičen. Obvoz po levi strani grape (gledano v smeri spusta) tudi ni rešitev, ker pripelje v zoprn teren prekrit z gnilim snegom. Pod grapo sledi še spust po počasnem gnilcu skozi gozd do koče. Obstajajo tudi bližnjice, ki se koči izognejo, ampak te ne pripeljejo do piva :-) In potem še cesta do mostu, na kateri je treba dvakrat za zelo kratko sneti smuči za prehod čez potočke.

Škrbina Zadnje špranje iz Zajzere (Peter, 14.03.2014)


Po dolgem času se mi je pridružila sestra, ki zadnja leta zaradi tropa mladeži le redko stopi na smuči.
Čeprav sva se bila namenila na Prednjo špranjo, sva se po izhodu iz prehoda odločila za Zadnjo, saj so proti Prednji že korakali trije smučarji, pač, "da ne bo gneče" :-)
Višje po žlebu je postajalo trše, srenače sva 200 višinskih m pod škrbino zamenjala s pešačenjem (brez derez, le cepin). Impresivna snežna poka preseka celo širino žleba nekako 150 m pod škrbino, po sredini je normalno prehodna, morda pa ne bo zdržala do konca sezone.
Nasproti ležeči grebeni Špikov so se otresali snega, saj nanje dopoldne nabija sonce. Zato sva bila zelo začudena, da sta v Žlebu Hude police vstopila dva naskakovalca, kasneje pa še dva. Okoli poldne je še enkrat pošteno počilo in plaz je pometel celo spodnjo polovico Žleba Hude police (nekako 400 m)! Četvorka jo je na srečo dobro odnesla (prva dva že odsmučala, druga dva v zgornji polovici).
Najino Škrbino sva zapustila hkrati z umikom sonca, okoli 13h. Prvih par zavojev ugodno mehko, potem pa je bilo pretrdo, da bi bilo prav mirno in udobno. Prava uživancija se je začela šele, ko se je strima malce polegla. V nadaljevanju prava malo šola različnih tipov snega, vsega razen pršiča.
Zajzera naju je pričakala v pomladnih +10 C. Tamkajšnji poldrugi meter snega pa napoveduje še lepo sezono!
Za vas garala in uživala Špela in Peter (moja sestra je, kljub kroničnemu pomanjkanju hribov, navdušila s kondicijsko in tehnično formo. Kot v starih časih, skratka. Tisti, ki jo poznate, že veste, kaj mislim :-)

V trenutnih razmerah rahlo odsvetujeva - zaradi trdote zgornjih 300 m žleba.

PS1: Glede imen me zanima, ali kdo ve, ali je tisti prehod (graben, kanjonček) tista izvorna ŠPRANJA, po kateri se zdaj imenuje vse ostalo tam okoli? Meni bi bilo to logično, saj zelo spominja na špranjo! Torej, iz Špranje skozi izvorno ŠPRANJO na Zgornjo Špranjo in naprej v Škrbino Prednje/Zadnje špranje.

PS2: Poleg etimoloških me begajo tudi pravopoisna vprašanja. Konkretno, katere od treh besed Škrbina Zadnje špranje se piše z veliko, katere z malo. Klasični viri (PZS, Sidartina karta) pišejo zadnjo besedo z malo, turni ljubitelj teh koncev Zlodej piše z malo srednjo besedo, Sidartin Jenčičev vodniček uvaja vse tri z veliko, na spletu pa se najde tudi še zadnja možna kombinacija, da je le prva beseda z veliko.

Hruščanski vrh - Klek (miro, 15.03.2014)


Sonce na malem dopustu, zato se je splačalo v Karavanke. S Hruščanskega vrha proti medvedjemu dolu smuka odlična, z vrha kleka proti vzhodu pa prav tako. Nižje nekaj plovbe po gnilcu a vseeno lepo izkoriščen dan.
Daljši zapis pa tule: http://www.mphoto.si/?p=11007

Ovčji vrh (Breščak Marijan, 15.03.2014)


Zvečer kratek dogovor, zjutraj pa že zgodaj v Berentalu v Avstriji. Cesta proti Celovški koči je široko steptana tako, da nudi udoben vzpon in spust do avta. Med vzponom smo se pregrupirali. Cenko in Aleš sta krenila na Stol, Aljoša, Mare, Igor njegov prijatelj in jaz pa na Ovčji vrh. Prijetna družba – smuka pa malo manj. Ojuženi sneg se je prediral. Še najbolje je bilo na zratrakirani cesti v povratku. Pa smo vseeno uživali v smučanju, druženju in nazadnje še pri tekočih zadevah pod Ljubeljem. Srečno – Marijan.

Vršič (Igor Dežman, 15.03.2014)


Včerajšni odpustki z Vogla še niso bili zadosti,tako da smo se danes familjarno podali še na Vršič.Do drugega ovinka se da pripeljati,nato pa je cesta zratrakirana do vrha in lepo prevozna s smučmi ali sanmi.Na prelazu strupen veter in mraz,zato smo jo hitro popihali v kočo na gozdu,v babičino kuhinjo.Prijazne cene,prijazno osebje,kar pa bi moral dati na prvo mesto-izredno okusno.L.P.Igor

Stari vrh (Debeli kamen, 15.03.2014)


Če kdo te dni nima preveč časa in je doma blizu Škofje Loke, potem je te dni Stari vrh odlična izbira. Žičnica je namreč že prenehala obratovati, tudi sneg je že pobralo do srednje postaje žičnice zato se je potrebno do tam pripeljati. Štart je torej na srednji postaji žičnice, potem pa po ravno prav odpuščenem snegu do vrha Starega Vrha, na katerem je tudi prekrasna kočica >>Pri Tončki>>, kjer boste prijazno postreženi. Smuka od vrha do dna odlična, zato se splača iti gor in dol dvakrat. Tura bo aktualna le še nekaj dni, potem pa bo sneg počasi pobralo.

Krni dol (Matevž, 15.03.2014)


Krni dol je danes sprejel veliko obiskovalcev in to zgodaj zjutraj. Sneg je omogočal dobro hojo (ni bil pretrd) in še boljšo smuko. Smučala Slava in Matevž

Brda (2008m) (Miha, 15.03.2014)


Danes sva se z Markotom odpravila na Brda. Z avtom sva se pripeljala do planine Zajavornik. Pot sva nadaljevala po gozdu do planine Lipanca in nato dalje na Brda. Na vrhu prečudovit razgled na okoliške hribe in ljubljansko kotlino. Nato pa super smučarija po dokaj trdem snegu do gozdne meje pod Lipanco. Nato naprej pa po poti do Zajavornika, kjer sva imela avto.

Krn (Primož, 15.03.2014)


Danes ob polni luni na Krn, kjer smo počakali tudi sončni vzhod. Odspodaj se je nekoliko prediralo, višje pa je bilo ravno prav trdo. Sredi dneva pa se je sneg še nekoliko odjužil. Na turi smo srečali veliko smučarjev. Več pa na http://graheljsblog.blogspot.com/2014/03/soncni-vzhod-na-krnu.html

Triglavska cesta 93 (Swiss, 15.03.2014)


Pozdravljeni !


Danes in jutri bi moral biti triglavski turni smuk v organizaciji turni.si ( Nejc Kuhar ) . pa so ga odpovedali . Vzroka ne vem . Morda zaradi nesplužene ceste na Zasipsko pl.? Vendar nas številnih to ni motilo in smo šli . Nekateri pravijo , da bo turašev in pešakov bistveno manj , ker se tura na omenjeno " destinacijo " zaradi nepluženja bistveno podaljša . Pa so se zmotili . Točka je že tako priljubljena , da to na obisk ne vpliva . Sicer je že res to dolgo turno popotovanje , ki pa se ga splača , zaradi obilice snega , ki ga zadnja leta nismo bili vajeni , zaradi spremenjene narave in čisto drugače speljane turne špure . Tudi spust ima zaradi velike količine snega kar lepo število varijant : z vrha , po triglavskih podih ,( Kurica ni več tako zahtevna ) vse do pastirskega stanu v zg.Krmi( Prgarca ). Spodaj pa , po običajnih spustih , skozi gozd ali pod Draškimi vrhovi . Letos do Kurje vasi ! Pojdite ne bo Vam žal .

LP in Srečno !

Prestreljenik (IgorZlodej, 15.03.2014)


Do koče Gilberti smo se pripeljali z gondolo, nato pa ob robu smučišča na Prevalo in naprej po zratrakiranem smučišču do Prestreljeniške škrbine (komu in zakaj ratrakiranje ?) turni smučarji, tega pač ne rabimo.

Za na vrh Prestreljenika smo nadeli dereze, sneg je kljub kremežljavemu soncu ob 11 uri ravno prav odpustil, tako, da je bilo uživaško smučanje dol do škrbine. Maja in Miha sta potem odsmučala preko Prevale, z Darjo pa sva prečila južna pobočja Prestreljenika, se povzpela na Okno in po večinoma lepo smučljivi mehki kloži odsmučala do koče Gilberti, kjer smo se ponovno dobili. Razen nekoliko slabše vidljivosti je bila smuka odlična.

Po malici smo po smučišču odsmučali v dolino.

Razen reševalcev GRS Mojstrana nismo srečali nikogar, zato pa je bil naval na "sončno" stran Neveje nepopisen.

Krn (Ksenija Vogrinc, 15.03.2014)


Prejšnjo nedeljo je bila smuka s Krna krasna. Ker so vremenoslovci obetali dan skoraj brez sonca, sem pomislila na to, da bi bila (posledično) lahko današnja še boljša. Izkazalo se je, da sem imela prav. Iz planine Kuhinja sem s smučmi na nahrbtniku prikrevsala mimo planine Slapnik, kje se začne sneg. Pa sem si med potjo premislila in smuči so ostale kar na hrbtu. Z derezami na nogah in s cepinom sem jo ubrala po slovensko. To pripombo je dal Italijan, ki sem ga na plošči prehitela, mislil pa je na "direttissimo". Slovenci pač ne znamo delat okljukov :). Okoli 10.00 sem stala na vrhu. Nebo pokrito s koprenasto oblačnostjo, sem pa tja se je skozi prebil kak sončni žarek, stanje snega pa ravno pravšnje za vriskanje. Na vrhu le trije Italijani, po plošči pa je prihajalo nekaj pešakov in tudi smučarjev. Hitro sem se pripravila in začelo se je. Tisto najlepše. Res je bilo dobro. Kaj dobro .. več kot dobro. Če bi se pokazalo sonce, bi bilo gotovo južno in bolj utrujajoče.

Kanjavec (Franci, 14.03.2014)


Štart v Bohinju takoj spodaj,kjer se cesta odcepi proti Vogarju.Po ravnini je sneg parkrat prekinjen,nato pa ves čas na smučeh.Šli smo preko Blata v Laz in preko Lazoviškega prevala za Debelim vrhom in Hribaric na vrh.
Nazaj smo se odločili za smučanje v dolino za Škednjovcem proti Jezercem in naprej na Krstenico.Razmere ves čas krasne z mnogo snega po vseh dolinah.Tudi smučanje proti Blatu prijetno skozi gozd.Od Blata pa po cesti vse do par sto metrov do avtomobila.
Spet en krasen dan.Lp

Ladinger Spitz (Matjaž, 14.03.2014)


prav vroč sončen dan in trenutno še dovolj snega ... da se lahko opravi tura od avta do avta na smučeh ;-)
seveda se je potrebno zavedati ... da je to tura ... kjer o nekih superlativih smučanja ne moremo govoriti ... še posebej ne v južnem snegu ... ker so naklonine pač premajhne
sam sem vsekakor ne glede na to užival ... je pa res ... da bo ob teh temperaturah že kmalu potrebno del poti mučke nositi ;-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=259

Kanin - Možnica (Jure N., 14.03.2014)


V poplavi idej je na koncu padla od Žige. Zjutraj ga poberemo po nočni in gremo na Sello. 13eur zajla in že smučamo v rahli prečki po krasnih poljanah proti Pobču. Sledil je krajši vzpon in zopet krasna smučarija do konte pod bivakom. Do tam krasen napihanec, vmes malo pršiča. Potem po vseh zalitih flankah do prehoda na poljane pod Vrhom Ribežnov. Ta prehod je precej "ajsi" v teh razmerah, čeprav na celi turi ni bilo videti nobenih svežih plazov, tam v prečki čaka precej južnega snega, ki bo padel dol. Nižje po dolini Možnice pa lepo trdo. Cesta prevozna do malo naprej od rampe. Tam nas je čakala premalo slavna tetka, kjer smo se nabasali v avto in na kafe ter rehidracijo v Log. Kaki razgledi ob kavi in zelenem. Krasna tura, ki pa je v trenutnih razmerah predvsem zaradi spodnjega prehoda nevarna. Ko bo tam vse padlo dol, pa bo lepotice sezone. Sem pa videl z avtoceste popoldne, da je južna stran Stola vse splazena, pa hribi nad Tržičem so na južnih flankah kar naekrat zeleni???. Očitno se je začelo. Uživali Žiga, Miro, Stojan in Jure

Rodica z Vogla (Miha D., 14.03.2014)


Kar je napisal Janez, sva s polurnim zamikom do pičice enako izvedla še midva z Živo. Ko sva sopihala zadnjih 50 metrov proti vrhu Rodice, je njegova druščina že šminkirala s čudovitimi zavoji v putrčku mimo naju proti Suhi. No, jutranja uvertura v najin turni smuk pa je kaj klavrna, saj poledeneli asafalt na parkirišču pod gondolo poskrbi za rahel pretres in buško na Živini glavi, pa še neznosne bolečine v hrbtu. Včeraj smo bili trinajstega, danes pa je polna luna - morda je kaj na tem. A ker se turnosmučarska korenina ne da, jo vseeno mahneva na Vogel, od tam pa na prelestno Rodico. Z vrha se nama je ponuja enkraten cirkularni pogled na zasnežene vršace z očakom Triglavom na čelu. Pela v pomladanskem soncu je sanjska. Nobene martrarije, zgolj orgazmatronični užitek ob pogledu na smuči, ki v beli opojnosti lahkotno drsijo skozi neskončne zavoje proti Suhi. Po vzponu na Vogel zvoziva še Žagarja in s hladnim radlerjem končava na nesrečnem parkirišču.
Za vas sva trpela in uživala Živa in Miha

Prestreljeniška škrbina – Možnica (miro, 14.03.2014)


Tokrat začnemo turo nič kaj turaško. Z zajlo do Prestreljeniške škrbine, nato pa...uf...cel zapis je tule: http://www.mphoto.si/?p=10964

Hintere Grion Scharte (FranceS, 14.03.2014)


Glede na izkušnje preteklih dni sva se danes odpravila iz doline Rojen proč od priljubljenih poti v smeri Hintere Scharte v grebenu med vrhovoma Grion in Innerer Nockenkopf na meji med Švico in Italijo. Ves dan res nisva srečala nikogar in še kar nekaj, a tudi tu ne veliko, snega je bilo nepresmučanega. Sneg še ni predelan in se med dnevom precej omehča, vendar pa je bila smuka prijetna.

Izhodišče: Rojen, 1929 m, lat="N 46.801548" lon="E 10.475478"
Vrh: lat="46.778763" lon="10.434280"

Stol (Marijana & Marko, 14.03.2014)


Izhodišče Stouhutte, cesta zasnežena, z Jakom sva se usmerila k Stolovi severni steni in pociljala na še nepresmučano obsežno vesino levo od Osrednje grape (po Osrednji grapi poteka smučarska smer Severna stena: T+, 45°/40°, 450 m - letos je krasno zalita). V grapi je suh zbit sneg, na snežiščih pod steno pa se najde več kot dovolj kvazi pršiča.

Severne vesine, I-, 50°/40°, 320 m, izpostavljeno:
Prestop iz Osrednje grape (pod spodnjim žlebom) levo na vesine je bil smučarsko zelo strm (50°, tudi več) in večinoma trd/pomrznjen, same vesine pa so bile relativno položne (40°), razsežne, zračne in z dobrimi snežnimi razmerami (postan pršič) - smučarski posladek. Na vrhu stene je še malo grebenskega slaloma, ki pa se ga je dalo s smučmi lepo zvoziti. Smer izstopi na vrh tik vzhodno od Osrednje grape (15 m pod vrhom Stola).

Stena je bila tako mamljivo zalita, da sva še enkrat poskusila z iskanjem nove smučarske linije in tokrat potipala desno od Osrednje grape (nad spodnjim žlebom) in na vrh stene izplezala tik vzhodno od najvišje točke Stola. Smučarske razmere so bile dobre (postan/zbit pršič), z dvema krajšima pomrznjenima odsekoma:
Desna smer, Z+, 45-50°, 230 m.


Zadnje čase sem veliko smučal z ELAN SPECTRUM 105 (z Elanovo turno vezjo Ambition, ki deluje bolj kompaktno in zanesljivo kot Diamirjeve vezi). Kar nekaj ljudi me je že spraševalo za odziv - na kratko (več na MM, ko bo čas):
V pršiču so smuči zakon, za take razmere so tudi narejene - smuči so precej mehke/upogljive, tako da v globokem pršiču težijo na površje. Zadnja tedna pa sem jih dodobra stestiral tudi v predelanem snegu v zelo strmih smučarskih smereh, tudi na trdi podlagi. Na moje presenečenje so se tudi na strmem in pomrznjenem terenu izkazale za zaupanja vredne, ne samo to, z njimi je po takem užitek smučati. Smuči pa ne marajo basanja po preozkih žlebovih na "U" - ampak to itak ni smučanje. Tudi na žičnice in zdrajsana smučišča take smuči ne marajo - jaz pa tudi ne ... ;-)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rodica z Vogla (janez, 14.03.2014)


Petri že celo sezono obljubljam njeno prvo turo in smo se danes nekako "poklopili". Martinu dopust v šoli, nama s Petro v službi in že smo na Voglu. Spust v Suho, leplenje kož in naprej proti Rodici.Hoja lagodna, fajn, malo trdo proti vrhu, pa prečimo na desno in po zahodnem grebenu, po Primorski strani, ki je lepo odjenjala do vrha. Vetra za Rodico praktično nobenega. Na vrhu počakamo da sneg ravno prav popusti in nekaj minut po 12 po super podlagi odsmučamo. Res prfektna smučarija. Žleb obvozimo po levi gledano navzdol. Ponovimo vajo leplenja kož in po prevročem soncu proti Voglu. Srečamo Uroša, ki z ekipo deklet smučajo proti Suhi in imajo v načrtu Rodico. Na Orlovih sledi nekaj sončenja in dehidracija. Še smučanje po žagarju (danes zadnji dan uradno odprt). Rodica Bohinjska turna kraljica vedno izpolni pričakovanja. Petra kljub utujenosti ne more skriti nasmeha. Pri avtu nas ogovori še legenda Rok, ki gre na svojo ?? letošnjio večerno Rodico. Fajn smo se mel: Martin, Petra in Janez

Planjava (Afriški Janez, 14.03.2014)


Več kot 15 let sem jo sanjal in fantaziral o njenih prelepih terenih, pa sem se le spravil.

Z jamarskim kolegom Andrejem sva se dobila ob 0600 pri Planinšku. Sekala sva po gozdu. Kopno. Sneg se začne šele malo pod cesto. Potem ga je povsod dovolj in je bil povsod čist pomrznjen. Nad Inkretom so bile vzhodne in južne flanke odjenjane, ostale pa betonske. Spust na Maracana (Korošica :) pa tudi beton, čeprav že na soncu (malo pred 1000). Sledil je peklenski vzpon na vrh Planjave. Nikjer nobene sape, nikjer nobene sence, snežna Sahara. Razmere pa dobre, lih prav odjenjan sneg vse do vrha. Edin na najhujši strmini pod grebenom je bilo trše. Sva kar preštamfala gor. Na vrhu ob 1200, spust ob 1245.

Spust pa krasen. Nikjer gnilo, samo lep užitni sren vse do dna.

Za nazaj pa še skok na Tolsti vrh pa dol na Podvežak. Vse do ceste tudi v gozdu pod pl. Podvežak super smuka. Pod cesto sem sekal po gozdu po svojih prehodih, a ni bila dobra ideja. Tam je bilo pa le gnilo in mestoma kopno s parimi podrtimi smrekami.

Munt Buffalora (FranceS, 12.03.2014)


Z Južne Tirolske sva šla pogledat še snežne razmere na švicarski strani meje. Zapeljala sva se preko prelaza Ofen do gostilne Buffalora. Tam je snega še veliko in tudi njegovih uporabnikov ne manjka - v obliki turnih smučarjev in krpljarjev. Vzpela sva se po dobro utrjeni smučini na vrh Buffalore in uživala razgled v čudovitem vremenu. Navzdol sva smučala po poledenelem snegu, pa po zdrsanem do ledu in tudi po mehkem ojuženem snegu, vmes pa se je znašlo tudi kakšnih par metrov še neprevoženega. Vsekakor pa je bila tura navdušujoča.

Vogel (Igor Dežman, 14.03.2014)


Ker sem se cel teden jagal po Karavankah in Julijcih,sem danes peljal ženo in sina na Vogel po odpustke.Žena mi je skrila alasko,da me slučajno ne premami Rodica ali drugi vrhovi ,pa še prav je imela.Zato mi je "tamlad"posodil tekmovalne elanovke in povem vam enkratne so.Vreme krasno,potegnjena je špura tudi na Vogel,Žagarjev graben pa je zaenkrat še prevozen,spodaj kmalu ne bo več.

Jalovec (Matej , 14.03.2014)


Danes na Jalovcu, zgodnji start ob 4.00 uri, čez ozebnik in čez zalit kamin na vrh Jalovca ob 8.00 uri, sestop po smeri prihoda, čez kamin se je zaradi močnega sonca sneg že delno zmehčal, pred ozebnikom so se delal cokle, spust sprva po trši podlagi, kasneje po mehki.

Velki Draški vrh (Igor Dežman, 13.03.2014)


Že prejšnji dan mi je žena znosila vse lojtre iz šupe,rekoč čas je za obrezovanje drevja.Ko pa sem na drevesu in se obrnem na levo zagledam Julijce,če pa se ozrem na desno pa mi Vrtača in Begunjščica ne dasta miru,to so pa že otežkočeni pogoji dela.Zato sem že ob 5 uri startal z Rudnega polja po tekaški progi in preko Konjščice na VDV.Nad planino sem dal srenače dol in jih snel šele na vrhu,čeprav bi jih že na Jezercih lahko.Na vrhu me je dohitel bratranec Štefan in družno sva odsmučala ob pol destih po flanki VDV.Sneg je ravno prav popustil,še posebna uživancija je na nedotaknjenih flankah.Od Konjščice do tekaške proge rodeo skozi gmajno,nato pa sitonen korak do postaje za dehidracijo.Ob 12 sem z drevesa že obujal današnjo turoL.P.Igor

Zelenjak (2024m) (Miha, 13.03.2014)


Danes sva se z Alešem odpravila v gore nad Zelenico. Ob 7:00 uri sva se z Ljubelja s smučmi odpravila proti Zelenici. Malo nad srednjo postajo Vrtača, se je iz pobočja pod Trianglom sprožil velik talni plaz, ki pa se je na srečo ustavil že v gozdu malo nad smučiščem in na srečo ni ogrozil pohodnikov in smučarjev, ki so bili za nama. Na Zelenici sva se odločila da bova nadaljevala proti krnici Suho rušje in nato na Zelenjak. Malo pred 10 uro sva bila na vrhu Zelenjaka. Sledil je nič kaj prijeten spust iz vrha do krnice. Veliko skal je bilo že zunaj snežne podlage, in precej gnil sneg. Iz Suhega rušja pa sva odsmučala po gnilem snegu mimo koče na Zelenici nazaj na Ljubelj. Snežna podlaga je zgodaj zjutraj in v senčnih legah trda. Zato pri zadnjem vzponu proti Zelenici priporočam uporabo srenačev. Drugod pa se pride brez problemov s kožami. Na pobočjjih, ki so izpostavljena soncu pa je sneg po 9:00 uri že zelo gnil. S smučami se je danes še dalo pripeljati na Ljubelj. Lp.

Dolina Baban (Jurij Šoba, 13.03.2014)


V vodničku Črnivec/Praček je smuka izpod Velike Babe po Babanski dolini označena kot "idealna". Pa sva šla z Doro pogledat iz Žage, 354 mnv. Upal sem, da bom prišel na Veliko Kuhinjo, 1878 mnv, a mi je zmanjkalo sape. Ustavil sem se na enem od številnih gričkov, ki padajo od Velike Kuhinje proti Planini Baban. V sami dolini so bile namreč tri plazovine, zato sem se vzpenjal levo od nje. Spust z višine ca. 1700 mnv (to sem ocenil primerjalno na Skutnik, 1721 m, ki se mi je zdel nekoliko višji) se je začel ob 13h, žal za kako uro prepozno, ker se je v spodnjem delu sneg že preveč zmehčal. Zgoraj je bilo "juhuhu", spodaj in v gozdu do 1300 mnv pa "juha, juha". Dora se je martinčkala pri pastirskem stanu - termometer je ob prihodu kazal +7 stopinj v senci - in na mestu izstopa iz gozda, kjer sva se dobila ob povratku. Na koncu lahko rečem, da kolikor je neslo oko, so bili tereni res odlični. Kaj šele, če bi lahko začel npr. pod Laško Planjo...

Špik nad Nosom (Foronon del Buinz) (Darja Zaplotnik, 13.03.2014)


Iz Neveje oddrsava preko planine Krni dol do Škrbine Riomoz. Kljub zgodnji uri je podlaga že precej odpuščena, v spodnjem delu žleba pa veliko sveže plazovine. Na Škrbini srečava znanca iz Kamnitega Lovca, malo poklepetamo (in kasneje spijemo pivce v njegovi restavraciji na golf igrišču nad Trbižem-priporočava), natakneva opremo in se preko dolgega ter strmega pobočja med Špikom nad Špranjo in Špikom nad Nosom prečno vzpneva na vrh. Razgledi seveda fenomenalni. :)

Izpostavljen spust z vrha "začini" neke vrste snežen balkon oz. snežna rola. V danih razmerah je začimba terjala natančen levi zavoj z vrtoglavim pogledom proti dolini. Nižje dol pa krasne razmere, ravnoprav odpuščeno, uživaško!
Sicer pa sva se dol gledano držala bolj proti desni in po zaključku strmine zavila v smeri Fontane del Pradon (proti Pecolu) in se tako izognila z ogromnimi plazovinami zabasanemu Livinalu. Od Fontane pa po fajn odpuščenih pobočijih mimo planine Larice do ceste in po njej do avta.

Razmere danes prva liga!

Komna 2014 (m're, 12.03.2014)


Možgani na off, uživancija na full. Družba top, osebje na Komni prva liga. Razmere vseh sort od totalne gnilobe do prvovrstnega pršiča, ambient pa kakršen je lahko sam tam gor.Pod Podrto goro, Planja, Lanževica, Kal in Čelo smo sprobali od blizu.
Za vse morebitne navdušence priporočam spust čez Žagarja, podrtija nad Savico do cca. 1000 v.m. je edini ""badgaj"" v tej pravljici

Tosc (in še malo okoli) (Marijana & Marko, 13.03.2014)


Prav hitrega dostopa Tosc z Rudnega polja nima, prečka do Konjščice je turnosmučarsko res obupna, Veliki Draški vrh pa smo prečili dobrih 100 m pod vrhom. Zjutraj že pred osmo je bilo v vpadnici Tosca že vse "gnojno", tako da smo "odpovedali" vse ostale plane in takoj pociljali Direktno rokavičko (V, 200 m), ki v letošnji zimi izgleda bolj kot "Direktno smučišče".

Strm del smeri je visok 100 m, povprečni naklon je skoraj 50° (po novih ocenah bi bilo to zaradi nizke višine nekje za Z), nižje pa se zelo hitro položi. S smučanjem v desno smo strmo smučarijo (45°) lahko podaljšali še za nadaljnjih 200 vm. V Rokavički je bil sneg za smučanje navkljub mokremu snegu še kar soliden in ni plazilo, nižje pa je bilo skoraj idealno.

Skočili smo še na Viševnik in odpeljali Vsi smo enaki (IV, 300 m)(po novih ocenah recimo: Z, 45-°, 250 m). Smer je smučarsko gledano zelo grda, basanje po grapah, en prehod je ravno še zalit - ne priporočam. Pod smerjo smo nadaljevali levo pod steno in ujeli še nadaljnjih 150 m bolj strme smuke.

Smučali smo Jaka, Luka in Marko.

Dvakrat sem na TKG opozarjal glede opasti na vrhu Viševnika in se moram še enkrat ponoviti, ker ljudje brezskrbno paradirajo praktično točno na vrhu opasti.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Innerer Nockenkopf, Grionkopf (FranceS, 13.03.2014)


Dolina Rojen poteka od kraja Reschen vzdolž švicarske meje. Danes je bila videti kot turnosmučarska nebesa: veliko lepo zasneženih pobočij in vrhov kamorkoli pogledaš. Odločil sem se za Innerer Nockenkopf in njegova vzhodna pobočja. Seveda je imelo podobne želje še nekaj deset turnih smučarjev, a posebne gneče vseeno ni bilo. Smuka pa je bila malo mešana: zgoraj trdo, spodaj pa mehak sneg, ki bo moral še malo počakati na predelavo.

Ker pa se je nebesom težko odreči, posebno če so turnosmučarska, sem se dva dni kasneje ponovno znašel v dolini Rojen, le da sem tokrat izbral turo s pretežno severnimi pobočji. Grionkopf je znan kot odličen razgledni vrh v pogorju Sesevenna in tudi danes se je izkazal za takega. Pa tudi smuka je bila prav v redu: po nepredelanem snegu se je dalo celo najti nezvožene kose, spodnji del poti pa je po zvoženosti skoraj spominjal na smučišče. Vsekakor priporočam obisk.

Izhodišče: Rojen, 1929 m, lat="N 46.801548" lon="E 10.475478"
Vrh: Grionkopf, 2896 m, lat="46.767142" lon="10.441707"
Vrh: Innerer Nockenkopf, 2768 m,lat="N 46.795805" lon="E 10.440761"

Škrbina Prednje Špranje iz Zajzere (Zoran Vidrih, 12.03.2014)


Za nas Notranjce je Zajzera drug konec sveta, tako da štart iz parkirišča šele nekaj po deveti uri, ampak danes ni igrala neke vloge. Sneg v gozdu pomrznjen, višje pa trdo spihano z mestoma mehko kložo. Na vrhu je bilo brez sapice s krasnim razgledom. V žlebu malo trše a za smučarje neproblematično, za bord malo bolj zoprno, snežišče spodaj je čista uživancija.
V gozdu pa rock n"roll :)
Sneg kljub pozni uri še nikjer ni bil gnil.

Škrbina Prednje Špranje iz Jezerske doline (barbara, 13.03.2014)


Ker je bilo prejšnje dni polno poročil o trdoti, smo iz Ljubljane (no, izpod Šmarne gore) štartali ob 7h. In smo bili najmanj kako uro prepozni. Vroče sonce je sneg dodobra zmehčalo, ves čas vzpona po žlebu je na desni strani grmelo iz sten, vendar kakega večjega plazu ni bilo. Vseeno nismo tvegali plazovite prečke v zatrepu doline proti škrbini. Ustavili smo se na izravnavi četrt ure pod škrbino - tam, kjer stoji en velik balvan. Le da je toliko snega, da se tega balvana sploh ni videlo. Čeprav je bil sneg južen, je bila smuka prav spodobna. Na cesti z Viške planine v dolino je treba na nekem mestu sneti smuči, ker je voda odnesla sneg. Lp vsem, Barbara.

Rombon (Primož, 12.03.2014)


Včeraj smo se povzpeli na Rombon čez Čukljo. Vreme idealno. Pot je shojena. Sneg se je že kmalu odjužil, kasneje se je že močno ugrezalo. Če se podajate na turo, pojdite zgodaj. Slike in druge podrobnosti pa na http://graheljsblog.blogspot.com/2014/03/popoln-rombon.html

Bose Nase 2227-Gurglitzen 2352m (Goran, 13.03.2014)


Turne deske v gorski skupini Reiseck nad dolino reke Moll
super tura odlična smučarija.
Več na Turne deske.si

Zelenjak (Domen, 13.03.2014)


S Podna po grabnu med Palcem in Zelenjakom na slovensko stran in po naši strani na vrh. Grabn je bil navzgor grede kar naporen, kloža, po kateri mi na dilah brez srenačov ni šlo, gazilo se je pa...kakor se po kloži pač gazi... Naša stran v poletnih temperaturah temu primerno južna. Tistih nekaj zavojev z vrha se je sneg precej plazil pod smučmi, v grabnu pa vsaj v zgornjem delu smuka zelo v redu. Kloža je na dilah v glavnem držala. Spodaj je sonce plaz ravno prav ojužil, da kake moteče skorje ni bilo, če ne bi v roku 2 min ostal brez obeh obročkov na tehnomatih, bi bilo prav lepo prebavljivo...:O

Stellkopf 2852 m (Breščak Marijan, 12.03.2014)


Prenočila sva v Sadnikhausu. Polpenzion 54 €. Prijazna postrežba kot v hotelu v dolini, obilo dobre hrane, da kar ne moreš verjeti kaj vse ti nudijo v planinski koči.Celo savno imajo.
Zjutraj sva malo prej kot včeraj zakorakala – cilj Stellkopf . Po treh urah sva že martinčkala na vrhu. Smuka boljša kot včeraj vendar je v smeri kar nekaj svežih in ogromnih plazov, ki jih je zaobiti. Naužila sva se lepih razgledov na vse strani in določila še bodoče cilje. Priporočam. Uživala sva Cenko in Marijan.

Hilmersberg 2670 m (Breščak Marijan, 11.03.2014)


Področje okoli Sadnikhausa je lepo in turnosmučarsko zelo zanimivo.S Cenkom sva komaj dobila prenočišče – koča polna in priporočam poprejšnjo rezervacijo. Cesta do koče, ki je asfaltirana je prevozna jo pa občasno zapirajo, ker skoraj vsak dan plazi čez njo. Vcasih je dobro malo počakati, sicer je pa tako zapornica.
Takoj sva odrinila na Hilmersberg. Morda sva bila malo pozna in se je sneg že ojužil se je pa dalo lepo uživati. Sneg je še nepredelan – kaže pa že znake. Uživala sva Cenko in Marijan.

Silveretta Ski traverse (miro, 04.03.2014)


Minilo je že nekaj dni od kar smo se vrnili s Tirolske. Dnevi so bili prelepi, da bi čepel doma, pregledoval fotke in delal zapise, zato je zapis nekoliko neaktualen kar se tiče vremenskih in snežnih razmer.
Upam pa, da bo v zapisu vsaj kdo našel kak uporaben napotek, informacijo o turah, kočah...
Zapis kot po navadi tule: http://www.mphoto.si/?p=10729

Dopolnilo (Marijana & Marko, 11.03.2014)


Na Prehodavcih sva smučala Jaka in Marko. Opozorila bi, da se v primeru zelo velike obtežitve strehe zimske sobe vhodna vrata tako stisnejo, da se od znotraj ne dajo odpreti. V torek sta potegnila dva "plazova", ki sta streho temeljito počistila. Okno v zimski sobi je zaklenjeno.

Danes zjutraj na Viševniku in Malem Draškem vrhu smo uživali Jaka, Luka ter M&M.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik, Mali Draški vrh (Marijana & Marko, 12.03.2014)


Plaz pod Viševnikom se počasi premika navzdol, napoka je vedno širša, zgrmelo pa še ni. Opast na vrhu Viševnika je navkljub opozorilu še vedno zelo lepo "obiskana" in to čisto do vrha (nejeverneži naj si ogromno vršno opast le ogledajo iz smeri Malega Draškega vrha ali pa iz krnice za Kačjim robom).

Z Viševnika smo odsmučali po izjemno zaliti Severni grapi (dejansko ne gre za grapo, temveč za smučišče)(T, 45-40°, 100 m)(vstop pomrznjen, a grifig, vesina še nepredelana), skočili na Mali Draški vrh in v dobrih razmerah (ob 9.00, odjenjano) ponovili "osamljene" Leve vesine, ki potekajo le dober lučaj stran od povsem zvožene in prehojene normalke.

Poštamfali smo nazaj na Srenjski preval in odsmučali za Kačjim robom naravnost do Rudnega polja. Zgoraj je šlo čudovito, v spodnjem delu pa ni bilo nič luštno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Nad Prehodavci (Marijana & Marko, 11.03.2014)


V ponedeljek zjutraj iz Zadnjice na Prehodavce. Smučarski sneg se začne na 900 m. Nad Zadnjico je nekaj plazovin, ki se jim da lepo ogniti. Pod Prehodavci sneg še ni predelan, je pa zelo lepo smučljiv.

Opoldne sva skočila na Kanjavec po Aerotiku (Z+, 50°/45°, 450), ki nama ni hotel prav nič odjenjati, saj so koprene zakrile sonce. Tudi po trdem je šlo s smučmi zelo lepo, zgoraj še nepredelano, osrednji del pomrznjeno, a je bil sneg primerno "grifig". Namesto lažjega zaključka sva pod prehodom nadaljevala desno po širokih, strmih in zelo izpostavljenih rampah pod Vršacem (45°) in smer s tem malo podaljšala (varianta Aerotika, Z+, 50°/45°, 550 m).

V torek sva dvakrat obiskala vrh Velikega špičja, kamor sva obakrat optimistično "splezala" po nesmučarskih smereh. V zelo dobrih razmerah sva presmučala dve izpostavljeni, lepi in verjetno novi smeri:
V okviru zavarovane poti, Z-, 40-45°, 250 m
Jugozahodna poševnica, Z+, 50°/45°, 220 m

Ker se nama s tako lepo zalite doline 7J kar ni ljubilo v dolino, naju je ob vzponu proti bivaku premamil še J greben Poprovca, ki sva ga zgoraj presmučala po JV, spodaj po JZ vesinah, kratek in strm prehod med njima je bil ravno še smučarski:
Poprovec, Južne vesine, Z-, 45-°, 350 m

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Rodica (Aleš S, 12.03.2014)


Dare je napovedal, da danes ne bo gneče na gondoli. No ja, parkirali smo pod cesto, čakali pa na blagajni in na gondoli skupaj pol ure. Na Voglu je bilo toplo in brez vetra. Izkoristili smo še dve sedežnici. Za začetek nekaj zavojev po idealno omehčanem snegu, potem pa prečka po napihanem in pomrznjenem snegu. Nič boljše ni bilo na grebenu nad Suho. Kljub toplemu soncu je bilo trdo. Ampak šlo je brez težav. Po moje je slabša varianta čez pobočje Rodice. Na vrhu nismo bili prav dolgo, saj je začelo malo pihljati. Upoštevali smo nasvet smučarke, da je žleb v Suho splazen in trd. Prečili smo skoraj do sedla Čez Suho in odsmučali po progah napihanega snega. Kjer ni napihanca je ostalo tudi opoldne trdo in ledeno. Šele malo nad planino se je sneg ojužil. Po martinčkanju nas je čakal še vzpon po toplem soncu do smučišča in po Žagarju do avta. Če ne bodo kaj nasuli bo zvezne smuke po Žagarjevem grabnu kmalu konec. Tudi tokrat se je izkazalo, da rana ura ni zlata ura in smo zato pobočje Rodice odpeljali po vsaj malo zmehčanem snegu. Dare, Boris in Aleš

Špik nad Tratico (Cime Gabon alta, 2405 m) (Marijana & Marko, 09.03.2014)


Nad Pecolom je res krasno zalito in letos se je odprla lepa-direktna in verjetno še nepresmučana linija s Špika nad Tratico (še bolj levo od lanske smeri JZ žleb). Na vrhu smo (MM in Jaka) čakali dve uri, odsmučali opoldne, pa bi lahko še kasneje, saj je bilo na ključnem odseku trdo/pomrznjeno.
Jugozahodna diretisima, I-, 50-45°, 500 m.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik (Igor Dežman, 12.03.2014)


Da ne bo zamere,sem jo danes mahnil v Julijce.Za ženo sem najel krplje in sva, ona s krpljami jaz s psim odšla proti Kačjemu robu,da se navadi na krplje.Na robu se je spuntala ,zato sva odšla nazaj na greben nad Zlatimi vodami,naprej do počivališča,jaz pa še do vrha in ob 12 uri je bila smuka ,kljub južnemu snegu dobra.Celo pot v dolino je godrnjala,na koncu pa le priznala da je bilo lepo.L.P.Igor

Visoki Kanin (IgorZlodej, 12.03.2014)


Iz Neveje po smučišču. Pri koči Gilberti jo uberem po sončni varianti, stara špura je zapihana, zato vlečem svojo, sneg super, suh, trda, mehka kloža, krasno gre. Seveda me premami škrbina, ki me povede na slovensko stran, ki jo majčkeno popikam, nato pa prečno odsmučam pod vrh Kanina. Razmere odlične, sonce greje, razgledi zelo lepi in tako pridem na vrh.

Ker je dolga pot nazaj, se seveda prav nič ne obiram in že grem nazaj dol. Tokrat bolj previdno, kljub ploščam na derezah, se sneg lepi gor. Spodaj stopim na smuči in odsmučam v konto na zahodno stran Vrha Osojnic. Čaka me še 40 minutni vzpon, potem oddrsam s škrbine, in odsmučam v idealnih razmerah do koče Gilberti, ter po pivcu še po smučišču v dolino.

Veliki Draški vrh (Rok Kovač, 11.03.2014)


Ob takšni odjugi so južna pobočja ob obilici snega še vedno bolj varna od severnih, upoštevajoč južne travnate strmali in grebenske zevajoče opasti.
Veliki Draški vrh je bil zato kar dobra izbira, saj je omogočal tudi vmesna senčna prečenja nad Jezercem in spodaj v gozdovih po povratku.Pokljuka ima trenutni temperaturni razpon z jutranjih -4°C do popoldanskih ob 13h +8°C.Ob 8h in nekaj se je sneg nad Pl. Konjščico orientiran na vzhod že nekoliko južil.Višje v senci je bil še suh in zbit v rahlo debelejšo skorjo, na strehi VDV pa ponovna odjuga vse do vrha.Nekoliko je pihal po malem le SZ veter, da ni bilo že pasje vroče.Zgoraj so namreč začeli že kar pošteno kuriti.Ob 10:30h sem po 3h 15min vzpona že stal na vrhu.Gor nas pride danes le šesterica + dva pohodnika, nekih štir pa se je peš odločilo poizkusiti s Studorskega prevala na Ablanco, neka dva na MDV in obilo na Viševniku.Vreme in razgledi z vrha fenomenalni, vse zalito s snegom.Smuka kljub ojuženem je bila z vrha kar dobra, nič ni cukalo, le eno par snežnih cokelj sem ob vršnem vzponu otresel izpod pancarjev.Z Jezerca sem odpeljal v dolgih ojuženih lokih na Konjščico, od tam pa za razliko od prej (po cesti naokoli), sedaj čez hrib in preko tečne strmo-nevarne prečke v gozdu( huda naklonina zaradi obilice snega, spodaj 40m prepad)s kvihtanjem smuči v eni roki do izravnave, od tam pa po lahkem gozdnem rodeu do Vojašnice.Snežna bankina je na Pokljuki še vedno velika za dober avto in pol!, zato se ni za bati, da bi zmanjkalo snega.Ob vožnji do Gorij v Karavankah opazim kar nekaj tanih plazov okroglih travnatih goličav (Krvavka, nekaj pri Golici, vzhod Kladiva...).Prihaja temperaturna inverzija in s tem še višje temperature v gorah, zato previdnost pri turah ne bo odveč, sicer pa rana ura...

Vrtaško sleme čez Mecesnov graben (Jure N., 12.03.2014)


15 let nazaj sva ga z Tomažem smučala, sedaj je bil čas za ponoviti turo. Ob pol 7 na mostu ob kolesarski smo se dobili z Jernejem in Fajfarjem. Tokrat smo užgali po desni strani grabna, kjer nisem poznal poti. Poznam samo mimo Stiriofobije, ki je ni, en sam sneg. Po lepi potki potem do podov in od tam po desni strani gozda, ker je ob potoku preveč snega, pa bi bilo gori doli. Ko smo zagledali graben smo prečili levo v njega. Takrat se nam je začelo smejati. Tako zalit, da je eno samo smučišče. Pa posušen pršič na podlagi. Do izteka grabna na psih. Smučarska varianta na sedlo je bila splazena, so pa noro zaliti vsi grabni kjer je iztek na greben med Vrtaškim slemenom in Vrhom nad Mužiči. Variant ogromno. Mi smo izbrali krasno linijo, ki nas je lepo pripeljala na greben in na sonček. Malo debate potem pa dol. Ves čas cca 25cm uležanega posušenega pršiča. Edina napaka je bila da nismo šli po smeri in smo zavili v desni graben, ki pa je imel po sredini vmes cca 30m leden pas. Abručanje, kaj pa drugega. Nato pa vriskanje po smučišču Mecesnovga grabna in naprej do doline po putru. Analiza pri Jožici. Uživali Jure, Jernej in Fajfaj

Veliki vrh (Čeha, 12.03.2014)


Po dolgem času zopet s prijatlem,z katerim sva pred leti odsmučala marsikateri hrib.Sebastijan,t;prav Dolenček se je pripeljal v naše kraje in skupaj sva odrvela do Matizovca.Kaj kmalu smuči na noge in direkt v konte pod Veliki vrh.Danes ni bilo vetra,pa tudi sonce ima že moč.Tako da je sneg kmalu začel popuščati ,a ne preveč.Ob 10.15 sva bila na vrhu.Čudovita panorama,cel svet pa še pol Afrike zraven.Toda ker imam popldne službo je žal treba iti.Smuka je pomladanska,vriskajoča.....Le po gosti hosti,pod Kofcami je bilo nekaj telovadbe.Z dobro orientacijo sva se pripeljala do avta.

Y v Begunjščici (Domen, 12.03.2014)


V grabnu idealne razmere, "grifig", mestoma za lušt tudi malo napihančka. Stranski greben na desnem kraku je precej poledenel, tam sva z Uršo abručala, nižje kot že rečeno, ena sama predšihtna poezija... ;) Levi krak je trenutno zagotovo za kako stopnijo bolj na gliho, kot smo ga vajeni iz prejšnjih let. Zgornji del plazu malo bolj na rodeo, na stiku z nekdanjim smučiščem pa....smučišče... :) Spodaj že precej južno, generalno gledano pa...ni za gledat v zobe... ;)
Ocena spusta (IV-, S5), se mi v danih razmerah zdi povsem reelana. Priporočam...

Tamar (Matej , 12.03.2014)


S hojo sem začel okoli 2.30 ure, sprva je svetla luna a je kasneje zašla, nadaljujem v smeri doma in naprej proti Ozebniku pod Jalovcem, bilo je temno ko v rogu, zato sem se takoj odločil, da tu počakam uro, da se mal zdani a sem še prej naredil do trde podlage snežni prerez. Snega pa min.3 metre. V 80cm debeli snežni odeji so bile zgleda 3 plasti, ki so se ob obremenitvi k meni speljale, sicer z malo več sile. Vseeno je bila naprej gaz a se tu osebno odločim, da sestopim, saj mi sploh ni problema it še enkrat, ko bodo razmere malo boljše, čez 10 minut je tko prletel neki dol izpod vrhov Travnka. Konc tedna bo povsej vrjetnosti že vredu. Nekateri so vseeno nadaljevali. Predvidevam pa da so bile nad Ozebnikom razmere boljše, zaradi sonca.

Rodica (miro, 11.03.2014)


Rodica je lepo zalita, na določenih predelih mogoče celo preveč spihana in posledično trda. A ob pomoči sonca postane prav lepo smučljiva. Daljši opis pa tule: http://www.mphoto.si/?p=10884

Triangel (Igor Dežman, 11.03.2014)


Danes sem pa rekel,da grem mal pogledat sosedo Julijskih alp Karavanke.Na krvodajalski akciji na Bledu sem se zamudil kar dve uri,zato sem šele ob 11 uri startal z Ljubela.Sošolec Pero je že pridrvel s Suhega ruševja in povedal da je gor ledeno in trdo,zato sem se odločil da grem na Triangel,dosti da si poboljšam kri.Snega pa res veliko,ne vem a bo treba mejo prestaviti na začetek tunela,potem bodo pa zagnali sedežnico,v Avstriji ima vsak večji kucl svojo napravo,namest bazena v Tržiču naj raje za sedežnico poskrbijo,drugo leto bo ba spet Sajovic jokal v nebo ko ne bo snega,naj pogleda mal na Španov vrh!Kaj pa letos?Dostop po oskrbovalni poti po soncu,koča pa spet zaprta,deset let so jo delal pa jokal ,ko ne morejo pijače prodajat,zdej je pa med tednom zaprto,pa tak vreme,HALO!Turnih smučarjev,ki so se jezili da je koča zaprta pa je bilo veliko za prvi dan tedna.S Triangela sem odsmućčal ob pol dveh,sneg odjenal kakih 15 cm,od koče naprej do parkirišča pa trdo in lepa smuka,razen spodaj nad parkiriščem,je bil južen sneg.L.P.Igor

Viševnik (Franci, 11.03.2014)


Danes popoldne na Viševniku slabe razmere.Na grebenu močan veter,na soncu gnil sneg s skorjo,nižje v dolini nad smučiščem pa teren primeren za masažo nog.Smučišče je bilo že močno pomrznjeno.
Lp

Lonzaköpfl (Tadej Pušavec, 11.03.2014)


Z Dragico sva izkoristila lep dan,za vzpon na Lonzaköpfl 2317m. Rana ura se je izkazala za res zlato, cesta do koče Staner je bila še poledenela, pobočja proti vrhu pa je pokrival čudovit spomladanski srenec, ki je na povratku le rahlo popustil. Za vzpon po vršnem pobočju so bili potrebni srenači, smuka navzdol pa juhhhuuu, skratka super, bolje bi bilo težko. Cesta pod kočami je precej v senci in ni preveč ojužila, vendar neprekinjena snežna odeja proti kmetiji Himmelbauer na nekaj odsekih ne bo več prav dolgo zdržala. Mogoče še kakšen teden? Vsekakor bo pa smuka višje proti vrhu še kar nekaj časa čudovita.

Krniška škrbina (IgorZlodej, 11.03.2014)


Seveda sem vedel, da bo do koče Brunner težavno, da pa bo taka "jeba" pa seveda ne. Sneg pomrznjen, pot je bila zluknjana od pešakov, veje so silile na pot, pa vendar sem se hrabro boril. Pod kočo Brunner je bilo vseh težav konec, višje je nagajal samo še veter, srenači so bili itak ves čas nameščeni.

Pobočja so dolga, krasno zalita, na škrbini pa ogromen zamet, ki sem ga obšel po levi. Smuka do koče Corsi je bila po trdem, pomrznjenem snegu. Pri koči prav dolgo nisem postaval in se kmalu odpravil nazaj na škrbino. V upanju, da bo sneg začel odpuščati sem na vrhu posedel še kake pol ure, potem pa odsmučal. Dol do bivaka Gorizia je bil suh sneg, napihanec na trdi kloži, naprej še vedno pomrznjeno. Šele pod Rogljičem je odpustilo, nižje v gozdu pa že gnilec. Kljub vsemu čudovita tura, med krasnimi gorami.

Mali Draški vrh (Domen, 11.03.2014)


Po 10. uri ni kaj dosti odjenjalo. Zgornji del je bil tako na razritem terenu predhodnikov prejšnjih dni kar malo zoprn, spodnji, kjer strmina za nekaj stopinj popusti, je bil pa že uživaški. Po dolinici mimo Krucmanovih kont je letelo kot sneta sekira (trdo), do gozda nato lepo, v gozdu do "ceste" pa že kar malo preveč južno. Genralno gledano pa prav luštna predšihtna smuka....

Bistriška špica 2114m (Goran, 11.03.2014)


Turne deske v domačih bregih na Peci-Bistriška špica
v gozdu sam pršič zato je treba izkoristit...
Več na Turne deske.si

Svačica (Boris, 09.03.2014)


Izhodišče je bilo v Podnu, kjer za vikend ni več prostega parkinga ob pozni uri. Boljši del je bil tekaško, sam pa sem bolj turno smučarsko razpoložen. Do križa nisem šel, so pa tudi s predvrha lepi razgledi. V osojnih legah se je še našel uležan pršič (razmere.si).

Komna-Vogel (slike od 8. 3) (Vanja Starčević, 08.03.2014)


Še slike s ture Komna-Vogel. . .

Watles (FranceS, 10.03.2014)


Prečudovita vremenska napoved in še neosvojena južna Tirolska sta naju pripeljali v Burgeis, blizu švicarsko-italijansko-avstrijske tromeje. V dolini je sicer že pomlad vendar je od višine 1500 m še veliko snega. Cilj prvega dne je bil Watles, 2550 m visoki hišni hrib. Pot naju je vodila pretežno po dobro urejeni turnosmučarski magistrali, ki je vodila stran od urejenega smučišča. Na vrhu se je odprl obširen razgled, potem pa smučanje v dolino prekovseh vrst snega. Uživala Darja in France.

Raduha (Matjaž, 09.03.2014)


od bukovnika z vmesnim plezanjem grap v lanežu ;-)
snega je tudi na vrhu ogromno ... cepin z vpisno knjigo je popolnoma zalit s snegom :-)
tudi na melišču pod steno so videti odlične razmere ... sam jih sicer nisem preizkusil ... ker sem odsmučal skozi mišino grapo ;-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=257
http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=258

Savinjsko sedlo - tekma (ŠpehM, 09.03.2014)


Odlične razmere in prekrasen dan!

Če koga zanima več:
http://www.grs-celje.org/

Plazje (Jure N., 10.03.2014)


Po šihtno družinskem vikendu se danes z Žigom dobiva bolj pozno na Jesenicah. Njega mikal jug mene sever. Pa sva se peljala po dolini. Smrajka preveč gozda, Karavanke prevečkrat, okol KG tudi, za Martuljške konce prepozna in tako sva videla krasno zalito Plazja. Snega pri jezerih ogromno, ves čas ena velika Fis proga do vrha. Špura tipično avstrijska, lepa hitra. Za prehod na Primorsko dereze. Tam šele prvo sonce. En sotrpin je šel do vstopa v Italijansko. Midva malo posončala, potem pa naju je mraz pregnal dol. Smuka pretresljivo dobra, tudi pršič se je najdel, spodaj je odjenalo šele kakih 200m od avta. Uživala Jure in Žiga

Krn (Ksenija Vogrinc, 09.03.2014)


Včeraj smo preko poledenlega jezera dosegli planino na Polju, ki je globoko pod snegom, se povzpeli pod krnsko škrbino, kjer so smuči romale na nahrbtnike, v roke pa cepine in v "preboj" po stmem pobočju do škrbine. Vmes smo naleteli na dve globoki, pomrznjeni razpoki, ki smo ju previdno prečili. Tudi s škrbine do vrha smo rabili dereze, saj je bil na določenih mestih sneh spihan do ledene podlage. Na vrhu toplo, tako da smo se nekaj časa ustavili, se naužili krasnih razgledov. Potem pa smuči na noge in vriskajoč po krasno smučljivem ojuženim snegom do planine Slapnik. Zaradi visokih temperatur so smučariji do planine šteti dnevi.Na planini Kuhinja je že prava pomlad. Tako smo zaključili krasen TS konec tedna.

Velika Baba (Ksenija Vogrinc, 08.03.2014)


Po kratki a odlični smuki z Lanževice smo jo potegnili še na Veliko Babo. Sneg je bil že bolj južen, a hoja po udelani smučini ni predstavljala nobenih težav. Babo krasijo krasne opasti, zato hoja preveč blizu roba ne bi bila varna. Na vrhu spet močan veter. Pripravili smo se in odsmučali v smeri letne poti. Sneg na mestih trda kloža, nekaj mehke klože, drugod lepo smučljiv gnilec, generalno gledano pa smuka odlična. Zadnji, najbolj strm del nad kočo je bil v znamenju smučanja po plazovini, a smo vmes poiskali dobre prehode, tako da nas je kar sililo na vriskanje :).

Lanževica (Ksenija Vogrinc, 08.03.2014)


V petek zvečer smo pridrsali iz Lepene do doma pri Krnskih jezerih in se v soboto zjutraj odpravili proti Bogatinskemu sedlu. Malo pod njim smo zavili levo proti Lanževici. Do odcepa smo uporabljali lepo potegnjeno, trdo smučino. Na vrh Lanževice pa smo potegnili svojo smučino. Podlaga je bila ob 10h še trda in je omogočala udobno hojo. Na vrhu je pihal močan severnik, zato se nismo dolgo obotavljali. Razgledi so bili krasni, taki kot se spodobi za dan brez oblačka. Smuka do "dna", kjer smo ponovno obuli pse, je bila uživaška ... trda kloža, ponekod že malo ojuženo. Naslednji cilj je bila Velika Baba.

Kredarica (Franci, 09.03.2014)


Včeraj moška ekipa na Kredarico,ženske pa na Ratitovec.
Dolina Krme je letos povsem spremenjena.Bukovje je praktično uničeno,višje pa tereni zasneženi do neprepoznavnosti.Od Zg.Krme naprej do Kredarice eno samo smučišče brez večjih prelomnic.

Cveto se je potem odpravil na vrh,midva z Jankotom pa v jamo.

Nazaj smo smučali skozi Kurico,ki je letos široka vsaj 40m.Nadaljevali smo nato desno od koče v smeri polja.Nižje smo prečili pod Draškimi vrhovi in se tako izognili razdejani gmajni.Smuka je bila v glavnem ves čas dobra,pa tudi po dolini je že stisnilo in hitro smo bili v Radovni.
Lp

Matajurski vrh (Luka, 09.03.2014)


Tokrat iz rutarske strani. Do snega dobrih 20 minut hoje.
Vzpel sem se po plezalni Sončni smeri do Vinkovega križa ter nato na Mali matajurski vrh. Ob 8ih sem odsmučal po smeri pristopa.

Smeri pred menoj ni presmučal še nihče, imel sem dobre razmere( ojuženo, v senčnih delih trdo), motil me je le plazni jarek na nekaterih odsekih. Najstrmejši skok v smeri je bil že zelo švoh, vendar sem še odpeljal čez. Smer je kar izpostavljena, saj se stalno smuča nad skalno stopnjo. Naklonina spodnje rampe je dobrih 50°, nad prečko v levo pa skoraj do vrha konstantno med 45-50° (merjeno). Smer bi ocenil z V-, S5+,350m.

Drugi vzpon sem opravil po t.i. Božični smeri. Pogledal sem levo varjanto okrog skalnega roba, ki pa se je izkazal za nesmučljivega zaradi kopnega skoka.
Z vrha sem verjetno kot prvi odpeljal naravnost navzdol(50+°), skozi grapo ter nato po krasni vesini in nižje po desni varjanti(gledano gor) do izteka. Moja ocena je: V-, 400m. Naklonina je podobna kot v prejšnji smeri.

Sneg žal v tem delu noro hitro pobira, tako da bo veliko smeri v grapah za smučat kmalu fuč. Med povratkom v dolino sem opazil tudi peterico, ki se je vzpenjala po Smeri k soncu v Novem vrhu. Nekdo je užival tudi čez Jakarjev pesk.

Slike: https://plus.google.com/photos/100083761202545950880/albums/5988856937468211025

Suho ruševje (janez, 09.03.2014)


Danes smo z Mirom in Katjo prav po nedeljsko šli v Suho ruševje. Bili smo bolj pozni in vse mravlje pred nami so se razbežale: v Lenuhovo, po Šentancu, v Ipsilon, v Centralno, v kočo (?), na Triangel, naprej proti Suhemu ruševju že manj prometa, a še vedno veliko. Tudi Vrtačo so napadli po vseh grapah in tudi smučali po njih. Z Mirom sva pustila dereze in orodja NAČRTNO v avtu, da naju nebi kaj zasrbelo. Tako kičaste Vrtače se ne spomnim. Malo je nagajal veter, drugače pa prav lep nedeljski špancir, z lepo smuko do Zelenice, nekaj B vitamina in domov na kosilo. Miro pravi da je za nami še en perftec day. Katja, Miro, Janez, Pa lepo se mejte

Ovčji vrh (Aleš S, 09.03.2014)


V Medvedjem dolu smo parkirali na koncu asfalta. Od tu naprej je cesta do Celovške koče zratrakirana. K sreči nismo bili med najbolj zgodnjimi, saj je bilo do Celovške še zelo trdo. Šele pod Ovčjim vrhom je sneg malo popustil. Južno pobočje je dobro razpokano in bolj spominja na ledeneik. Do vrha je po JZ grebenu speljana špura, ki je bila v zgornjem delu tudi bolj ledeno trda kot ne. Gužve niti ni bilo. Poleg Ovčjega vrha jih je največ šlo na Stol po Dolgi riži in čez Belščico. Na vrhu je bilo pomladno toplo in seveda kičasto lepo. Na zahodnem robu grebena smo za spust našli še nekaj nepresmučanih flank in pravega veselca. Odvriskali smo do koče, ki je odprta. Poleg smučarjev je bilo pri koči še veliko pešcev in kakšen sankač. Zratrakirana cesta in malo odtajana dopoldanska trdota sta za zaključek ponudila prav prijetno vijuganje do avta. Juhuhu! Dare, Mojca in Aleš

Hagener Hutte 2448m (Goran, 09.03.2014)


Za nedeljo pa smo izbrali še eno dolino Tauern vzporedno z
Visokimi turami...
Več na Turne deske.si

Stellkopf 2852m (Goran, 08.03.2014)


Turne deske včeraj preživele dan v dolino Asten-Sadnig hause izhodišče
super dan kljub turni tekmi na Mohar ni bilo gužve...
Več na Turne deske.si

Stol (Jaka, 09.03.2014)


V Završnici se da pripeljati malo naprej od glavnega ovinka, s terencem pa precej višje. Strnjena odeja se začne pri žagi, a jo hitro pobira in je plitka še nekaj časa naprej od Tinčkove koče. Zavili smo direktno proti vrhu in sledili flankam do konca JV krnice pod Stolom. Sneg je tudi v plazovinah že čisto predelan, tako da je pri tem soncu sledil spust po putrčku in nižje gnilcu ter seveda rodeo po oguljenem gozdu nazaj do planine. Na robu krnice je še precej opasti, tako da je treba biti zgoden ali pa uporabiti prehod čez Finžgarjevo skalo.

Vrh strmali (Mišo Jenčič, 09.03.2014)


Zjutraj je bilo na parkirišču malo vrveža, a kaj hitro smo se vsi porazgubili po obširni Montaževi visoki planoti. Vzpon po lepi gazi je potekal brez posebnosti, le v zadnjem delu nas je čedalje bolj zdelovala vročina. Že zjutraj v Šmartnem smo srečali Polono in Majo, malo pod vrhom sta mimo prišibali Cici in Mucki in seveda na vrhu ni izostala vele-skupinska fotografija. Kljub temu, da smo odsmučali šele ob enih (optimalno bi bilo najbrž okoli poldne), je bila smuka odlična; zgoraj ojužen zvožen sneg, spodaj pa čisti puter. In na koncu po cesti lahkotno do avta.

Sicer pa je ta vikend minil v znamenju srečanj: včeraj Igor in principessa, danes poleg že omenjenih še Marijana & Marko ter Jaka. Ali ni ta naš forum fajn, da omogoča ne samo poročanje o razmerah, temveč tudi, da se preko njega spoznamo, se slej ko prej srečamo in smo vsi veseli, da lahko virtualni klepet nadomestimo s tistim pravim?

Krn iz planine Kuhinje (Mac, 09.03.2014)


Včerajšne slikice s Krasjega vrha so dale misliti na lepo smučarijo s Krna. Pred 4 urno na pot in start s parkinga na Kuhinji ob 6:30. Lep spomladanski sneg, zjutraj pomrznjen je kar klical po hoji z derezami. Seveda Predjamskemu društvu s preko 6 križi ni šlo tako hitro, kot bi mladina želela, toda vseeno sva ujela fenomenalno smučarijo v smeri levo z vrha proti grapi, ki pada s Krnske škrbine. Razen vršnega dela z nepredelanim snegom (nad zavetiščem) je bil pravi spomladanski veselec, le pod 1500 m je postan nekoliko bolj mehak. Na žalost je plaz ki se spušča pod 1200 m višine samo pogojno uporaben za smučanje (ogromne grude, zemlja,...), zato sva končala na 1300 m, kakor večina in se dolj grede predajala komaj prebujewnemu cvetju. Koča odprta čez lepe vikende, posedanje z lepim razgledom na bele Krnove sosede ob pivu pa skorajda tako prijetno kot vožnja po veselcu.

Škrbina Prednje Špranje & Mojzesova škrbina (Darja Zaplotnik, 08.03.2014)


V tako lepem vremenu se je res težko odločiti, kam bi šel. No, na koncu sva šla kar na obe. ;)

Zjutraj je bilo parkirišče v Zajzeri začuda še prazno, zato sva upala, da naju prva škrbina dočaka nepodpisana...
Na koncu tekaške proge je bila špura naprej proti Špranji že potegnjena. Je pa precej poledenela in so srenači zelo zaželjeni. Skozi Spodnjo Špranjo, ki je na debelo zametana z ogromnimi plazovinami sva kar hitro v "kanjonu". Vrh njega se usmeriva proti ŠPŠ-ju. Vzpon po lepo zlikanem pobočju je prav prijeten do skoraj zadnje tretjine žleba. Tam naju pričaka precej trša podlaga, zato smučke romajo na hrbet.
Spust krasen, zgoraj grifig, spodaj mehka kloža vse do kanjona. Tam ponovno natakneva psičke in oddrsava po lepo potegnjeni špuri proti Mojzesovi škrbini. Žleb je široko zasnežen, strm izstop iz njega ponovno opraviva s smučkami na hrbtu.
Razmere za smučanje, če odštejem nekaj malega nemoteče plazovine v srednjem delu krasne. Zgoraj grifig, nižje mehka kloža in celo nekaj pršiča skritega ob stenah... :)))

Skozi kanjon vsled plazovine mini rodeo, Spodnja Špranja pa maxi rodeo.

Za zaključek pri avtu srečava še ubrano in zelo prijetno TS družbo...hvala za pivce!

Baba (Košutnica) (Andrej, 09.03.2014)


Z Damjanom sva startala že pred sedmo uro in razen dveh prečen potočka je vse lepo pokrito s snegom. Sneg je bil zmrznjen tako na poti gor kot tudi dol, razen v zgornjem delu, kjer je sijalo sonce. Smučanje je bilo v zgornjem delu prav lepo, spodaj pa je bilo potrebno malce prebijanja po starih zmrznjenih smučinah.
Glede na razmere bi rekel da bi lahko startala tudi kar nekaj kasneje in s tem ulovila še boljše razmere - vsaj v spodnjem senčnem delu.
Malce pred vrhom mi je ponesreči zdrsnila čelada v dolino (bela Peetzl), ki je tudi po iskanju nisem več srečal. Če jo je pobral kdo drug mi naj prosim sporoči na mail: andrej.zimse@gmail.com.
Lep pozdrav

Andrej

Komna-Vogel (Vanja Starčević, 08.03.2014)


Po dolgem času visoke nevarnosti plazov, ali slabega vremena je končno prišel čas za eno daljšo turo, škoda je da smo udeleženci imeli prosto samo soboto.
V petek zvečer smo se od Savice povzpeli do doma na Komni. Čeprav smo od začetka hodili na smučeh je do 1000 m višine padlega drevja toliko (sicer je mulatjera za silo uporabna) da je bolj smiselno nesti smuči. Snega je na Komni ogromno, vse je tako zalito da je samo to že vredno obiska. V soboto smo šli proti Vratcam (skupina pred nami je že potegnila špuro), zavili smo v stransko dolinico levo in se povzpeli na sedlo med Mahavščkom in Vrhom Škrli (kota 1870 m). Spodaj je bila skorja, ki drži smučarja, na pobočju menjaje se skorja in do 20 cm nepredelanega snega. Na grebenu je toliko pihalo da smo se odpovedali vzponu na vrh ter smo odmučali na pl. Govnjač (napihana skorja, ki se v zavoju predre. Naprej smo sledili trasi TTS, v osojah je nepredelan sneg, na prisojah trda skorja zaradi katere je na spustu pod Konjski preval bilo potrebno sneti kože. S Konjskega prevala smo odmučali šele ob 16.15 in je vse do vstopa v gozd kraljevala skorja, ki se predira. Ogromno je plazovine na pobočjih pod Rušico, dosti tudi nad pl. Kal. Zaradi pozne ure smo smučali naravnost skozi žleb do Žagarjevega grabna (zaradi vej in skorje odsvetujemo). Nekaj užitka je nudil spomladanski sneg v gozdu, spust smo zaključili po progi v Žagarjevem grabnu (spodaj ne bo mogoče v celoti že čez nekaj dni). Lepo gorniško doživetje smo imeli Sanja, Zrinka, Branko, Željko in Vanja.
Slike takrat ko pridem do foto-aparata.

Lenuhova smer v Begunjski Vrtači (Matej , 09.03.2014)


Zgodnji start po Lenuhovi smeri do vrha Begunjske Vrtače, sestop po Šentanskem plazu in nazaj na izhodišče okol 10.30 ure, razmere ok, zalito.

Planjava (Aleš, 08.03.2014)


Včeraj smo šli štirje iz Podvežaka proti Planjavi. Ker je pihalo je sneg ostal soliden. Snega je ogromno in je res krasno zalito. Z Debelega snega greš 50 višincev peš sicer pa vseskozi do vrha na smučeh. Nazaj smo se vrnili preko Praga in Deske. Lepa tura.

Prestreljenik (Gordan, 08.03.2014)


Opisu Boštjana s smučanja na Kaninu prilagam še link za nekaj dodatnih slik. Razmere na Prestreljeniku so se mi zdele dokaj stabilne. Sneg ne preveč trd. Lepo je bilo delati stopinje in viseti na prstih v strmini, kljub taki ledeni skorji, ki se je ob teži predirala. Tudi veter ni preveč nagajal. Cca 100m pred vrhom sem sicer obrnil, ker se je malo mudilo v dolino...

lp Gordan.

Slike: https://www.dropbox.com/sh/4p56dmsr2ippgdb/3yIYlDQRkh

Stol iz Medvedjega dola (Marko, 08.03.2014)


Zjutraj je bilo parkirišče že kar lepo polno. Ogrevanje po ratrakirani cesti,
nato pa v smučino proti Široki riži. Za vzpon na vrh so smuči romale na nahrbtnik. Martinčanju na vrhu je sledil odličen spust. Najprej nekaj zavojev
pod lepo omehčanim vrhom, nato pa nizanje zavojev v mehkem snegu.
Trpela Peter in moja malenkost.

Tolminski Kuk (Primož, 08.03.2014)


Včeraj smo se povzpeli preko Migovca na Kuk. Zjutraj sneg še ravno prav trd, nato pa vedno bolj gnil. Več o turi in slike pa na http://graheljsblog.blogspot.com/2014/03/vetrovna-avantura-v-tolminskih-gorah.html

Kramarjeva smer, Peto žrelo v Storžiču (Matej , 08.03.2014)


V Kramarjevo smer mimo bivaka po razgibanem terenu do vrha grebena, sestop Peto žrelo, zgornji del so bile klože, nižje plaziči v Kramarjevi.

Romatenspitze (Marina, 08.03.2014)


Tisti, ki je včeraj predlagal zgodnjo jutranjo uro, je zjutraj zaspal. A kljub temu smo bili okoli osmih pred zapornico pri Stocker Hutte. Privoščili smo si taxi (4€/ osebo), ki nas je zapeljal malo pod zgornje parkirišče.

Veter nas je krepko prestavljal sem in tja, sonce pa se je tudi sramežljivo skrivalo za oblaki megle. A bližje ko smo bili cilju, lepše je bilo vreme. Malo po enajsti smo z vrha skoraj v brezvetrju in soncu občudovali čudovite okoliške kulise.

Pod vrhom je bilo nekaj klože, osrednji del krasen za smučanje, tik nad planino Jamnigalm pa skorjica, ki utrujenim nožicam (razen Škofovim in Juretovim) ni privoščila lepih zavojev. Na koncu je sledil še spust po zasneženi in ojuženi cesti do naših avtomobilov.

Bilo je lepo, začinjeno z moškimi pripombami in pijačo na štacionu v Mallnitzu. Jure, Davor, Škof, Miha, Janez, Marcela, Nina in Marina

Bele peči - Trupejevo poldne (m're, 07.03.2014)


Končno spet na pravi turi pri ""pravi"" svetlobi. Uživancija na polno, snega pa vseh sort od klože, skorje, pravega srenca, gnilca do pršiča v železnici, no edino ledu pa res ni bilo - da ga je agromno najbrž ne rabim posebej poudarjati.
Trpela Andrej in moja malenkost.

Bele peči - Trupejevo poldne (m're, 07.03.2014)


Končno spet na pravi turi pri ""pravi"" svetlobi. Uživancija na polno, snega pa vseh sort od klože, skorje, pravega srenca, gnilca do pršiča v železnici, no edino ledu pa res ni bilo - da ga je agromno najbrž ne rabim posebej poudarjati.
Trpela Andrej in moja malenkost.

Kanin Krnica (BoštjanL, 08.03.2014)


Smo rekli nekaj novega s priokusom žlahtnega klasičnega. Štartali smo na odcepu za Krnico (cca 1100m) nad B postajo kaninske žičnice in že takoj stopili na smuči in po nekdanji progi odrinili proti C postaji. Že kmalu po izstopu iz gozda je začel kazati zobe sunkovit severni veter, tako da je bilo potrebno na obratih počakati na konec sunka, nekatere je namreč kar prevrnilo – sami so si krivi…Podlaga trda, brez srenačev ni šlo, nekateri so kar nosili smučke. Vitalni deli kaninskih žičnic so očiščeni ogromnih količin snega, tako da upajmo ne bo prevelike škode na koncu zime. Na Sedlu smo Gordana poslali še na Prestreljenik in nato odsmučali v Krnico. Seveda ne po dnu, ampak po zaslugi poznavalca Aleša pod ostenji Stadorja do planine in po cesti do avta. Sneg spihan kložast, na koncu seveda gnoj, a so se našli tudi lepi odseki. Na cesti bo v naslednjih dneh potrebno dvakrat prestopiti. Previharili in presmučali Sandi, Grega, Gordan, Matjaž, Borut, Aleš, Boštjan.

Ablanca (Tomaž, 08.03.2014)


Čez Viševnik po zahodni grapi(ob cca. 10 uri še krasno trdo) proti Gamsovi grapi v Ablanci in po njej na vrh. Sledi predhodnika so bile praktično v celoti prekrite. Spust po grapi zgoraj odlično trdo, v grapi pred prečnico trdo vendar precej razrito (splazeno, predhodnik), spodaj pa že precej "gnilo" in je bilo treba smučati bolj po desni senčni strani grape. Pač pozna ura za južne flanke.

Vrh Strmali (bačko, 08.03.2014)


Vrh Strmali je bil danes lepo obiskan, tudi s strani okrnjene ljubljansko bovške naveze, ki pa smo ji zato dodali sveže sile. Smuka pa seveda super, prava spomladanska po odjenjanem putrčku, nad planino celo boljša kot zgoraj. Priporočljiv spust do 11ih, mi smo bili malce lagodni, pa je bilo vseeno tudi malo kasneje še odlično. Snega je ogromno, staje na planini so skoraj pod snegom.
Uživali smo Vinko, Stanka, Tinca, Maži in moja malenkost.

Kokrska Kočna (Na Križu, 2484 m) (Marijana & Marko, 08.03.2014)


Pri Suhadolniki ni snega, tudi višje ga začuda ni. Sneg primeren za smuko se je začel šele na 1500 m - v grapi pod južno steno Kokrske Kočne.

Južna stena je visoka 650 m, vstopili smo na izraziti vesini na zahodnem koncu. Spodaj smo v "labirintu" na desni komaj našli smučarski prehod (pa še ta je bil smotan in komaj dovolj zalit) na čudovita smučarska vršna pobočja, kjer glede na videno lahko skoraj poljubno izbiraš smer spusta po številnih vesinah in grapah med njimi.

Z vrha Na Križu smo odsmučali malo čez 11h. Sneg je bil ravno pravi, pod steno nas je že pričakal gnoj, v grapi zbiti od plazov pa je bilo ravno prav mehko.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Krniška glavica (Jof di Somdogna) (Mišo Jenčič, 08.03.2014)


Mare nas je popeljal pod mogočno severno steno Montaža. Prvotni cilj je bil sicer Forca del Montasio (Montaževa škrbina?), a ko smo dosegli vznožje sedla Foran de la Grave, so nas premamila sončna pobočja bližnje Krniške glavice. Čudovita kuliserija, lepi razgledi že med potjo, še lepši z vrha. Smuka je bila spremenljiva. Pravzaprav, z vrha do sedla Foran de la Grave je bil prav spodoben (južen) sneg, tudi v zaključnem gozdu nad Zajzero je bila sprejemljiva čoftica, edino v srednjem delu je bil velik gnoj, pod katerim so se skrivale zmrznjene kepe plazovin. Ko se bo sneg predelal, bo tura vsekakor zelo priporočljiva.

Ratitovec (Franci, 08.03.2014)


Danes spet tradicionalni turni smuk Soriška planina - Ratitovec - Prtovč.
Razmere,organizacija in družba odlična.
Lp

Lipanca (Igor Dežman, 08.03.2014)


Biatlon na Pokljuki in nočna sta bila vzrok za družinsko izvidnico na planino Lipanco za jutri.Najbolje da parkirate kar pri Šport hotelu,ker je pri vstopu na gozdno cesto prostora le za kakih pet avtomobilov,pa še sekači so na delu.Zjutraj ob 10 je bilo 5 stopinja plusa,veter pa je tudi kazal svojo moč.Fantje ki so prismučali z Mrežc so povedali da so razmere tako,tako,od skorje do južnega snega pa tudi pršič bi se verjetno kje našel,vsaj jaz sem ga pod kočo par metrov.Drugače pa jutri priporočam ta del,saj je zaradi K.Gore in biatlona Lipanca skoraj samevala.Se vidimo jutri.L.P.Igor

Krasji vrh (Jurij Šoba, 07.03.2014)


Ena letošnja tura naj bi bila tudi v Posočje. Veliki turnosmučarski vodnik priporoča Krasji vrh, 1773 mnv. Vožnja iz Ljubljane do Drežnice in na Planino Zapleč je bila res dolga, a se je izplačala. Čudovita smuka z vrha po ravnokar odjenjanem starem, rahlo rumenkastem snegu! Lepo je šlo tudi skozi gozd po mulatjeri, kjer je bil sneg že bolj južen. Pri lovski koči je bilo nekaj kopnih presledkov. Zaključek smuke je bil na planini Zaprikraj, 1210 mnv. Glede na to, da je cesta kopna do planine Zapleč in da sva bila z Doro na vrhu ob 10h 15min, je bila to resnično "luštna turca za eno dopoldne".

Begunjska vrtača_Lenuhova grapa (MetodS, 07.03.2014)


Danes sem se namenil nekam na Begunjščico, gor po Šentancu, potem pa verjetno v katero znanih mi grap. Pa sem v spodnjem delu Šentanca opazil odlične razmere v Lenuhovi grapi in se odločil po njej povzpeti na Begunjsko vrtačo. V grapi so prave stopnice, ni pa še bilo sledi smučanja. Kmalu me je dohitel Klemen iz Kranja, s katerim sva potem več ali manj skupaj dosegla vrh. Glede na razmere (zelo dobra zalitost s kompaktnim suhim snegom, ki ga je utrdil močan veter zadnjih treh dni) se odločiva za spust po grapi. Razen nižje spodaj, kjer je 20 metrski ozek leden žleb, ki ga je treba več ali manj preštamfati ali previdno oddrsati (sam pa sem po neprijetnem krivljenju smuči na konicah za ta del raje nataknil dereze) so ves čas odlične razmere za smuko. Edino zgoraj je še pri direktnem izstopu, ki je sedaj dobro zalit, še en tak leden del, ki pa se ga lepo obvozi gor gledano po levi (kar je tudi standardna smučarska linija, kot so nama povedali). Za nama sta grapo presmučala vsaj še dva. (Sicer je bil meni to prvi vzpon in smuk po tej grapi)

Še mimogrede: cesta pod plazovitimi pobočji Triangla nad prvo postajo sedežnice je (pametno) zaprta. Prvi vzponu sem opazil napoke (in še dva plazova od prej). Ko sem bil nekje pod Lenuhovo grapo, se je najprej sprožil en večji plaz (prav na obmoju največjih napok), potem pa še dva manjša. Vsaj večji je tudi dosegel cesto.

Mali Draški vrh (Marijana & Marko, 07.03.2014)


Južna pobočja nad Pokljuko so "narejena" za smučanje. Skorja smučarja drži, pešca pa mešano. Je pa treba biti dovolj zgoden: za JV pobočja malo bolj (ob/do 9h je verjetno idealno), J pobočja so opoldne recimo gnojna, JZ pa še vedno povsem ok.

Danes sva z Jakom presmučala:
Mali Draški vrh, Leve vesine, Z, 45°, 220 m (verjetno prvenstvena)
Mali Draški vrh, varianta JZ raza, Z+, 45°, 320 m
Viševnik, varianta Desne grape, T, 450 m

Še OPOZORILO: na vrhu Viševnika je ogromna opast. V razmislek vsem, ki se (glede na številne sledi) povzpnete prav na najvišjo točko snega.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Storžič (Škof, 06.03.2014)


Pristop po Kramarjevi smeri. Na smučeh do skalnega vstopa v grapo. Naprej peš. Spodnji del je izjemno lepo zalit a se sneg globoko predira. V srednjem delu je sneg trši, pretežno s poledenelo a predirajočo se skorjo. Tu in tam so odstavki trdega snega in ledu. Dobrodošla uporaba orodij. Na izstopu je sneg zbit.
Na spustu v Peto žrelo je sneg precej spihan. Izmenjujejo se odstavki napihanega in poledenelega snega. V žrelu ni najti pršiča a se kljub temu odlično smuča. Razmere so bile zelo stabilne.
Na vrhu smo našli stopinje predhodnika.
Močan veter v sunkih prenaša sneg in nenehno spreminja pogoje.
Ne pomnim toliko snega in tako dobrih pogojev.
Bojan, Rok, Franc

Savinjsko sedlo (ŠpehM, 06.03.2014)


Ma ja, tudi jaz se bom ponavljal. Ta teden že četrtič v istem koncu, pač posledica te naše turnosmučarske tekme (pa saj sem že res kot POP TV - reklame na 5 minut).
V glavnem, razmere so super, vse lepo zalito, zato variant neskončno...
Nekaj jih vpletemo tudi v dirko.

Več:http://www.grs-celje.org/

Silvretta (janez, 04.03.2014)


Čeprav sta že Stojan in Jure objavila, si ne morem kaj, da ne bi dodal še malo drobtinic. Če koga moti naj ne bere!!! Zamenjava za Bolgarijo več kot zadetek v polno. Hvala Juretu in Žigi za hitro reakcijo in spremembo poti proti zahodu namesto na jug. Izhodišče in našo pot je že Jure opisal, Stojan sestavil filmček na svoji picasi. Miro bo objavil na svoji strani, tako da podatkov bo dovolj. Ampak, bilo je res NORO lepo in tudi vreme nam je služilo. Z Juretom sva tudi zares preizkusila LHOTSE, ki nama je že prej dokazal, da v ELANU znajo narediti odlične smuči. Oba lahko rečeva ELAN LHOTSE je smuča, ki jo lahko priporočava vsakemu turnemu smučarju. Uživalo nas je devet: Tomica, ki je priletel iz Makedonije, Timotej in Matic - najmlajša dva, Stojan - naš starosta, Miro - fotograf, Žiga - frerider in naš doc., Fajfarjev Janez - ata in nadzornik, Jure - ata, motivator in idejni vodja, in Janez - metla, skrbim da koga ne izgubimo. Pa lepo se mejte

Kamniti lovec 2071m (Škof, 05.03.2014)


Poskušali smo biti zgodnji. Za razliko od zadnjega obiska smo na vsej poti srečali samo še enega nam podobnega. Veter je predvsem zgoraj sneg že zbil. A to na uživanje v globokem, malo sprijetem snegu ne vpliva bistveno. Poiskati je treba osojne lege, kjer se še izsledi pršič. Nekaj malega nove snežne oddeje je skupaj z nizko občlačnostjo dodajalo novo čarobnost. Spust vse do ceste iz Zajzere na Višarje in po smučišču na izhodišče.
Hvala Igorju in Darji za dobrodošle sledi.
Posladkali so se; Mateja, Bojan, Andrej in Davor pa jaz tudi;)

Silvretta ski traverse (Jure N., 03.03.2014)


Namesto v Bolgarijo smo tokrat šli v pogorje Silvretta. Prvi dan mimo Piz Davo Sasse 2792m do Heidelberger hutte, nato preko prelaza Kronen Joch 2980m in Bischop spitze 3029 osmučali do Jamtal hutte. Od tam prvo na Gems spitze 3114 in razrili flanko, nato proti prelazu Oberer Ochsensharte 2977. Od tam skočili še po flanki na Dreilander spitze3110m in odsmučali proti Weisenbadener hutte. To je bil dan za vriskanje. Naslednji dan po ledeniku do Egghornlucke prelaz 3047 in odsmučali nazaj pod kočo, se povzpeli še proti grebenu Kleine Egghornu. Zadnji dan se je vreme sfižilo in smo tako samo odsmučali v dolino in proti domu. Bajte so krasne, cene ugodne, smučanja ogromno. Lepi konci. Uživali Matic, Timotej, Žiga, Jure, Fajfar, Janez, Miro, Tomica, Stojan

Nad Zelenico (Domen, 05.03.2014)


Razmere nad Zelenico so te dni kar zanimive. Včeraj sem na prečnici v Suho ruševje lahko občudoval majhne plaziče babjega pšena, ki so bili sproženi nekako v trakovih. Tudi v Suhem ruševju se je zgodba s temi lagerji nadaljevala, ker je bila to zgornja plast, ni predstavljala neke nevarnosti, še najbolj moteče je bilo, da se psi na njih ne znajdejo najbolje. V gosti megli in nični vidljivosti sem glede na višinomer obrnil kak lučaj pod mejnim grebenom.

Danes po osrednjem plazu do vstopa v Osrednjo grapo, kjer me je zaustavila napihana mehka kloža. Tudi če bi želel silit naprej, bi bilo nadaljevanje verjetno fizično težko izvedljivo.

Smuka včeraj in danes zelo dobra, sploh danes na plazu je bilo res uživaško. Je pa treba malo pogledat, kje pelješ, da vdaneš en kompromis med uživanjem in varnostjo. Danes so bili lagerji večinoma že prekriti z napihanim snegom, tako da v prihodnjih dneh v teh koncih kanček pazljivosti ne bo odveč...

Silvretta (100jan, 04.03.2014)


Če sem povabljen na večdnevno turo z "jeseniško navezo" vem, da me čaka zabavno in poučno klatenje po lepih hribih, v preverjenem vremenu in optimalnih snežnih razmerah. In ko se zalotim, da med spuščanjem po dolgih sončnih flankah s pol m pršiča nekje na 3000nm v Silvretti na ves glas "pritegnem" oktetu prepevajočih, je pričakovanje odkljukano. Bi sicer našli dlako v pevskem delu, v razpoloženjskem pa zagotovo ne. Krožna tura iz Ischgla v Švico, iz koče do koče, iz doline v dolino, prek sedel in vršacev, je res turna smuka v prvotnem pomenu besede. Se vam splača pobrskati po netu in izbrati kako od številnih možnosti na tem koncu, izkoristiti gostoljubje koč in lepe narave. LpS

Balvan nad Dolino in Škrbina Riomoz (IgorZlodej, 04.03.2014)


V Žlebeh je snega veliko, parkirišč pa malo. No danes so bila skoraj vsa prazna.

Do planine Krni Dol sem jo ubral kar skozi gozd, kjer je bila tudi smuka nazaj prav solidna, čeprav pršiča ni bilo več.

Od planine naprej je zgledalo kar obetavno, vendar je veter nagonil meglo, začelo je celo rahlo snežiti, od "balvana" naprej pa tudi varno več ni bilo, "klože", zato sem obrnil. Smuka odlična po kakik 10-15 cm mehki kloži.

Spodaj v osrednjem delu Doline ponovno namestim pse in se povzpnem na Škrbino Riomoz, kamor sta špuro že dva potegnila, jo je pa veter sproti zasipaval. Na vrhu sem malo posedel, nato pa odsmučal, pa sploh ni bilo slabo.

Ker bo očitno veter krojil razmere v naslednjih dneh, velja biti previden zaradi klož, ki se predvsem na južnih pobočjih, kjer je trda podlaga hitro prožijo.

Groser speikkogel 2140m (Goran, 04.03.2014)


Kljub slabi vremenski napovedi sem v upanju
na kak sončni žarek v bregih šel pogledat
k našim sosedom čez mejo...
Več na Turne deske.si

Višarje (France, 03.03.2014)


Dve stvari sta me danes potegnili na Višarje: upanje na lepo vreme in dejstvo, da tam že kar nekaj časa nisem bil.
In tako sem privoščil višarski Mariji en lep popoldanski pozdrav. Po romarski sem jo na pasji pogon mahnil gor, sicer res malo pozno, v upanju na kosilo na vrhu in spust po smučišču. Pa sem moral izbirati: ob štirih zaprejo smučišče in po trditvah gostilničarke kršitelje brez milosti kaznujejo. Pogled skozi okno na mimosmučajoče policaje me je prepričal, da hrana lahko še malo počaka in sem uspel prismučati po pred nedavnim zaprtem smučišču brez nezgod vse do avta.

Kamniti Lovec (Darja Zaplotnik, 03.03.2014)


Kaj češ lepšega, da se za uvod v nov delovni teden najprej podpišeš v sneg. :)))

Ker sva bila bila malo pozna nama je gondolski prevoz do Višarij prišel zelo prav. Špura proti Lovcu je bila že potegnjena, a sva predhodnika kmalu dohitela. Nadaljevanje sta nama prav prijazno odstopila. Pri tem seveda nisva računala, da bosta odstopila tudi pri vzponu na vrh. Za nagrado sta nama seveda razdevičila najlepšo flanko...grrrr.
Vršni žleb je debelo zasnežen, prav tako tudi zvonček in križ na vrhu. Vsled megle, ki se je podila za nama sva kar hitro odsmučala. Z vrha podlaga malček spihana, žleb pa ena sama strma mehkoba, njegov iztek v krnico V klobuku malenkost skorjast.
V spodnjem žlebu, ki se je ponašal že z dvema "italijanskima kačicama" je bilo pršiča res na debelo, najbrž kakšnih 70cm. Ko sva se priprašičila do ceste, katera pelje iz Zajzere na Višarje sva soglasno ugotovila, da ja za nama pravi prašinarski razvrat.
Sledil je le še vzpon nazaj na Višarje, okrepčilo pri Adiju in po smučišču nazaj.

Pod Montažem (Darja Zaplotnik, 02.03.2014)


Dejansko sva želela do Rumenega spodmola, pa naju je naraščujoča megla ustavila kakih 100 višincev nižje.

Sicer pa je v zgornjem delu dobrih 40 novega na trdi podlagi pričaralo res uživaško smuko. Malce je motila le difuzna svetloba. Tudi spodaj je bilo vijuganje med smrekami prav prijetno.

Plazovina o kateri je pisal Marko je res ogromna. Se ji je pa možno v celoti izogniti z ustrezno izbiro smeri vzpona in spusta.

Brda (Aleš, 02.03.2014)


Zjutraj je bila Pokljuka sumljivo prazna, vreme slabo, megleno in vetrovno, a vseeno me je presenetilo, da na poti čez Javornik proti Lipanci ni bilo nikogar. Nekaj cm pršiča je z višino postalo deset, pa dvajset, veter pa ga je prenašal naokoli, Pokljuka, kot je včasih bila... Na Lipanci sem zavil pravzaprav v povsem svež sneg, sledi je bilo vedno manj, po skoku na planoto planine Brda pa so povsem izginile v vetru in megli, snega pa je bilo že mestoma trideset, očarljivo. Tam me je počasi začela zagrinjati megla, pihalo je kot se za visoke gore spodobi, hodil sem s smučarskimi očali in s pomočjo višinomera ter sledeneja od enega drevesa do drugega tipal proti grebenu. Nekje na 1970 m je bilo le še belo, mrzlo in vetrovno, predvsem pa se je strmina prevesila navzdol in to mi ni bilo nič všeč. Sledi je sproti zasipavalo in ugotovil sem, da bi bilo bloditi naprej brez zveze, tudi brez nagrade, saj nisem videl ne kje gre gor ne kje dol. Na hitro so se megle razteple in pod seboj sem za hip zagledal kar zajetno in vedno večjo strmino v temo. Pse hitro dol, čelado na glavo in tipaje ter bolj na občutek, kot na karkoli drugega sem odplaval dol po pršču. Tako sem vijugal po prekrasnem snegu dol med macesne, a zaman iskal sledi. Smuka vedno lepša, nove široke elanke so izpolnile pričakovanja, ampka vse skupja se je vesilo v levo, strmina naraščala in kljub uživaškemu vijuganju in špricanju skoraj pol metra globokega pršiča, sem na 1725 m potegnil ročno ter obstal. Megle so se spet odprle in brez težav sem ugotovil, da je Hotunjc na napačni strani, da o Kleku ne govorim, spodaj pa vedno večja strmina, ki bi jo z veseljem zvijugal, ampka.... Minuta za premislek, karto ven, potem pa seveda pse gor in lepo, z malo strahu in sistematično po izohipsi 1750 nazaj, proti zahodu. Po kakšnih dvajsetih minutah, množici sledi živali in v megli pritipam do roba, kjer sem globoko pod seboj zagledal kočo in dve postavi v smeri Mrežc. Potrpežljivo sem po robu oddrsal še skoraj do planine Brda, našel svojo skoraj zasipano sled, potem pa z velikim, priznam, olajšanjem dol, spet po kar lepem pršiču do koče. Ostalo je bilo potem prozaično, sneg se je ojužil, do Javornika še malo vijuganja, na začetku po strmem gozdu desno od poti, potem pa manjši martr do avta. A kaj bi to, bolje kot iz Krme po kosih ali iz Medvedove Konte v krogih... Doma sem z zanimanjem pogledal svojo GPS sled na uri. Pri vzponu sem se res ustavil na grebenu med Brdi in Debelo pečjo, pri spustu pa sem nekaj časa kar lepo držal smer, potem me je pa odneslo v levo. Lepa, trda lekcija, čeprav kratka, za zapomniti si.

Mrežce (Igor Dežman, 03.03.2014)


Popravek k prejšnemu prispevku,da ne bom učil krive vere,zadnji desni vrh četverčkov je Triglav,ne Rjavina.L.P.Igor

Mrežce (Igor Dežman, 03.03.2014)


Včeraj na šihtu,mi je sodelovec Dolfi povedal kako se je matral na Struški in preklinjal nemogoč sneg,tako da sem se danes odločil da pogledam kako je pa na Mrežcah.Obe cesti do spomenika sta nespluženi,z M.Studenca se do K.Doline da priti z terencem,ampak samo do zadnjega ovinka pred K.dolino,tam pa je velik zamet,tako da še obrniti ne moreš in sledi ritensko učenje vožnje do M.studenca,tolk za opozorilo.Jaz sem ubral edino pot prek pl.Zajavornik,mal daljša,a tudi lepa.Sneg drži težo človeka(100Kg),sprobano cel dan.Na Mrežcah 15 pršiča in poezija v belem do koče in naprej mal po gmajni,mal po poti do Zajavornika.Jutri bo koča zaprta,Jože gre v dolino,kajti v 90 letu je umrl je njegov kolega in legenda Blejskega planinskega društva Henrik.Jutri ob 15 uri je pogreb na Blejski dobravi.Tako se poslavljam z bolj žalostno novico.L.P.Igor

Poldanšnja špica (Domen, 03.03.2014)


Iz Zajzere do koče Grego vse prehojeno po dolgem in po čez, s takšnimi in drugačnimi pripomočki. Del tega je nadaljevalo proti Krniški glavici, proti Rudnemu vrhu pa niti eden, zgolj nedolžna belina... Nad Rudnim vrhom sem ugotovil, da je iskanje markirane poti ob tej količini snega zame misija nemogoče, zato sem poiskal graben, katerega sem že smučal in po njem precej lagodno nadaljeval vse do vršnih pobočij, ko se teren odpre. Kakor imam ta graben v spominu izpred let, je letos seveda mnogo bolj zalit. Sledila je še prečnica proti bivaku Gemona in na vrh grebena. Tam sem pošteno kolebal glede nadaljevanja proti vrhu in se na koncu odločil, da grem "samo potipat" in tako sem se po vpadnici peš "pritipal" vse do vrha. Smučal sem nekoliko levo, v smeri spusta, kjer je bilo za nekaj stopinj man strmo (vpadnica direktno na jug, vzpel sem se po vpadnici, ki je obrnjena proti "predvrhu"). Vršna plast, dobrih 5cm, je plazila, globje pa je sneg kar v redu predelan. Smuka na Rudni vrh je bila nato precej južna, a povsem prebavljiva, enako velja za gozd nad Zajzero. Da razen na parkirišču nisem srečal žive duše, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati... :)

Mali Draški vrh (Marijana & Marko, 03.03.2014)


Jutranja. Izhodišče malo pred vojašnico, vbod po tekaški progi, nato mimo Krucmanovih kont naravnost v dolinico severno od Kačjega robu in na Mali Draški vrh.

Vršna strmina je noro zalita, tako da spominja na smučišče, izmerjena naklonina je bila začuda presenetlijvo visoka (45°). Smuka krasna - od vrha do tal. Na vršni glavi sneg malo mešan (le tik pod vrhom lomljiva skorja, večinoma pa grifig skorja, ki smučarja drži), zatem je sledila mehka (svež sneg na trši podlagi) in hitra smuka naravnost do avta.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Suho ruševje (Rok Kovač, 03.03.2014)


S še svežimi 43 pomladi se odpravim na zeleniška smučišča, kjer izkoristim jasen vremenski izsek jutra.
Štartam že zgodaj pred pol osmo na Ljubelju, pred mano pa na Šentancu že eno par turašev v vzponu.Tudi sam bi šel grape enkrat obiskat, a kaj, ko mi jutranje strmine prav nič ne pašejo.Suho ruševje pa me je čakalo povsem prvinsko nedotaknjeno z do 10cm novega puhca na utrjeni podlagi.Idealno je bilo tudi, da v krnici ni bilo nevarnosti plazov, mehkega snega pa ravno prav za te naklonine, ker včasih tam samo škrta od pomrznjenca, če je obilo snega pa noter ne moreš zaradi plazov.Tako sem kar sam vlekel po zamedeni stari špuri, začetne drsne prečke pa so drsele zaradi mokastega snega.Nazaj sem opazil nekoga (kasneje bil Nejc), ki je smučal Centralno grapo, ko sem bil v začetni strmini pred izravnavo krnice.Na koncu krnice pa me že sam šampion tega športa kar naenkrat dohiti.Jaz z vso možno gorniško opremo + nekih 25kg več od Nejca, sem šel napram njemu tako hitro, kot bi na mestu stal.Časi, ko smo mi postavljali rekorde so že mimo, večji magnet je postala zgodba s ture in prekrasen gorski ambient, ki nas obdaja.Na sedlu Žleb 1989m je bilo vse zalito in je sominjalo na Himalayo, grebenske opasti ogromne.Na Zelenjak, Vrtačo in Palec ni še nihče potegnil gazi.Kasneje po 11h se je z močnejšim vetrom začela valiti oblačnost iz juga.Smuka navzdol je bila po novem puhcu v manj zaključenih zavojih kar dobra, vmes nekaj mehke skorje in spihanih predelov do starega puščavskega snega, večinoma pa je prevladoval nov sneg.Po pripovedi Nejca pa je bila v Centralni grapi začuda skorja, kjer so bili zavoji počasnejši, da ni vrglo.Na Šentancu pa, ko sem opazoval smučarje, nisem slutil, da bi bila tam kakšna skorja.Verjetno je nastala z vetrom v mrzli severni strani.Smuka z Zelenice je šla sprva v dolgo prečnico Šentanca, tam nekaj nezvoženega, potem nižje skrajno desno sem pod steno našel še nekaj prvovrstnega snega, brez starih trdih projektilov kep plazov pod novim snegom.V sedanjih razmerah se zaradi obilice snega lahko smuča praktično povsod, ne samo v Julijcih.Krasna tura!.Lp

Križ (2108m) - sestopna grapa (ŠpehM, 03.03.2014)


Ker po luninem koledarju danes ni bilo za obrezovanje dreves, ni bilo druge, kot da se gre v hribe.
V Logarski dolini je bil sneg še pomrznjen, proti Okrešlju pa na soncu že malo ojužen. Posledično se nama višje v pršiču delajo cokli. v Turski žleb naju ni zamikalo, ker je megla pritiskala iz njega, zato nadaljujeva proti Savinskemu sedlu, ki se je kopal v soncu. V Mrzlem dolu se z Borisom ločiva, on nadaljuje na sedlo, jaz pa čez Sestopno grapo na vrh Križa. Odsmučam v smeri pristopa z vrha v smeri Ledin, nato v Sestopno grapo(IV+, 50°/30-45°), ki pa v teh razmerah izgleda zelo na "easy". Veliko snega, 10-15m je grapo spremenilo že skoraj v flanko.
Smučanje nazaj je tako vedno užitek, razen mogoče v srednjem delu se pojavi rahla skorja, ki pa jo obvoziva po senčnih strminah Rink.

Mala Raduha 2029m (Goran, 02.03.2014)


Turne deske za vikend na Štajerskem zaradi slabega
vremena je bil prvotni cilj prestavljen na Malo Raduho
Več na Turne deske.si

Snežnik (Gordan, 02.03.2014)


Cesta do Sviščakov v glavnem brez snega, nekaj km pred ciljem nekaj južnega snega. Sneg se praktično začne na parkirišču, do 20cm zelo južnega novozapadlega snega. Višje se snežna podlaga kar lepo odebeli tako da ni bojazni pred kamni. Vrhu sva se zadnjo strmino pred kočo odpovedala. Na vrh ni uspelo niti dvema avtobusnima odpravama planincev, megla je bila pregosta. Nekaj italijanov in en francoski planinec z GPS-om so sicer trmasto vztrajali naprej. Smuka najprej ob štrlečem ruševju, delno kloža, po gozdu pa odlično po ojuženem pršiču.

lp Gordan

Ojstrnik (Marijana & Marko, 02.03.2014)


Danes je bila snežna meja okoli 1200 m. Novega je bilo pri parkirišču za Deffarjevo kočo kakih 10 cm, na vrhu ceste na severni strani pa pršič brez dna.

Po slalomiranju v gozdu med drevesi sva pritišala najvišje, kar se je dalo, 1950 m. Nad tem zavetja dreves ni več, razmere pa zaradi napihanega snega mestoma zelo nestabilne. V gozdu je sneg držal.

Smuka je bila tako zelo dobra, da sva nad cesto vajo ponovila. V drugo je bilo še bolje - fenomenalno pršičarjenje brez dna. Po cesti na južni strani je bilo podpovprečno, zaključek pa moker sneg, po katerem nikamor ne gre.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Suho ruševje (barbara, 02.03.2014)


Danes z Marjano šele opoldan proti Zelenici, vsi okoliški hribi zaviti v gosto meglo, zavijeva proti Suhemu ruševju, kamor je speljana že precej zapihana pasja gaz. Prečiva splazena pobočja in mimo balvana na vrh v kotanjo, kjer zaradi močnega vetra in nične vidljivosti obrneva. Smučava direktno navzdol v smeri Smokuške planine, smučarija odlična, pršič vse do planine.

LP vsem, Barbara

Sv. Višarje (Matevž, 02.03.2014)


V sili hudič muhe žre. Tako sva se s Slavo podala na romarsko pot, pa ne po kolenih, da ne bo kdo kaj mislil. Spodaj dež, zgoraj je snežilo, spust po smučišču čisto v redu.

Savinjsko sedlo (ŠpehM, 02.03.2014)


Ker pripravljamo naslednjo nedeljo tekmovanje v turnem smučanju, smo morali malo pregledati traso tekme.
Začnemo zgodaj v Logarskem kotu, do tja je tudi splužena cesta, vendar bolj malo placa za parkirat. Nekaj časa po cesti, nato po levi strani struge čez ogromen plaz, in čez gozd nad slap Rinka. Tu je potrebno za nekaj metrov sneti smuči. V naši novi GRS bajti nam pripravnica Maja, ki je z družbo tu, z veseljem skuha kafe in čaj. Že letimo naprej, prerez snežne odeje malo "pod Trihterjem" (1750m) pokaže da je snega okoli 3,5m, od tega okoli 30cm novega suhega, ki se je dobro sprijel z podlago - 10cm skorje (Norveška metoda). Sledi malo bolj tehnični del, ki ga raje opravimo peš - trdo. S smučmi skozi Mrzli dol in spet peš skozi grapo levo od Savinjskega sedla. Snega je res ogromno in prehodi so možni skoraj povsod.
Smučanje pa kljub občasno slabši vidljivosti pesmica!

Če pa vas zanima kaj več o samem tekmovanju:
http://www.grs-celje.org/media/pdf/memorialCeljskihGorskihResevalcev2014.pdf

Dobrodošli, lepa tura bo!

Škrbina vrh Strmali (Marijana & Marko, 01.03.2014)


Danes je bilo nad Pecolom povsem samotno. Pobočja in stene so na debelo pobeljena, polno pa je tudi napok. Pod Škrbino nad Cijanerico so recimo po celotni širini, Curtissoni pa so pravcati "ledenik", kjer se je že sprožilo nekaj zdrsnih plazov.

Tudi plazovin je veliko, začnejo se takoj na zahodni strani vpadnice južnega grebena Špika nad Plazom. Ena plazovina je nasploh ogromna in podobne tam še nisva videla.

Navkljub difuzni svetlobi je bila popoldne smuka po 10-20 cm novozapadlega snega na trdi podlagi prav luštna.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Begunjščica (Marina, 01.03.2014)


Danes je druščina mene zadolžila za poročilo:
Zjutraj nič kaj obetaven odhod od doma. Hoteli smo na vzhod, na Obir, kjer so obljubljali malce boljše vreme. Pa smo se ustavili kar na Ljubelju. Snežinke so poskrbele za prijetno vzdušje do zgornje postaje spodnje sedežnice. Mi pa po Šentancu na Begunjščico. Tik pod vrhom smo sneli smuči (Blaž, hvala za nasvet!) in se peš tipaje skozi meglo pomikali proti vrhu. Ali smo stali na vrhu ali ne, je težko reči, ker se ni videlo čisto nič. Verjetno pa nam je zmanjkalo nekaj metrov.
Smučarija navzdol je bila boljša, kot smo pričakovali. Za presenečenja so poskrbele le velike snežene kepe, ki si jih v megli opazil zadnji hip, a na srečo niso bile zelo trde.
Kakor koli že, ko se človek vrne s ture, mu nikoli ni žal, da je na turo šel. Tudi nam ni bilo. Zaključili smo jo s krofi, kot se na pustno soboto spodobi.

Slika je pa ena sama s spodnjega dela, kjer se je še kaj videlo. Ostale pa so enake Škofovim z Begunjščice pred dvema dnevoma.

Nad Zelenico pod Zelenico (Matej, 28.02.2014)


Tole pišem zaradi najdenega kosa opreme. O razmerah nad Zelenico je bilo v glavnem že vse povedano in nimam kaj pametnega dodati. Pod zelenico oz. Ljubeljem pa je včeraj padala oprema. Prvi ornk ovinek pod Ljubeljem s streh avtomobilov potegne dol vso opremo, ki ni pripeta. No včeraj je bila to ena fajn kapa. Lastnik me lahko kontaktira.

Raduha (barbara, 01.03.2014)


Glede na vremensko smo pričakovali, da bomo deležni vsaj malo sonca na Raduhi, žal je bila od Koče na Loki naprej megla, na srečo brez padavin. Sneg v glavnem predelan, ponekod nekaj skorje. Smučarija kar spodobna, žal je bilo zaradi goste megle potrebne malce več previdnosti, zelo uživaški je bil šele travnik nad kmetijo Radušnik, kjer smo prismučali do avta.

LP vsem, Barbara

Begunjščica (Škof, 27.02.2014)


Po Centralni gor in dol še bolj pa po megli. Za trenutek se je na vrhu razkadilo, zato ni bilo treba tipati kje natančno smo. Grapa že dolgo ni bila tako lepo zalita.
Marjana&Marko sta vse ostalo izdatno opisala.

Čofatijev vrh (Goran, 27.02.2014)


Turne deske so ga tokrat turale v domačih
koncih eno nočno na Čofatijev vrh...
Več na Turne deske.si

Visevnik (Jure N., 27.02.2014)


Vceraj je prisel kolega Tomica iz Makedonije. Danes ena hitra na Visevnik. Poka ostaja, malo je sirsa, odsmucala na sever, kjer je bil na vrhu trdo ledeno, spodaj krasen prsic in potem nazaj okoli na smucisce. Zdej pa pakirat pa malo po svetu. Uzivala Jure in Tomica

Begunjščica (Marijana & Marko, 27.02.2014)


Gor Šentanc, dol Osrednja.
Ob svitu se je kazala modrina, zatem se je pooblačilo in vršnih 300 vm sva imela tako gosto meglo, da je bil spust z grebena v grapo (manjša opast) siten, smučanje po grapi pa bolj tipanje kot kaj drugega. Osrednja grapa je sicer neverjetno lepo zalita, sneg pa vseh sort. Zeleniški plaz je zgoraj dober za smuko, spodaj kložast, smučišče pa tako-tako.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dobrač (Domen, 26.02.2014)


Turobno vreme me je odvrnilo od načrtov nad Zajzero, tako sem v Podkorenu odvil proti posameznim sončnim žarkom nad Beljakom. S Heiligengeista po zratrakirani špuri na greben in po cesti do vrha. Zgornja polovica grebena v gosti megli, vetru in konkretnem minusu. Pri spustu se je bilo tako po grebenu še najbolje držati ceste, ob prvi priliki pa sem se spustil na severne senožeti, kjer je bila temperatura mnogo prijaznejša. Smuka pod grebenom zelo solidna, lahko izbiraš med off roadom, lahko se pelješ po zglajeni zratrakirani stezi, kjer je bolje, kot na kateremkoli smučišču....lahko pa tudi malce kombiniraš... ;)

Vrtača (Marijana & Marko, 26.02.2014)


Vreme danes žal ni prav dobro prebralo vremenske napovedi. Megla, veter, pa tudi trapasta prečka z Zelenice do vznožja Vrtače in nazaj ni trmastim prav nič turno prijazna.

Ciljali smo na prostrane/odprte južne vesine Vrtače, ki jih spodaj po celotni širini prerežejo pečine. Letos je tako krasno zalito, da je možnih več prehodov preko pečin na vesine, mi smo v megli ciljali in začuda iz prve zadeli prehod, ki je bolj ali manj točno v vpadnici Vrtače.

Navzgor grede smo si narisali celo nekaj smernih puščic za orientacijo pri spustu, predvsem se je potrebno umakniti večji napoki na spodnjem/zahodnem delu vesin. Megla se je medtem tako nemarno zgostila, da smo lahko smučali le ob bolj ali manj vidnih pristopnih stopinjah, pa še to je bil praktično vsak zavoj brez globinske predstave in v "prazno".

Najbolj strm je spodnji del - prehod mimo pečin, povsem zgoraj pa se smer precej položi. Vrtača, Južne vesine, T+, 40°, prehod 45°, 400 m, izpostavljeno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Jerebikovec (Frenk, 26.02.2014)


Start iz Mojstrane na vrh Mežaklje.Tura je idealna za ljubitelje gozdne rodeo smuke.Sneg v dolini že predelan,proti vrhu prehaja v pršič.

Begunjščica (Domen, 25.02.2014)


Po Šentancu gor in dol. Čez Šentanc je speljana udobna špura, greben pa je v glavnem pomrznjen. Zgornja polovica Šentanca in greben sta bila popoldan v gosti megli, temperatura pa povsem zimska. Spust z vrha ob 17.15 je bil tako po grebenu na trenutke dejansko povsem "na blef", na plazu pa se je vidljivost kmalu izboljšala, tako da je bila smuka prav prijetna. Večinoma po rahli skorjici, ki ni pretirano motila. Luštna pošihtna vaianta.

Okroglež,Debeli vrh. (Igor Dežman, 25.02.2014)


Nedelja šajba na nebu in dnevna,ponedeljek šajba,pa randi z zobozdravnico.Jo bo treba mal"skoz roke spustit",samo kaj ko me bo potem ona skoz zobe:).Danes spet šajba in šel sem na Viševnik,samo tokrat na senčno stran na turo za dušo.Na vrhu druge vlečnice me je dohitel hokejski kamerad Ciril,na Zlatih vodah sva se ločila,on na Viševnik,jaz pa v desno na Kačji rob.Spust v dolino pod Srenjskim prevalom,tam pa vse še nedolžno.Dva junaka sta se ne vem kdaj spustila po severni strani Viševnika,sledil sem njuni špuri,katera me je pripeljala na Okroglež,vsaj tako se imenuje sem zvedel od Dragota.Viševnik in Selišnik sta bila skozi v megli,tako da je ta Okroglež bil kar zadetek v polno.Nato je sledil spust v Blejsko konto,sledil je še vzpon na Debeli vrh in nato odsmučal do ceste in naprej do smučišča.L.P.Igor

Prestreljenik (IgorZlodej, 25.02.2014)


Začetek Gozdec, zatem pa brezpotno in brezšpurno pod Kaninski daljnovod in pod njim do spodnje postaje sedeženice Veliki Graben. Od tam naprej po nekoč načrtovanem smučišču do D postaje in naprej pod Prestreljenik.

Na vrh bi sicer lahko šel na smučeh, ampak sem jih raje namestil na nahrbtnik in se na vrh povzpel s pomočjo derez in cepina. Na vzponu se mi je pridružil še en turni smučar, vendar sem ga pozabil povprašati po imenu.

Smuka z vrha po mehkem, naprej s Škrbine v Gorenjo Krnico pa po uležanem pršiču. Spodnji del nekoliko slabši, nekaj megle, slaba vidljivost, nižje pa že čisto pomladanska smuka. Cesta do avta je lepo zasnežena.

Vogel (Iztok Bokavšek, 24.02.2014)


Vzpon sem začel v nedeljo zjutraj po Žagarjevem grabnu. Vlečnica na Šijo je delala, zato je bilo polno deskarjev in smučarjev, ki so pešačili proti Šiji in po celcu navzdol. Pod vrhom Šije sem naredil preizkus trdnosti snežne odeje po norveški metodi, ki je pokazal slabo sprijetost napihanega snega (klože) s starim trdim snegom. Ne glede na to, ni bilo opaziti spontanih plazov ali manjših plazov, ki bi jih sprožili deskarji ali smučarji po celcu. Ocenil sem, da dokler bo temperatura pod lediščem ni večje nevarnosti za plazove na območju Vogla.
Na vrh Šije sem šel z derezami in cepinom, saj je bilo spihano do trdega, na vrhu pa tak veter, da sem kar takoj nadaljeval proti vrhu Vogla. Malo izpod vrha Vogla sem odsmučal do koče na planini Razor. Tam sem prespal. Zimska soba je zaklenjena??? je pa bila odklenjena koča, kjer sem prespal v shrambi na tleh.

Zjutraj sem si najprej brez nahrbtnika potegnil špuro na sedlo Globoko, odsmučal do koče in se vrnil z nahrbtnikom. Sledil je spust do Zadnjega Vogla in po Žagarju do avta.

Vošca (Miha Gantar, 23.02.2014)


Izjemno lep in topel dan nad Kranjsko Goro! Zjutraj sneg popolnoma suh. Če bi z vrha smučali ob 8ih zjutraj, bi se nam nasmeh razlezel do ušes. Tako pa se je že dopoldne precej ogrelo in sneg je kmalu postal težak. Smuka je bila vseeno zabavna.

Na pol metra globine je povsem razmočena plast, ki je na strmejših pobočjih povzročila nekaj manjših talnih plazov.

Več pa na: http://www.slotrips.si/slo/sis/ID/1223/Dobro-jutro-slovenija

Stubeck (Matevž, 24.02.2014)


V ponedeljek naju lepo vreme in zelo vabljiv opis na portalu (Aleš, iskrena hvala) zvabi na Stubeck. Ni se še zgodilo, da bi nama pred najinim vzponom na široko poteptali smer spusta in zelo zgledno uredili vreme. Težko še kaj dodam, turo pa vsekakor priporočam. Pa tudi mrzlo pivo v koči Frido Kordon.

Steinrastl (Matevž, 23.02.2014)


Nedelja je jasna in snega ogromno. Dan nameniva razgledovanju okolice Obertilliacha. Januarska številka PV (hvala avtorju opisa g. Tomažu Hrovatu) naju napoti na Steinrastl v Ziljskih Alpah. Glede na veliko nevarnost plazov sva izbrala to turo. Vrh je odličen razglednik, gornji del je tudi neporaščen, s pravim naklonom. Dobra prva polovica ture pa gre po gozdni cesti. Na vrhu se razgledujeva, odprejo se pogledi na Karnijske in Ziljske vršace. Mnogo let dela in veselja za turnega smučarja. Navzdol do gozdne meje nekoliko spihano in mestoma kložasto, tako da se je bilo potrebno nekoliko potruditi. Potem pa po gozdni cesti navzdol do avta. Dobro da je bil svež sneg in ni šlo prehitro. Če bi bila gozdna cesta zvožena ali celo poledenela, bi bila pa to prava "divja jaga". Tura je zelo primerna v času nevarnosti plazov in novega snega.

Dobrač (Matevž, 22.02.2014)


Najin podaljšan konec tedna pričneva v Heiligengeistu. Dobrač je vedno hvaležna možnost, ne glede na vreme. Snežilo je v krpah in sva po 2/3 zaključila z vzponom. Po mokrem snegu navzdol je bilo bolj garanje kot kaj drugega.

Mirnock (Vanja Starčević, 23.02.2014)


Nedelja se je začela z pravljičnim spustom od Koče na gozdu do parkirnega prostora nad 2. ovinkom ceste. Zaradi, po našem mnenju negotovih razmer za kakršen vzpon od vsaj 1000 m višene v Sloveniji smo se odločili za Dobrač. Ko smo nekaj pred 10 h prišli na parkirišče v Heiligengeistu je tam že bilo nad 300 avtomobilov kar nas je odvrnilo od načrtovanega vzpona. Hitro smo se odločili da bomo šli na Mirnock ter se odpeljali proti ishodišču. Tudi tam je bila gneča (seveda neprimerljiva z omenjeno), parkirali smo 150 m višine pod gostiščem. Takoj od avta je bila potegnjena špura. Zaradi poznega štarta smo smučali šele ob 14.30. NA vršnem delu nekaj prišiča in tenke klože, potem smo po dolgem slemenu prečili proti SZ ter po odprtem terenu do co ceste. Najdlo se je tudi nekaj pršiča, v glavnem je bil presmučeni ojužen sneg in mehka kloža. Zadnji del smo se odpeljali po cesti, ter na koncu čez strimi gozd in travnike do avta. Na turi smo treniralo Željko, Žarko in Vanja.

Kamniti lovec/Cima del Cacciatore (Škof, 24.02.2014)


Vseskozi po poti turnih romarjev nabranih iz vseh vetrov. Spodnji del poti zglajen, v sredini prijeten za hojo, proti vrhu Višarij zopet zglajen in vsled številnih lukenj pohodnikov manj prijeten na obratih. Priporočam, da se od stika s smučarsko progo po njej /ob robu/ nadaljuje do vrha. Množica trenirajočih da slutiti, da je nočna tekma v vzponu zelo blizu.
Marijana je uživala v sončnem kapučinu na vrhu. Sam sem sledil sledem v krnico Klobuk in na vzhodno škrbino Kamnitega lovca. Vzpon na sam vrh bo opravljen kdaj drugič. Uživaško, uživaški spust po beli moki. Ta tura se je spekla odlično.
Zaradi trenutno idealnih razmer ne odlašat z vzponom. Soncu izpostavljene strmine v krnico so že splazene. Vse do Višarske planine se da najti globok pršič. Sicer pa je smeri spustov toliko kot je idej.

Hinteregger Sonnblick (miro, 24.02.2014)


Po včerajšnjem presmučanem sončnem dnevu na Kleku je bilo danes ob tako lepi vremenski napovedi težko ostati doma. Jurček predlaga sosede...pa smo šli. Njegovemu zapisu dodajam še svojega.
Uživaško
Več na povezavi: http://www.mphoto.si/?p=10690

Dovška baba (Čeha, 24.02.2014)


Tokrat me je zanimalo kako je na severnih straneh Karavank.Vedno mi je pogled uhajal na senčno stran iz Hruškega vrha ,Kleka ali Babe.Zato se danes preko Ljubelja zapeljem po dolini Rož v Podrožco in do izhodišča pod Karavanškim tunelom.Tura je kar dolga ,saj začneš na dobrih 600 metrih in do vrha je kar dobrih 1250 metrov-ali 14 km razdalje.Smuči nataknem pri avtu,saj je špura lepo potegnjena do vrha.Spodaj je zelo trdo,ko pa prideš iz gozda je pršič.Isto je na povratku,le v redkem bukovem gozdi je malo pregnito.Izredno slikovito turo priporočam vsem ljubiteljem samote -vsaj med tednom in varnih razmer.

Olševa (Goran, 24.02.2014)


Turne deske danes eno lokalno v koroških bregih proti
Olševi-Mrzli dol snega je v teh koncih ogromno zgornji del
super pršič spodaj že rahla skorja...
Več na Turne deske.si

Snežnik (Zoran Vidrih, 23.02.2014)


Kljub mokri in deževni zimi na Notranjskem Snežnik zagrizeno brani svoje ime saj na njemu vlada zima. Južni vetrovi so sicer pobrali nekaj snežne odeje, a na severna pobočja nimajo velikega vpliva, zato tam čaka nagrade tiste, ki so se voljni potruditi.
Žal je spet napovedana sprememba vremena, tako da se bodo pogoji hitro spremenili.
Če bo sneg na boljše, če bo dež pa...


http://www.youtube.com/watch?v=sOgcIltw1EY&feature=youtu.be

Kranjska reber (Jurij Šoba, 24.02.2014)


Mačkin kot je dobro izhodišče za ta del sredogorja. Začel sem pri Remšaku na ca. 600 mnv, nato mimo Podpečnika do Laznika (ca. 900 mnv), kjer sem si nadel smuči in po stopinjah - verjetno lovčevih - prišel do lovske koče (ca. 1200 mnv). Od tod še dva ključa in se znajdem na čistini nad Kašno planino. Po obisku Kranjske rebri (1435 mnv) na Kalu zapustim smučine 5 obiskovalcev včerajšnjega dne in nadaljujem po celcu po cesti pod Kašnim vrhom. Ko cesta naredi ovinek 180 stopinj, nadaljujem s spustom po markirani poti do Kunšperškega sedla, kjer najdem odlično pršiča polno vlako do gozdne ceste proti sedlu pod Malim Rogatcem (vzpon!). Za sedlom se cesta rahlo spušča proti Kalu pod Rogatcem, kjer pravočasno najdem odlično vlako, ki me pripelje v bližino žične ograje okoli planine Lepenatke. Po zahodnem grebenu se vzpnem na vrh. Lepenatka je bila včeraj dobro obiskana, ampak čas se južni strani izteka, kopna mesta se širijo (kar pa ne velja za severno stran). Smuka je bila boljša kot zadnjič, posebno na starem snegu. Tam, kjer se je sneg udiral, bi bil primeren izraz oranje. Zaključil sem celo nižje kot zadnjič, ker so me smučine predhodnikov pripeljale prav do ceste pod kmetijo Vrbočnik. V kotu doline pod Encijem sem na kratko odsmučal še po travniku, ampak sem moral potem zlesti čez potoček do ceste. Potem pa sem odštorkljal po asfaltu do avta. Suma sumarum: odlično vreme in smuka, na smučeh sem naredil ca. 900 vm, po kopnem pa ca. 300 vm.

Triangel (Robi, 24.02.2014)


Popoldanska tura v domačih koncih. Nezvoženega ni več. Smučali so tudi Šentanski in Centralni plaz. Od daleč se je videlo, da je tudi Hajnževo sedlo že presmučano. Koča je v času počitnic odprta.

Dovška baba (Branko, 23.02.2014)


Dovška Baba (1891)
Parkirati je potrebno že v Dovjah, ker se neplužena pot prične takoj po naselju. Vse ostalo, kot se turnašem spodobi, vreme, sneg, nezvožena pobočja pa še gneče ni bilo.
Uživala M$B

Hinteregger Sonnblick (2515) (Jure N., 24.02.2014)


Že v petek sem imel to ruto rahlo v mislih, samo ni bilo zgaženo po dolini. Včeraj mi je Mitja z Gmeinecka poslal deviške poljane, pa še Janez z Gurglitzna. Tako smo se zmenili, da gremo po krasni nedelji gazit v Avstrijo. Spodnji del vzpona do Kohlmeier hutte poteka isto kot za Gmeineck, potem pa po dolini dalje. Na srečo so nas zopet prehteli 3 mladi nadebudni avstrijski fantje, ki so zgazili do vrha. Na vrhu se srečamo še z Janezom 2x in Ivanom. Tako smo v osrčju Avstrijskih hribov furali krasen pršič sami Slovenci. Zares čudno, da je dolina ostalo po včerajšnjem razdejanju na Gmeinecku deviška. Krasen dan imeli Žiga, Jure, Grega, Miro, Janez 2x in Ivan

Srednji vrh (Janvit, 23.02.2014)


Z Damjanom in Nežo smo včeraj napadli Srednji vrh med Begunjšico in Stolom. Cesta v Završnici je splužena do 700mnv, kjer je prostora za približno 5 avtomobilov. Snega je več kot zadosti, le cesta do Žage je zaradi potoka kopna na nekaj odsekih. Tam je potreben obvoz po gozdu. Od Žage naprej začne skupna višina snega in tudi novozapadlega pršiča hitro naraščati. Na Smokuški planini je 1,5m snega (30cm novega). Pri koči smo zavili levo in se povzpeli na Srednji vrh. 50 metrov pod sedlom s svojo sondo (2,5m) nisem prišel do tal. Zgornji del Srednjega vrha je povsem trd, in zelo prijeten za smučanje. Pod sedlom je mešano na žaru, 100mnv nad Kočo pa se začne tapravi pršič, ki je bil ob 12tih še povsem suh nad 1100mnv. No koncu smo še veslo odvijugali po cesti in s pivom zaključili odlično dopoldansko turo!

Brda,Mrežce (Franci, 23.02.2014)


Včeraj spet krasen dan nad Pokljuko.
Naredil sem klasično turo Čez planino Zajavornik,Lipanca,Brda,nazaj do koče,Mrežce in skozi gozd v smeri spomenika nazaj.Povsod je bilo veliko obiska.
Razmere so bile krasne.Lp

Olševa (Govca - 1930 m) (mledni, 23.02.2014)


Tokrat smo izbrali bolj samotno turo, ki naj bi po včerajšnjem sneženju ponudila prave turno smučarske užitke. Začetek pri Potočniku v Koprivni po pršiču, ki je segal preko gležnjev in je z višino naraščal. Pod Verdelom in mimo Kossa smo se povzpeli na samotne travnike Govševe planine. Od tam pa na Zadnji travnik pod Dolgi žlih. Začetni del vzpona smo opravili po žlebu, potem pa smo zavili levo v gozd. Vzpon v strmem gozdu je zahteval kar precej spretnosti, saj se sveži pršič ni sprejel z ojuženo podlago. Tako je spodnja smučka na strmih okljukah neprestano odrsavala. Med vzponom se je tudi precej pooblačilo in pod vrhom ter na njem je pihal zoprn severozahodnik, ki nas je hitro pognal navzdol. Uživaški zavoji po pršiču, ki je segal tudi do kolen, so v Dolgem žlebu je minil kar prehitro. Prijetno in vedno samotno turo smo v smeri vzpona po rahlo ojuženem pršiču Blaž, Sašo in avtor zapisa zaključili pri avtomobilu.

Stubeck (Aleš S, 23.02.2014)


Paro ne zna hoditi po stopnicah in sta zaradi njegovega zvitega gležnja z Juto ostala v Mojstrani, midva z Mojco pa do Gmünda in proti Frido Kordon Hütte. Do zadnjih hiš (do konca asfalta) je cesta kopna, potem se pa začne sneg. Pri parkirišču nekje na sredi sva razmišljala o verigah, pa je bilo enostavneje ne jih gor dajati in sva šla in se tudi pripeljala do koče, kjer sva srečno našla eno zadnjih prostih parkirnih mest. Snega je tudi tu veliko. Bilo je toplo in kičasto lepo. Ratrak vozi sankače skoraj do vrha zato je to eden redkih turnih smukov s steptano progo. Ratrak naju je zmotil samo z eno vožnjo. Navzgor zgleda to po Mojčini izjavi, kot transport v Dachau. Res uspejo natlačiti vse sankače v kiblo na vrhu ratraka kot sardine. Bolj je užival smučar, ki se je vlekel na sidru. Vmes naju je malo prepihal veter, ki pa je na vrhu skoraj ponehal. Okoliški vrhovi - Faschaunereck, Reiterck, Sternspitze so bili tudi že presmučani. Po uživanju na vrhu sva odsmučala. Šlo je tudi po celcu, čeprav je bilo nekaj skorje. Navzdol sva dohitela ratrak, ki je širil sankališče in seveda uničil skorjo. Tako da se nisva mogla premagati in sva se raje prepustila sveže zglajenemu pršiču. Bilo je res fantastično. Juhuhujala sva Mojca in Aleš

Bistriška špica 2113m (Goran, 23.02.2014)


Turne deske na domačem terenu tokrat na Peci
tudi tule nam je zapadlo nekaj pršiča in seveda
smo morali izkoristit dane pogoje ...
Več na Turne deske.si

Rifugio Zacchi (Aleš S, 22.02.2014)


V soboto naju je Paro zvabil v Mojstrano. Najprej se nama ni dalo, ampak je bila deževna Ljubljana preveč dolgočasna. Snežiti je začelo nekje za Jesenicami. Proti Trbižu je bilo vedno več snega. Pri Belopeških jezerih pa že prava zima. Najprej sem malo dvomil v sprehod po zratrakirani cesti, pa sem se hitro prepričal, da po celem snegu ne bi daleč prišli. Tudi s smučmi se je vdrlo skoraj do kolen. Zmogli smo dve bližnjici po že močno zasneženi sledi, večino pa naredili kar po cesti, na kateri je bilo pri koči že 20 cm svežega. Sneg ni bil najbolj suhe sorte, zato se je počitek v topli koči prav prilegel. Navzdol nam je uspelo nekaj ovinkov presekati - smučati se je dalo samo v dovolj veliki strmini. Je pa bilo pa tistih nekaj zavojev potapljanja v pršiču prav čudovitih. Pa tudi hitro vijuganje in spust po cesti nista bila slaba. Uživali smo kar se da - Juta, Paro, Mojca in Aleš

Peitlernock (Tine Čopič, 23.02.2014)


Glede na razmere so se zdeli Nockbergi primerni, severna stran je obetala boljši pršič, pa tura ni smela biti predolga, tako da je bil Peitlernock očitna izbira. Pred nami je bilo le kakih 10 smučarjev, ki so potegnili lepo špuro. Na vrhu je neprijetno hladno pihalo, smuka pa je bila odlična, skoraj povsod pršič, le malo pod vrhom je bilo nekaj klože, ki pa je bila prav lepo obvladljiva.

Dobrač (TinaM, 23.02.2014)


Sicer še zdaleč nismo bili edini, ki smo si za današnjo turo izbrali Dobrač, a je bil glede na razmere in vreme super izbira. Med potjo navzgor smo se namreč čudili, kako modra je barva neba brez oblačkov in občudovali čudovito kuliso Julijcev na obzorju. Ker se v koči pod vrhom nismo mogli odpovedati Apfelstrudlu, jih je kar nekaj zoralo smučino pred nami. Snega je ogromno, na določenih delih si močno želiš, da bi bilo malo več naklona, ker te globok pršič hitro potegne vase. V dolini se je sneg precej ojužil, ampak se je kupe dalo lepo prebiti, tako da kakšnih večjih problemov nismo imeli. Super nedelja (in zakaj je jutri, ko bo baje tudi lepo vreme, že ponedeljek??)

Korenščica (Miha, 23.02.2014)


Tako, kot je že Mišo objavil, nimam kaj dodati. Smuka ponovno enkratna. Ena sama poezija po pršiču z vrha Korenščice po plazu do Pustega rovta. Potem pa po cesti navzdol do Pristave.
Uživali Laci, Jure, Aleš in Miha
LP.

Struška (Škof, 23.02.2014)


Mišo je povedal vse.
Bilo je kot spomladi na tržnici.

Kranjska reber (Damjana, 23.02.2014)


Ob velikih kolicinah zapadlega snega v Julijcih in plazovnih opozorilih se odpraviva proti Kranjski rebri (Vrh nad Kasno planino) Malo sva razmisljala o poti s Crnivca, pa nisva vedela, kako je prehodna zaradi dreves. Na koncu se je izkazalo, da je snega ZELO malo. Tako po ustaljeni poti s Kranjskega raka do Kašne planine in potem po rebri do vrha. Parkirisce je pokalo od plocevine, ampak gredo vsi proti Veliki planini. Na drugo stran pa je mir in zimska pravljica. Na od dezja zbito podlago je bilo nekaj prsica, tako da je bila smuka po cistini krasna, le prekratka. Po cesti nekaj nese, nekaj je tudi porivanja. Oblubljenega sonca zal ni bilo, so bile pa snezne plohe. Damjana in Andrej

nad Soriško planino (Janez, 23.02.2014)


Martinu sva dala možnost vožnje z zajlo na Sorški, z Meto pa sva po "avtocesti" šla proti Možicu. Špura lepo speljana in hitro sva na grebenu nad nekdanjo kasarno. Greben spihan do ledene podlage, pihalo je tudi kar konkretno, tako da sva se spustila do kasarne v zavetrje. Priprava na smučanje in gasa. Zgoraj napihan pršič nato pa vedno boljši pršič. Kar prehitro sva bila na smučišču. Še enkrat pse na smuči in še na Lajnar. Pri Litostrojski ob čaju na soncu počakava, da Martin porabi karto. Še en lep dan na snegu. lepo se mejte Martin, Meta, Janez

Struška (Mišo Jenčič, 23.02.2014)


Parkirali smo pri Domu Pristava in potem po že narejeni gazi vse do vrha. Sprva je kazalo, da je zgoraj orkanski veter, a ko smo dosegli vrh, sploh ni bilo sile - mogoče zato, ker se je okoli poldneva navlekla visoka oblačnost. Z vrha do Belske planine je bil spreminjajoč se sneg - malo trd, malo mehke klože, ponekod pa spihano do stare podlage. Najbolje je bilo po poseki s ceste na Pusti rovt, kjer je bil krasen (in še skoraj nezvožen) pršič, pa tudi pod Križovcem se je dalo presekati dve serpentini in v bukovem gozdu je bil pršič že malo ojužen, a vseeno je bila smuka odlična. Na koncu po cesti do avta.

Tromeja (Čeha, 23.02.2014)


Iz Rateč najprej po pešpoti,nato po cesti,do koče.Naprej je bilo vse deviško,saj je dan ali dva prej nasulo zopet 30 cm pršiča.Z Tadejo se odločiva za cesto,a je zelo doooolga,vsaj za njo ki je peš.Počakam jo na smučišču,nato skupaj na vrh.Pršič se je že spremenil v moker južen sneg,saj je sonce kar močno pripekalo.A po poseki ki pride na križišče t dolge in t kratke poti ,gnilec ni preprečil veselja.Nato še smuk po cesti do Žerjava .

Matajur (Ksenija Vogrinc, 23.02.2014)


Danes sem preverila stanje na domačem kuclju. Bojim se, da je bil v letošnji sezoni to moj prvi in zadnji turni smuk z Matajurja. Parkirala sem nad vasjo Matajur, potem pa kakšen km s smučmi na ramenih. Snega je malo, pomlad se seli iz doline proti kapelici na vrhu. Par km pod koče Pellizzo sem obula smuči in drsala po cesti, saj je bilo to bolj ugodno kot po delno že golih travnikih. Kljub temu je bila smuka z vrha do koče Pellizzo dobra. Po trdi podlagi se je dalo lepo vijugati. Po cesti proti vasi Matajur pa je zgodaj popoldne že tekel potoček, tako da sem zadnjih par km smuči nosila.

Nad Železnico (Marijana & Marko, 22.02.2014)


Popoldne na izhodišču (Srednji Vrh) 10 cm novega snega, višje ga je zelo kmalu 30 cm, v Železnici pa celega pol metra. Predhodniku hvala za špuro, midva sva nadaljevala in malce pred lovsko kočo odvila na desna pobočja. Med macesni sva privijagala nekje do 1750 m in lučaj pod grebenom odnehala. Palica (s krpljico naprej, s ta veliko krpljico ;) je šla brez truda preko ročaja v sneg.

Po strmini je šlo smučanje prav luštno, po ravnem pa bolj ali manj le po pristopni špuri.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Triangel (Janez, 22.02.2014)


Po južni je doma nehalo deževati, Martin pa pravi da bi rad smučal pršič med prvimi. Pa sva šla na Ljubelj in na Zelenico pa naprej na Triangel, no ja, na sedlu pod Trianglom sva zaključila vzpon in odsmučala nazaj na Ljubelj. Pred nama en smučar in do koče dva krpljarja. Tako da sva imela strmine z novim snegom, skoraj pršičem samo za naju. Na Zelenici je še celo popoldne snežilo in kar lepo pihalo. Med smučanjem sva srečevala kar precej ljudi, predvsem bordarje. Če so vsi odpeljali nazaj na Ljubelj je nezvoženega ostalo bolj malo. Martin je prvič po tako globokem snegu peljal svoje FREE SPICE Elanke in se mu je kar smejalo. Tudi moj Lhotse Elan je pravi preskus prestal z odliko. Spet super smuča iz Elana. V treh urah od doma do doma pa je minilo popoldne. Pa lepo se mejte, Martin, Janez

Debeli vrh (Domen, 22.02.2014)


Špura proti planini Zajavornik naju ni premamila, prav tako ne proti Viševniku, raje sva zavila po povsem zamedenih včerajšnjih sledeh proti Debelemu vrhu. V spodnjem delu je bilo gaženje ob gostem naletavanju snežink še zabavno, v strmini že nekoliko bolj naporno, od Blejske konte dalje pa že kar precej mukotrpno. Z menjavami v vodstvu sva vztrajala do vrha, na vršni flanki sva se držala tik pod grebenom. Smuka z vrha sicer uživaška, je pa nepredelanega snega res ogromno, tako da je bila glavna pozornost namenjena izbiri čimbolj varne linije. Tudi nižje med macesni in smrekami snega ogromno, v bregu je naklonine sicer dovolj za vijuganje, v zadnjem, "tekaškem" delu do smučišča, pa sva bolj plužila kot smučala... Turo sva soglasno ocenila kot "posebno", po takšni naslednjič tudi kakemu Viševniku ne gledaš preveč v zobe... ;)

Pod Viševnikom (Franci, 22.02.2014)


Danes na Pokljuki močno sneženje.Na Zlatih je bilo ob močnem vetru že kakih 30cm novega snega.Višje na Pleši so bile razmere že na meji - močan veter,sneženje,klože in zameti,zato sem se v zavetju smreke pripravil za vrnitev.Nazaj grede se je prašilo,še najbolje je bilo na zgornjem smučišču,ki danes ni bilo steptano.Sedanje razmere se mi zdijo kar nevarne.

Po parkiriščih je v teh dneh zelo delovno.Za pripravo biatlonske tekme morajo odstraniti več tisoč kubičnih metrov snega.
Lp

Triangel (m're, 21.02.2014)


Nočna. Zgoraj pomrzjneno in skorja, med masecni še nekaj kvazi pršiča, pod kočo lepo smučljiv in razmehčan sneg. Za večji komfort v bodočih dneh je ratrak potegnil špuro praktično do vrha. Tudi koča bo odprta v času počitnic non-stop.
Trpeli 2x Andrej in moja malenkost.

Gmeineck (Jure N., 21.02.2014)


Tokrat se nam je zdel Gmeineck idealen hrib v teh razmerah. V četrtek malo snega na Koroškem, torej deviškost v petek. Parkirali pri Kolmwirt gostilni in takoj na dile po dolgi dolini. Na srečo se je pred nami pojavil avstijski Nejc Kuhar, ki nam je skupini cca 10 smučarjev zgazil do vrha. Špuro je potegnil po desni strani hriba. Nižje je bil ojužen celc, z višino se je pa delal zmeraj boljši pršič. Novi psi so poskrbeli za bolj naporno turo v zadnjem času. Zgornjih 600vm se je bila vojna z coklami. Maža pa ostala doma. Na vrhu krasni razgledi, končno se je zanohtalo, pa sonček. Smučanje zgoraj petka, nižje pač deviška gniloba. Elanke pa spet dokazale da so top dile. Hribi na Koroškem so lepo ofrajhani. Uživali 2x fotra, 2x sinova (Matic, Timotej) in Rok.

Taligrat 2748m (Ksenija Vogrinc, 21.02.2014)


Od koče v zvezdno jutro do sedla, potem pršičenje kakih 600m, pse na smuči in na vrh .. in spet 1000 višincev pršičenja. Na koncu smo imeli tega pršiča že vrh glave :)). Potem pa ...konec tovrstnega uživanja in uživat domov v realnost .

Stellibodenhorn 2988m (Ksenija Vogrinc, 20.02.2014)


Po sneženem dnevu se je spet prikazalo sonce in rodilo krasen dan in prav tako turo. Iz Realpa, do koder smo se pripeljali z vlakom smo se povzpeli do koče Rotondohute na 2570m, nato pa nadaljevali do sedla pod Stellibodenhornom. Cepine v roke, dereze na noge in na vrh, od koder se nam je odprl razkošen razgled na vse strani. Po sestopu na sedlo smo odprašili do koče, kjer smo prenočili.

Legenden Firsten 2595m (Ksenija Vogrinc, 19.02.2014)


Napovedano je bilo poslabšanje vremena in zgodilo se je. Sneženje, megla, proti vrhu se je prikazalo tudi nekaj sončno toplega, a le za kratek čas. Smučanje po pršiču je bilo odlično, vidljivost pa na trenutke katasrofa. Šele naslednji dan smo videli, kje in katera pobočja smo devičili.

Rotstock 2951m (Ksenija Vogrinc, 18.02.2014)


Z gondolo na Gemmstock, potem pa pse na smuči in dalje Na Rotstock.. gor, dol, do kolen smo se pogrezali v puhec. Vreden je bil vsaj višinski meter, ki smo ga pregazili, da smo potem pri spustu lahko vriskali...

Gemsstock 2955m (Ksenija Vogrinc, 17.02.2014)


Andermatt - izhodišče našega 5 dnevnega pršičenja. Prostranstva z belo opojnostjo, ki te zasvoji. Prašilo se je pred in za nami, orali smo do kolen in čez, ... Nabrali smo okoli 12000 višincev pršiča, od tega prvi dan 6500 "off piste", vse ostalo pa na nožni pogon. Modro nad in belo pod nami ..
Kot rečeno smo se prvi dan ogrevali izven urejenih prog smučišča Gemsstock. Čakala so nas nezvožena prostranstva čistega puhca, saj je v noči na ponedeljek snežilo. Res dobro, res lepo.

Viševnik (Igor Dežman, 21.02.2014)


Ker imam soboto in nedeljo dnevno,sem jo včeraj sem jo mahnil na Viševnik,sicer sem imel druge plane pa sta obe cesti do spomenika zaprti.Zgornja sploh še ni zrolbana,spodnja pa je bila zaprta z prometnim znakom,s terencem je verjetno prevozna.Pod Zlatim vodam me je dohitel iskalec hišice od prejšnega tedna Drago in družno sva jo mahnila proti vrhu.Pod vrhom je začelo snežiti,zato sva jo hitro pobrala v dolino,novega snega 25 cm,do Plesišča odličen težek pršič,nato sva povzpela na hribček nad Plesiščem in odsmučala po gmajni do smučišča,sneg moker,a dobro smučljiv,na delih se nama je kar malo plazilo,tako da je na čistinah verjetno velika nevarnost plazov.Na koncu se je zjasnilo in plaz se je pokazal v vsej svoji veličini.L.P.Igor

V. Selišnik, Debeli vrh (Domen, 21.02.2014)


Meni najljubši pokljuški konci. Z avtoceste, ki je vodila na Viševnik, sva na Zlatih vodah odvila v nedolžno belino proti Kačjemu robu. Za robom sva se usmerila direktno proti V. Selišniku, ki sva ga napadla pod grebenom z leve. Odsmučala sva v Blejsko konto in se povzpela še na Debeli vrh. Sledil je še uživaški spust med macesni do gozdne ceste ter povratek na Rudno polje. Vreme je postreglo praktično z vsem, od sneženja na vrhu Selišnika, difuze pri spustu v Blejsko konto, sonca v njej in megle na Debelemu vrhu. Sneg skoraj celotno turo enak, južen, a lepo smučljiv pršič. Lepo odmaknjeni konci, kjer je mir zagotovljen...

Strelovec (1764m) (ŠpehM, 21.02.2014)


Iz Robanovega kota, kjer je v treh dneh pobralo 20cm snega, po vlakah, posekah in travnikih mimo Kneza na Icmankovo planino. Od tu po grebenu na vrh, ki je zaradi napihanega snega kar nekaj metrov višji. Z vrha Strelovca je na južni neporaščeni flanki opaziti kar nekaj talnih plazov. Spustiva se na sever v smeri prihoda, kjer imava zaradi gozda boljši občutek. Smučanje je prvih 300vm prav super, sledi 1,5km ravne ceste, nato pa po gnilcu v dolino. Zadnjih 200 višincev smučke raje neseva.

Viševnik (Marijana & Marko, 21.02.2014)


O kvaliteti smučanja veliko pove, da smo bili trikrat na vrhu. Danes zgoraj odlična smuka po že malo "postanem" pršiču, spodaj pa je bil nov sneg že hudo moker, pod njim pa namočeno od dežja. Vršni del do Plesišča smo vozili po desnih flankah, spodaj pa vsakič po drugi varianti, a nikoli po normalki.

Napoka pod vrhom Viševnika v smeri Konjščice je danes upravičeno dobila ime Viševnik Gletcher.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Viševnik (Franci, 21.02.2014)


Predvčerajšnjim je spet deževalo z afriškim peskom do vrha,čez pa je padlo nekaj belega snega.Špura kot vedno potegnjena.Plaz pod vrhom še vztraja,se je pa napoka povečala za nekaj metrov.
Pri smučanju je z vrha malo motila skorja,nižje pa je bilo mehko zaradi premočenega snega.
Zgornja žičnica ne obratuje,ker imajo zaradi preveč mokrega snega težave s teptanjem.
Lp

Nabojsova škrbina (IgorZlodej, 21.02.2014)


V Zajzeri je dober meter snega, tekaška proga urejena, vendar jo kmalu zapustim in grem čez travnike do ceste, ter po njej do spodnje postaje žičnice. Rahla skorja ne moti. Tik pred postajo žičnice naletim na neprehodno oviro, voda je izdolbla globok jarek, preko 3 metrsko steno pa je težko, zato grem malo naokoli. Do sem je bilo nekaj vej upognjenih na cesto, pa eno podrto drevo, ki ne ovira prehoda.

Od spodnje postaje grem po eni novi varianti čez strmi del, potem pa sledi izravnava pod kočo Pellarini. Nekaj manjših osipov prek sten, sicer pa nič posebnega glede plazov. Nad kočo Pellarini svež moknat, rahlo vlažen sneg preide v pršič in tako vse do vrha Škrbine.

Smuka odlična do koče, najprej dobra, sneg se je rahlo ojužil, vednar lepo smučljiv. Jutri bo spet drugače.

Ocena vsebuje tudi ambinet in vreme.

Železnica (Jaka Ortar, 20.02.2014)


Večerna.
Do lovske koče večinoma vlažen sneg, cca. 20 cm, više suh in tam na 1850 (zaključila sva na sedlu med T. poldnevom in Lepim vrhom) ga je že okoli 40 cm. Temu primerne smučarske razmere - v območju pršiča k sreči dovolj strmo, niže pa kar lepo po špuri oz. tik ob njej, ko je bilo dovolj hitrosti.

Še največjo težavo je med vzponom in nočno smuko predstavljalo prečkanje potočkov, kjer se ob neprevidnem koraku lahko udreš za debelino snežne odeje (torej zgoraj cca. 1,5m). Tudi nad Srednjim vrhom nekaj talnih plazov.

LP
Jaka

Pod Dovško babo (Franci, 20.02.2014)


Popoldne sem šel pogledat razmere proti Babi.Parkirati je treba že v Dovjem,ker je cesta neprevozna in ni nikjer za parkirati.Nekaj časa sem hodil po peš poti,ko pa je sledi zmanjkalo,sem šel malo po občutku.Sneg je premočen v globino,z višino pa je bilo vedno več novega snega.Se je pa spet izkazalo,(pod Hruškim vrhom)da so južna travnata pobočja idealna za talne plazove.Zaradi pozne ure sem zaključil na mestu,kjer se proti koči odcepi peš pot.Tu je bilo novega snega že blizu 30cm.
Kakšne smučarije ni bilo,ker je bil sneg zelo počasen,sploh v spodnjem delu.
Lp

Peca (Bistriška špica) (ŠpehM, 19.02.2014)


Iz Koprivne na avstrijsko stran na planino Luže. Nato po sledeh M&M na vrh Bistriška špica (2113m), kjer je pihal orkanski JZ in prinašal rumen pesek in temperature iz vroče Afrike. Z vrha nato proti jugu v Kumrov žlih kjer kljub strmini zaradi gnilega snega ni bilo prav super smučarije - itak je pa v hribih zmeraj fajn.

Rožni vrh (1478m) (ŠpehM, 18.02.2014)


Približuje se tekmovanje v turnem smučanju - Memorial celjskih reševalcev, in smo odšli pogledat kakšne so razmere na naši rezervni trasi. Na glavno progo proti Savinjskemu sedlu zaradi novozapadlega snega še ne upamo.
Na startu v Robanovem kotu (700m) je novega snega okoli 20cm na 10cm podlage. Pred Robanovimi travniki zavijemo desno v strmo poseko, nad njo pa nadaljujemo po gozdnih vlakah in travnikih mimo kmetije Knez (1200m). Tukaj je snežna odeja debela že okoli 1m. Do Rožnega vrha je nato po strmem redkem gozdu in vlakah še kakšne pol ure. Tukaj v gozdu je zaradi sence še nekaj pršiča, ki se nam lepi na namočene pse, vendar nato smučanje po njem vse odtehta. Spodnji del je bil bolj južen ampak še zmeraj lepo smučljiv.
Za zaključek pa še k turistični kmetiji Govc na štrudel in pir, za posladek pa zlata medalja Tine in zmaga risov (zaradi tega je ocena ture najvišja).

Še to: tekma bo 9.3.2014 in ste vabljeni vsi ki vas zanimajo turne stvari.
Več bomo objavili na naši spletni strani: http://www.grs-celje.org/

Uršlja gora 1699m (Goran, 19.02.2014)


Trenutne razmere v gorah so res nevarne po moji oceni
4 stopnje vsaj na koroškem ..
Več na Turne deske.si

Peca (Bistriška špica) (Marijana & Marko, 18.02.2014)


Bistriška špica po normalki preko planine Luža, pravzaprav smo zaradi močnega piša zaključili na grebenu zahodno od vrha. Novega, krasno smučljivega snega je nekje 15 cm, podlage pa dovolj za brezskrbno vijuganje, tako da smo vršni del ponovili, povsem spodaj pa je bil pršič že namočen. Opoldne nas je pri povratku do izhodišča pričakalo še brezplačno tuširanje z dreves.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dobrač (Ruljo, 18.02.2014)


Dobrač je hišni hrib Beljaka, kjer je možno najti varno smuko tudi po obilnem sneženju (kot je bilo včeraj). Podkoren je bil zaprt, zato je bilo treba čez Karavanke. Na parkirišču v Heiligengeistu pa že precej avtomobilov. Z Avstrijci poklepetamo malo o današnji hokejski tekmi (rezultat je bil takrat še 1:0 za naše), potem pa špuro pod smučke. Pršiča ogromno vse do vršne planote, kjer pa ga je veter spihal v kložo. Smuka po pršiču skozi gozd fenomenalna, le morda premalo strmo za toliko novega snega.

Breginjski Stol (IgorZlodej, 18.02.2014)


Po lepo zasneženi cesti z Učeje, potem nekaj po bližnjicah skozi gozd, star sneg lepo drži, v vršnem delu je bilo 10 cm novega s spodnjo kakšen cm dva debelo plastjo babjega pšena oz. sodre, ki je sicer deluje kot kroglični ležaj, ampak glede na majhno količino snega, ki je to plast prekril, je za plazove vsaj na tej višini povsem nepombno.

Ker so bile v zgornjem delu tako idelane razmere sva odsmučala še enkrat, no in potem sva se s prijateljem, ki je prišel za nama še enkrat povzpela na sam vrh.

Cesta lepo smučljiva, prav tako skozi gozd, tura kot taka pa glede na razmere kar priporočljiva.

Viševnik (Franci, 18.02.2014)


Dan je po službi že dovolj dolg za vzpon na hišno goro.Kot vedno je bila špura potegnjena.V nedeljo je deževalo do vrha,nato pa je čez zapadlo kakšnih 25cm precej zrnatega snega.
Opozoril bi na vedno širšo in daljšo napoko pod vrhom in samo vprašanje časa je,kdaj bo vsa gmota zgrmela proti Konjšci?
V zgornjem delu je veter naredil že precej klož,od Pleše navzdol pa po nezvoženih terenih krasen sneg,ki se je dobro sprijel s podlago.Nižje pa je bilo najboljše v gozdu,kjer se še ni naredila skorja.
Lp

Blejska koča (Jože Šter, 18.02.2014)


Končno - cesta od Mrzlega studenca do planine Zajavornik ponovno prevozna. Po zagotovilu strojnika bo jutri tudi do spomenika Pri Rupah. Snega je na Lipanci 4 m. Več kot leta 2006. Nevarnosti plazov vsaj tu in na Mrežcah ni (info Roman). Je pa pod vrhom Mrežc ogromna opast, vidna od koče. Smučanje perfektno !!

Lep pozdrav in srečno !

Razmere nad Ljubeljem (Marijana & Marko, 17.02.2014)


POSKUSNI KRAJEVNI LAVINSKI BILTEN ZA SREDNJE KARAVANKE: "... v snežno odejo naložile plazovno kritično plast babjega pšena ali sodre ..."

Popoldanski poskus s severne strani Ljubelja na Povno peč. Novega snega je 30-40 cm, pod njim pa moker sneg - v nedeljo je na Ljubelju namreč obilno deževalo. Na višini dobrih 1250 m (tam se svet precej postrmi), se nama je na lepem začelo močno mleti in pogrezati pod smuči, kot bi bila pod novim snegom plast peska. Prerez je pokazal, da je pod vršnimi 20 cm pršiča 20 cm "stiroporja". Vse skupaj je izrazito nestabilno, sneg s smučmi odrežeš kot za šalo, tako da sva brez razmišljanja obrnila. Kakšnih 50-100 m nižje je prerez pokazal, da je tudi tam (sicer zelo tanka) plast babjega pšena.

Podatki na vremenskih postajah kažejo, da je na Ljubelju temperatura padla pod ledišče včeraj ob 21 h, na Zgornjem Plotu pa šele opolnoči.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Hotunjski vrh (Jure N., 17.02.2014)


Težko je biti v službi in doma, če imaš novo igračo. Po poligonu kjer sem se bolj igral, sem končno dočakal ene vrste turo. Fajfar pripeljal pse iz Lj, pa smo z Bleda šli na Zatrnik. Snega je okoli 30cm frišnega južnega, na vrhu pa je že kazal znake pršiča. Smučanje krasno, Lhotse so spet ena mojstrovina Elana. V 2 tednih sem peljal Himalayo, 888, Aljasko in Lhotse. Definitivno je zmagovalka sicer kratkega venda sladkega testa. To kar ima Himalaya preveč in Aljaska premalo in pretežka 888 je sedaj Lhotse. Komaj čakam kaj bolj resnega in daljšega. Slike žal iz aparata iz škatle za prašek. Uživali Jure, Fajfar in Timotej, ter še par sotrpinov.

Mirnock (Darja Zaplotnik, 16.02.2014)


Lepo zaobljen njokec nad Millstattskim jezerom.

Izhodišče pri domačiji Spieler, dalje po utrjeni špuri. Zgoraj megleno in posledično orientacijsko zelo zahtevno. Pa še veter je zamedel špure.

Začetek spusta bolj po občutku, vidljivost je bila pač nična. Nižje ujamemo sledi predhodnikov, megleni pokrov pa zamenja čudovit razgled na jezero. Sneg po pričakovanju težak, vendar lepo smučljiv. Je bila pa tura v soboto najbrž poezija v pršiču...no, masovna poezija. ;)

Struška ( krožno) (Vanja Starčević, 15.02.2014)


Vremenska napoved je prekrižala načrte za dvodnevno turo, po konzultaciji z Juretom smo se odločili za Karavanke. Od Doma Pristava smo po cesti šli do doma Trilobit, naprej po markirani povi v Medji dol. Snega je veliko, podrtih dreves le nekaj. Malo smo premišljali ali bi šli na Vajnež, veter, ki smo ga čutili že pod sedlom Medvedjek, nas je hitro obrnil proti Struški. Od sedla po slemenu na predvrh, nekaj spusta in še naskok na vrh. V zavetrju kontejnerja smo se pripravili na spust in hitro odmučali do pl. Svečica potem nekaj proti sedlu Kočna in levo od žleba skozi gozd do ceste pod Križovcem. Zadnji del po gozdni cesti do Pristave. Snega je v spustu bilo različnih vrst: do planine kloža, ki se občasno predre in pršič, v gozdu predelan, ampak lepo smučljiv sneg. Pod Križovcem pa že močno ojužen sneg. Turo smo opravili: Lovorka, Zrinka, Nataša, Roman, Željko, Marko, Luka, Mario in Vanja

Smrekovec (Goran, 16.02.2014)


Turne deske kljub slabi vremenski napovedi v domačih
bregih tokrat krog okrog Smrekovca.
Več na Turne deske.si

Klek (miro, 15.02.2014)


Klek tudi tokrat ni razočaral. Zgoraj lepo uležan pršič, spodaj spomladanski putrček. Kljub vetru pa uživanje v čudovitih razgledih.
Več o turi tule: http://www.mphoto.si/?p=10631
Another Olympic Day

Sleme nad pl. Konjščica (Miha Gantar, 15.02.2014)


Manj standardna tura nad Pokljuko. Snega je ogromno, test snežne odeje pa je pokazal precejšnjo stabilnost. Super vijuganje, ki ga je bilo prehitro konec.

Več na: http://www.slotrips.si/slo/sis/ID/1221/Koncno-ena-lepa-sobota-na-snegu

Krniška glavica (Domen, 15.02.2014)


V Ukvah smo obtičali pred zaporo ceste proti oštariji Camoscio. Preusmerili smo se v Ovčjo vas, se zapeljali do spluženega parkirišča pri ostankih vojašnice in se napotili proti koči Grego. Nadaljevali smo mimo jezerca il Laghetto, približno v okvirih markirane poti, ko smo dosegli krnico, pa smo se z leve povzpeli še do izravnave, kakih 100 višinskih metrov pod vrhom Krniške glavice. Nadaljevanje proti grebenu se nam je zdelo prenevarno, zato smo tam z vzponom tudi zaključili. Smuka odlična, do koče po globokem pršiču, v gozdu pa se je tudi dalo prav lepo vijugati po dokaj dobro predelanem snegu. Snega je tudi v teh koncih res ogromno. Plavali in valjali smo se Živa, Martina, moja malenkost in Jani...

Korenščica, ko se dela dan... (miro, 14.02.2014)


Ponovitev dva dni nazaj opravljene popoldanske ture. Tokrat zgodnje jutranja. Od Doma na Pristavi sam na smučkah Luka pa na krpljih gaziva v novozapadlih 20 cm (pod Belsko planino).
Tura je bila namenjena fotografiranju sončnega vzhoda...ki pa ga ni bilo, vsaj ne v takšni obliki, kot sva si ga zamislila in kot so ga vremenarji napovedali. Kljub vetru in oblačnosti čudovito jutro, smučarija pa ena boljših to sezono.
Več na: http://www.mphoto.si/?p=10587
.

Mrežce (FranceS, 15.02.2014)


Mrežce so bile danes res precej oblegane - turnosmučarsko in tudi krpljasto.
Jaz sem parkiral na Rudnem polju in jo nato iz čistega veselja mahnil naravnost proti spomeniku skozi pokljuške gozdove. Šlo je malo gor, malo dol, pa najbrž tudi cik-cak, GPS je bil le v glavi, saj sem edini dve bateriji raje porabil za žolno.

Če odštejemo močan veter na vrhu, je bila tura odlična: sneg zelo različen, vendar večinoma lepo smučljiv, sicer pa pretežno bolj mokre vrste pršič, nagnjen k cokljanju.

Brda,Mrežce (Franci, 15.02.2014)


Danes enkratne razmere nad Pokljuko.Najprej smo šli na Brda in uživali v super razmerah vse do koče kjer spet pse na smuči in proti Mrežcam.
Medtem je začelo močno pihati in vzpon smo zaključili na grebenu,kjer se odpre panorama proti Triglavu.Od tu smo odsmučali naravnost skozi gozd v smeri proti spomeniku.Ta spust nikoli ne razočara.Nato pa še prijeten sprehod čez planino Zajavornik.
Cesto so danes začeli frezati in v naslednjih dneh bo prevozna v smeri Mrzli studenec-spomenik,seveda če jo spet ne zapade.
Lp

Lepenatka (Čeha, 14.02.2014)


Včeraj po nočni pozno dopoldan odpeljem v Mačkin kot.Spodaj zelo skromna snežna odeja,a z višino narašča.Ko pridem na planino,sonce prijetno greje.Na pse se lepi sneg,zato smuči snamem.Pse očistim in jh namažem z zeleno mažo.Do vrha sem imel mir.V brezvetrju se pripravim,občudujem razglede in po lepo smučljivem gnilcu pripeljem do avta.

Struška (zenki, 15.02.2014)


Malo daljši dostop s Pristave, precej topel vzpon in močan veter na vrhu. Zavila sva levo od koče in odsmučala po kar ok celcu. Fajn turca.

Škrbina pod Prestreljenikom (mah, 15.02.2014)


V kratkih rokavih skoraj do Prevale. Potem se je začel tisti veter in Igorjeva družba je bila dobrodošla. Še nekaj mojih fotografij.

Murnovec in Kresišče (Marijana & Marko, 15.02.2014)


Murnovec in Kresišče s severa. Na izhodišču pomrznjena skorja, višje pa vse več pršiča. Na vršni glavi Murnovca je bilo pršiča že do pol metra, tako da smo z vrha z užitkom odpršičarili kar trikrat.

Z vrha Kresišča do sedla je šlo tudi zelo dobro, prav tako vršna polovica do lovske koče, nižje pa tako-tako, na srečo je tudi skorja spodaj na senožetih malo popustila.

Opis ture najdete na: http://www.tejaoman.info/turno_murnovec.htm

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Svete Višaje (Janez, 15.02.2014)


Napoved vetra JV in mejava smuči je botrovala izbiri sigurne ture - vzpon po romarski poti, spust po smučišču. Martin nove plohe (daljše za 18 cm), Meta mojo Alasko (daljša 1o cm) in moja nova pridobitev LHOTSE (daljše 7 cm) so prestale prve metre. Ogromno turnih smučarjev na vzponu, nato pa se kar razgubijo. Vetra nič, tudi na vrhu pri križu samo rahla sapica. Vzpon BP, Meta pravi da je Alaska z Dinafitom kot superga. Na smučišču pa smo vsi trije nasmejano ugotovili, da je menjava smuči zadetek v polno. LHOTSE pa, oh ja, ostal sem brez besed, prvi občutki še bolje kot Alaska. Naslednja tura pa zagotovo ne bo po smučišču. Nasmejani Martin, Meta in Janez

Greim 2474m (Goran, 15.02.2014)


Turne deske tokrat v Wolzerskih tura
na enem izmed najbolj priljubljenih turnih smukih
v Nizkih turah-Greim z svojimi golimi pobočji
dobrih 800 vm.
bo zadovoljil še tako zahtevnega smučarja...
Več na Turne deske.si

Ovčji vrh (Mišo Jenčič, 15.02.2014)


Cesta do Stouhütte je z zimskimi gumami normalno prevozna. Med spodnjim in zgornjim (letnim) parkiriščem je čez cesto kakih 10 dreves, a se da vse zlahka obiti. Pasja gaz je bila dobra, le malo pod vrhom je bilo na čedalje več mestih spihano do po(ž)ledenele podlage - k sreči je bilo večinoma čez kakih 5 cm novega snega. Na vrhu je bril močan veter, zato smo se zelo hitro pobrali v dolino. Vršni del je bila bolj trda kloža, nižje luštna mehka kloža, v območju Mačenske planine skorja oziroma predirajoč se pomrznjen sneg, pod planino smo v gozdu iskali (in našli) pršič, v spodnjem delu ceste pa je bila že pomladanska čoftica. Vseeno smo bili s turo, vremenom in smuko zadovoljni.

Veliki Javornik (Ženiklovec) (Damjana, 15.02.2014)


Danes sva se odlocila za Ženiklovec iz smeri Grahovše. Cesta je plužena in relativno dobro prevozna do rampe. Od tu do parkirišča nekaj km naprej ni možno parkirat ali obrnit. Je tudi malo adrenalina zaradi voznih razmer in vejevja, ki še vedno visi proti cesti. Tura je lahka in prijetna, špure od danes potegnjene iz različnih smeri. Sva bila pa med prvimi po zadnjem sneženju, tako da se je dalo podpisovati. Pričakovala sv 4 letne čase, pa je bil na čistini in v gozdu večinoma pršič, navzdol po cesti pa mehek sneg. Vmes še postanek na pivu v koči pod planino Javornik. Damjana in Andrej

Škrbina pod Prestreljenikom, skozi Krnico (IgorZlodej, 15.02.2014)


Že zadnjič so me zanimale razmere v Krnici, danes pa sem izkoristil lepo dopoldne pred poslabšanjem in se podal gor.

Parkiram pri odcepu za planino in po lepo zasneženi in še lepše naluknjani cesti proti planini. Pred planino zavijem v levo, glede na barvito jutro nisem bil pozoren in sem zavil proti "žlebu", ki pa ni prehoden, zato malo "čaranja" naokoli in potem po dolini navzgor. Nekje na pol poti me je ujel Miha s katerim sva potem izmenično vlekla špuro po večinoma mehki kloži.

Na Prevali je bil pravi vihar, zato sva jo hitro ucvrla gor proti Škrbini. Tudi tam sva komaj našla malo zavetja za barako, se urdila in odsmučala.

Smuka dokaj dobra, najlepša seveda v zgornjem delu Krnice. No jutri bo že drugače.

Lipanca (Franci, 14.02.2014)


Danes je bilo v planu več,kot le Lipanca.Ker pa mi je vez kljub servisu v koči odpovedala sodelovanje,sem tam tudi zaključil.
Cesta še ni plužena (naj bi začeli jutri)zato je edini pristop preko planine Zajavornik.Smučina je utrjena in primerna tudi za pešce.
Špura je potegnjena na Mrežce in tudi v smeri Brd.Ponoči je zapadlo od 15 do 20 cm snega,ki pa ga je sonce močno ojužilo,le v senci je ostal suh.Kakšne smučarije ni bilo,saj se je vez komaj držala smuči.Bo pa jutri mogoče bolje.
Lp

Struška (Miha, 14.02.2014)


Dons pa ni vredno zgubljati besed. Smučarija fenomenalna. Od vrha proti Belski planini ponekod rahla skorijca in pršič. Od Belske planine po cesti do plazu pršič. Po plazu do Pustega rovta pa ena sama uživancija po pršiču. Skratka fantastično:). Vozilo smo pustili pri domu na Pristavi, ker je cesta splužena samo kakšnih 300m od Pristave proti Križevcam.
Uživali: Rajc, Miran in Miha.
LP

Blejska koča - Mrežce (Jože Šter, 13.02.2014)


Gozdne ceste še vedno niso plužene, torej je potrebno peš od Šport hotela ali pa od Rudnega polja. Sneg je dobro seseden. Hoja s smučmi ali krpljami je prijetna. Peš pa je zgaženo le do planine Zajavornik, kjer so urejene tekaške proge. Na Lipanci je 3,5 m snega. Oskrbnik Jože pravi da ga v tem času ni bilo še nikoli toliko. Skupina Švicarjev, ki je prismučala z Mrežc, je razmere za smučanje ocenila za odlične.

Lep pozdrav in srečno !

Trupejevo poldne (Jure N., 13.02.2014)


Končno lep sončen dan. Tokrat Žiga izbere turo. S Srednjega vrha po Železnici proti lovski koči in od tam na vrh. Spodaj je bilo še trdo, rahlo ledeno, vendar je kmalu začela višina pršiča naraščati. Južne in jugozahodne flanke imajo skorjo, vendar smo brez problemov zgazili na vrh. Sicer je bil namen preko sedla smučati na Grajščico in potem na Kresiče, vendar je moral biti Matic do 12.30 v šoli. Tako smo šli na Trupeja. Vzhodno pobočje pa vriskanje in skakanje v krasno uležanem pršiču. Sicer sem naredil največji pršičasti greh kar jih je, ker je Himalaya ostala doma in Lhotse še brez okovja. Tako sem Aljaski za poslovilno turo privošil krasen pršič. Malo nad lovsko bajto v Hladniku pa je že začelo rahlo pokati s sončnih strani. Sledil je še doolg skate v stilu naših bronastih olimpijk z rahlim spustom do Srednjega vrha. Uživali Žiga, Jure, Matic, Uroš, Jernej in Tadej

Korenščica (miro, 12.02.2014)


Včerajšnja Korenščica je bila ...hm...Olimpijska.
Več na povezavi: http://www.mphoto.si/?p=10579

Škrbina pod Prestreljenikom (IgorZlodej, 13.02.2014)


Čeprav del poteka po nekdanjem smučišču, je vsekakor vredna obiska.

Začetek pri odcepu za Planino Krnica, tako, kot pred dnevi. Sneg je bil do C postaje pomrznjen in tudi nekoliko valovit od dežnih žlebov. Za bolj udoben vzpon so v takem srenači kar dober pripomoček. Od C postaje naprej smo šli po smučišču, delno spihano, delno napihano, mehka do trda kloža. Da so vse žičniške naprave pod snegom sem pisal že zadnjič, le, da so bile danes še lepše vidne. Povzpeli smo se na Sedlo - Škrbino in se zaradi vztrajnega JZ vetra in megle, ki se je divigala iz doline kar hitro dpravili. Malica je bila spodaj na strehi D postaje, potem pa luštna smuka vse dol do C postaje, naprej pa malo po gozdu, kjer je bilo boljše kot po ratrak cesti.

Na Kaninu smučali Grega, Jure, Blaž in avtor.

Klek (Frenk, 13.02.2014)


Kljub obetavni napovedi in sončnemu jutru je na vrhu vladala prva zima.V gozdu je sneg pomrznjen in skorja drži proti vrhu pa je sneg spremenljiv,na soncu novi sneg ustvarja coklo na psih,na vrhu je trda kloža in jelepo smučljivo.Za pravo pomladansko smuko bo treba še malo počakati

Lepenatka (Jurij Šoba, 13.02.2014)


Turo na Lepenatko sem izbral iz dveh razlogov: priporoča jo Jenčič v svojem vodniku, pred nekaj dnevi sta bila tam dva smučarja (Špeh) in sporočila, da ni podrtih dreves. Po opravljeni turi se mi zdi varianta iz Mačkinega kota še boljša, kot iz Gornjega Grada mimo Knebovška. Z avtom se pripelješ po asfaltu do Belina, do najvišjega Vrbočnika (ca. 800 mnv) je le še 500 m makadama. Široka pot do pastirske koče je odlično označena in dobro smučljiva. Možna je smuka po Belinovih travnikih v nižje dele Mačkinega kota. "Od oka" se mi zdi, da so zahodni travniki Lepenatke daljši od vzhodnih. Kakorkoli, turo sem zabelil še s spustom na sever pod kočico na Kalu do gozdne ceste pod Rogatcem (ca. 1200 mnv), ker sem računal na pršič. Saj je bil, ampak blizu gozda in v njem. Tako sem skupaj naredil 850 vm. Vreme je bilo jasno, ob povratku se je jačal zahodnik in delal zavese. Zaradi lepot narave dajem turi najvišjo oceno, čeprav je bila smuka na južno stran težavna. Sneg pa vse mogoče, razen gnilca: ledenozrnata skorja, nosilen in nenosilen napihan sneg, skorjast pršič, čisti pršič.

Viševnik (Igor Dežman, 13.02.2014)


Vse je že sošolec Franci napisal včeraj,danes ni bilo nič drugače,le turnih smučarjev je bilo kar veliko.Res fantastična smuka,glede na to da je 14 dni snežilo in deževalo.L.P.Igor

Kofce (Rok Kovač, 13.02.2014)


Redko se me loti kak prehlad, zato sem moral cilj ture nekoliko zreducirati.
Planota Kofc pozimi skoraj vedno dovoli, da se povzpnemo na njeno teme in tudi tokrat je bilo tako.Zopet vlečem prvo špuro, ker je predhodnik s takratkimi po žabje zavil nekam v bližnjico hoste.Jutro je bilo spokojno brez sapice, sicer pod nulo, na trdi podlagi pa novi sneg, ki se je z višino debelil.Začuda tukaj v gozdu opazim le sem ter tja kakšno podrto smreko, v bistvu zanemarljivo.Zgoraj, ko se smrekovje spremeni v čiste poljane pa vedno pričara rajska vrata.Košuta se je bleščala v debeli snežni odejo, zgoraj pa modro nebo.Pri koči odkidam klopco in malo zakinkam, potem se malo okrepčam, nato pa špuro potegnem še mimo križa na prvi kucelj grebena Kofce gore.Opazim, da se je točno na starem mestu pod Kladivom in vzhodneje na Pungartski gori do tal odpeljal svež plaz.Nekaj je tudi napok, saj so pod novim snegom še dve plasti, ki se niso dobro spijele med sabo.Ob hujši odjugi bo na Košuti tako lahko kar pestro.Vršnji strmejša južna pobočja so se klub višini še najbolj ojužila, boljša je bila smuka pred kočo, nižje v hosti v smeri stare poti iz Ljubelja smuka podpovprečna, nižje pri Matizovcu pa utrjeno z nekaj odjenjanja še ta najboljša.Po lepi turi pa sem moral zaviti še v kranjsko Promontano po MHW Ascent gamaše.Smučarsko snežne razmere se kot vreme zelo hitro spremijajo, saj nas v prihodnje spet čaka odjuga z dežjem z visoko snežno mejo.Lp!

Zirbitzkogel 2396m (Goran, 13.02.2014)


Turne deske na priljubljenem štajerskem razgledniku
Več na Turne deske.si

Veliki Javornik (Škof, 12.02.2014)


Nevreme ustvarja nepredvidene plane. Ta teden sem dvakrat srečal sebe na stadionu, ker zaradi podrtih dreves in razritih poti ni prijaznejše izbire za tek. Dež skoraj ni več ovira. Namesto, da bi ob večerih pregledoval turnosmučarske novice, karte, vodnike sem končal v Stari elektrarni in bil navdušen nad Handkejevim "Še vedno viharjem". Toplo priporočam!!! Mogoče me je tudi zato potegnilo v smer proti Avstrijski Koroški. Ampak samo v smer.
Kar hitro je treba na pse /pri cestarski uti za pesek ob koncu asfalta/. V spodnjem delu mogoče dvakrat na kratko zmanjka snega na cesti a se naredi lep obvoz po bankini. Podrta drevesa so požagana in odstanjena. Tudi sankačev ne manjka. Višje od doma je nekaj dreves na poti ob katerih je treba sneti smuči. Po drugi varianti pa malo telovadiš s smućmi med vejami in debli ter v nizki račji hoji, dokler te cepin na nahrbtniku ne spravi v neroden položaj. Do vrha se debelina snežne odeje krepi. Zgoraj nad sedlom pa je nabit napihan sneg z malo skorje. Dol malo po gozdu malo po cesti. Mimo doma pa po Poljani in do potoka. To je bil sploh najlepši del smuke današnjega dneva.
Saj bi se čez razmere še kaj pridušal. A po dolgem času brez dežja, tu in tam malo jasnine. Torej uživaško.
Vmes sem kar pozabil slikat.
Še bi!

Viševnik (Franci, 12.02.2014)


Hribi nad Pokljuko so pod nekaj metri snega povsem spremenjeni.Tam kjer so ponavadi doline,so sedaj hribi.Že spodaj je čez dva metra snega,ki se do vrha še precej odebeli.Sneg je precej kompakten in predvsem proti vrhu je podlaga čvrsta,čez pa kakšnih 20cm mehkega snega.Je pa vidna napoka pod vrhom na južnem pobočju v smeri Konjščice,kjer se zna ob odjugi kaj odpeljati.Smučanje je ena sama uživancija po pršiču vse do dna.
Lp

Čofatijev vrh (Goran, 12.02.2014)


Zopet smo šli preverit snežne razmere na Koroškem
po včerajšnjem sneženju na lokal breg...
Več na Turne deske.si

Mesnovka (IgorZlodej, 12.02.2014)


Od Mlinča do Mangrtske planine in še približno 100 višinskih metrov višje je bila rahla skorja, ki pa bo jutri že kar konkretna. Potem pa je bil samo še pršič, veliko pršiča na 2-3 meterski podlagi. Višje, se pravi na okoli 1800 m je bilo tudi nekaj mehke klože, tudi pihalo je, vendar še znosno. Šla sva do zadnjih macesnov oz. še nekoliko višje, proti sedlu pa je zaenkrat še prenevarno.

O smuki zgoraj ni kaj dodati, taki dnevi so redki, ko se utapljaš v pršiču.

Za piko na i, pa na kuhančka na Predel, štrudel pa je častila Boža, bil je božanski.

Povna peč (Marijana & Marko, 12.02.2014)


Nič posebnega, pravzaprav (pod)povprečna smuka. Ob zadnjih večjih padavinah je očitno bolj ali manj deževalo do vrha. Na srečo je bilo čez nekaj frišnega pršiča. Zjutraj je še snežilo, meja je bila nekje na 800 m.

Letošnja zima je poskrbela za "čudovite" snežne/dežne valove. Za gledat so prav luštni, za smučat pa prav nič.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mala Raduha (ŠpehM, 11.02.2014)


Turo začneva na višini 850m, nekaj ovinkov pod kmetijo Radušnik. Do tam je tudi potrebno narediti kakšen obvoz-prestop zaradi nedavne ujme. Naprej skozi gozd po vlaki, ki je dobro zalita s snegom do Loke pod Raduho (1520m). Tu je skupaj 120cm snega, od tega okoli 30cm novega južnega sprijetega na trdi podlagi. Na višini 1700m se začne nov suh sneg, ki nama dela ogromne cokle, tako da se 100m pod vrhom raje sezujeva in nadaljujeva peš do vrha. Smučanje dol je pa fajn ne glede na različne vrste snega.

Lepenatka (ŠpehM, 10.02.2014)


Avto pustiva v Mačkinem kotu na ovinku (nmv 750m). Mimo Vrbočnika po travnikih je snega komaj kakšnih 15 cm, ta je pomrznjen in se ne predira. Nadaljujeva po gozdni vlaki, kjer so posledice žledoloma vidne do višine 1000m, vendar ne ovirajo hoje in smučanja. Na isti višini se začne tudi nov sneg, ki ga na odprtem terenu veter odlaga v kotanje. Z vrha (1426m) smučava previdno, ker se zaradi megle težko razloči nov mehak-počasen ali star trd-hiter sneg. Ob boljši vidljivosti prav lepa tura, ki je tudi v spodnjem delu dovolj zalita s snegom.

Zelenica-Triangel (Matej, 10.02.2014)


Cilj današnje poznopopoldanske turce je bil Triangel. Psi zagrizejo pri avtu. Sneg je prvih 100 višincev še malo vlažen, višje pa že precej suh. Maširava kar po servisni poti. Novega snega je tu kakih 40cm. Veva, da ta trasa zna biti nevarna, vendar menda ne ob današnjih razmerah (nizka temperatura, ne ravno ogromno suhega snega...). Pri domu že piha močan vzhodnik, malo višje pa zahodnik. Skratka, čudno zvrtinčeno. Mehka kloža nastaja. Z vrha se spustiva v redek gozd v smeri zgornje postaje, spodaj prečiva do servisne poti (vidljivost na smučišču je namreč zelo slaba), in malo kasneje v redek bukov gozd nad srednjo žičniško postajo. Zgornji del super pršičast, po smučišču gre pa bolj počasi zaradi močnega vetra v čelo. Pri avtomobilu se zopet srečava z Dejanom. Pove, da je čez servisno pot potegnil plaz. K sreči se nismo srečali. Pa naj bo to še eno opozorilo več, da je gibanje
po servisni poti nad srednjo žičniško postajo Zelenice res nevarno, če ne vladajo ˝ziher˝razmere.

Možic, Šavnik, Kobla (miro, 10.02.2014)


Kljub megli in nič kaj prijaznemu vremenu v dolini je bila tam višje zgoraj zimska pravljica. Sicer meglena, pa še vedno lepa.
Cesta na Soriško planino z Bohinjske Bistrice zgledno očiščena, na soriški pa že 40 cm frišnega od včeraj.
Več na povezavi: http://www.mphoto.si/?p=10502

Mirnock 2110m (Goran, 10.02.2014)


Turne deske zopet na pohodu tokrat Mirnock 2110m
glede na vremenske razmere in nevarnost plazov
odlična izbira ...
Več na Turne deske.si

Tromeja (Peč) (FranceS, 09.02.2014)


z Ljubljane sva se odpeljala v dežju z namenom, da se ustaviva, kjer bo dež prešel v sneg.
Tako sva se pripeljala do Rateč, sredi vasi nataknila smuči in se odpravila proti tromeji - glede na razmere se nama je zdelo po cesti še najbolje. Po približno dveh urah sneženja sva prišla do planinske koče, ki je bila v takem vremenu seveda zaprta. Odsmučala sva pretežno po svoji sledi, pa kakšen travnik sva uporabila. Zgoraj se je sneg lepil na smuči, pa tudi niže ni šlo prav hitro. Vseeno pa si je bilo prijetno razgibati noge.

Dolfov rob pod Rodico (Luka, 09.02.2014)


Šel sem bolj zato, ker me je zanimalo stanje v rutarskem gozdu po zadnji ujmi, kot pa zaradi smučarije. Do ~950 m.n.v. je precej polomljenih dreves, zato je tudi težko prehodno. Prav na tej višini je bila danes tudi snežna meja.
Nadaljeval sem po planinski poti v smeri Rodice. Pri koči pod Jehlcem je novega snega že kar okoli pol metra, skupno okoli enega metra. Po bukovem gozdu nad kočo sem se vzpel do vzpetine imenovane Dolfov rob(1500m).
Od smučanja razen v zgornjem delu nisem imel kaj dosti, sploh pa ne v območju žledoloma..

Zirbitzkogel 2396m (Goran, 09.02.2014)


Danes Turne deske na priljubljenem avstrijsko štajerskem razgledniku
Zirbitzkoglu kljub obilici novega snega super tura...
več na Turne deske.si

Blejska koča - Mrežce (Jože Šter, 08.02.2014)


Cesta od Mrzlega studenca mimo Kranjske doline , Zajavornika in spomenika je sicer plužena krožno, vendar je novega snega preveč za vožnjo (parkirišča še niso plužena). Parkiramo pri Šport hotelu. Tudi gozdna cesta proti planini Zajavornik je plužena, tako da je hoja s smučmi prijetna. Proti Lipanci je snega vedno več (pri Blejski koči blizi 3 m). Sneg je dobro predelan, vendar hoja brez smuči do prve ohladitve ne bo možna. Tudi proti vrhu Mrežc so razmere podobne, le da je pod vrhom sneg skorjast. V dolino smučamo mimo spomenika, da odkidamo oskrbnikov avto. Smuka prijetna kljub obilici novega snega.

Lep pozdrav in srečno !

Alpes d"Huez (Damjana, 08.02.2014)


Ko sva se danes vracala domov, sva med voznjo po avtocesti med Postojno in Vrhniko ostala brez besed. Saj nekaj slisis od dalec, ampak si ne predstavljas. Meni se je zdelo se najbolj podobno opustosenju po izbruhu kakega vulkana….
Pretekli teden je bilo v osrednjih francoskih Alpah vreme spremenljivo, z veckratnimi obrati tudi cez dan, ampak vsaj skode ni povzrocalo. V Alpes d"Huez (pa tudi Les 2 Alpes in La Grave) je, kljub dvema posiljkama, snega se vedno malo. V šestih dneh sta bila dva dneva pretežno sončna. V sredo popoldan je močno snežilo, v dolinah do 30 cm, na vrhovih je vse odpihnilo. Nevarnost plazov je ostala 3 stopnje, nevarnost "stein kontakta" pa 5. stopnje.... Vceraj (petek) je na 1800 spet zapadalo cca 30 cm snega, ob mocnem vetru. Puhca je bilo tako ves teden veliko, na progah kot tudi izven prog, zal pa je bilo precej toplo – na 1800 m vecinoma okrog nicle….Najnizja temperatura na 3300 m je bila -10C. Alpes d’Huez je prijazen do vseh, ki imajo radi “off road” smucanje, pa tudi primeren za vask zep. Ljudi je relativno malo in imas cele poljane lahko zase, ce le pravilno izberes traso.
LP, Damjana in Andrej
P. S. Danes je bila cesta preko Col de la Lautrec proti Brianconu bolj tipanje v snegu na cesti in sneznih vrtincih v zraku, veckrat smo se morali ustaviti, ker nisi videl, kam peljati.

Prestreljeniška škrbina (IgorZlodej, 08.02.2014)


Po Breginjskem Stolu, Stožju, Mesnovki v tem tednu, danes še na Kanin.

Začel sem na odcepu ceste za planino Krnica, potem pa sem šel po stari ratrak poti proti C postaji. Do tam je snega sicer dovolj, pod C postajo že okoli 3 m, vendar je bil precej moker. Od C postaje sem hodil po smučiščih, megleno, sneg pa suh. Občasno se je sicer pokazalo nekaj sonca, sicer pa tudi nekaj zmernega JZ vetra.

Žičničarski objekti so delno ali v celoti pod snegom, nad 2000 m je najmanj 5 m snega, ponekod v zametih in kotanjah še bistevno več.

Smuka do spodnje postaje trosedežnice Skribi krasna, naprej do C postaje pa zelo gosta megla, tako, da sem se držal špure sicer bi lahko kam zašel. Naprej je bilo Ok, le sneg je zaradi mokrote malo bremzal.

Plazov nobenih, podlaga precej kompaktna, le nad 2200 so se ustvarjale klože.

Jerebikovec (Matej, 08.02.2014)


Vremenska napoved, da bo nad 900m snešilo ni držala. K sreči tudi deževalo ni močno.Snega je ogromno, vendar do sedla čisto gnilo.Od povsod vse kaplja in curlja. Nekaj dreves je polomljenih, vendar neke panike ni. V glavnem manjše veje. Na sedlu se začne pravo zimsko vzdušje. Sneg lepo bel, južen vendar ne gnil. Drevje lepo zafrajhano. Zgornji del spusta z vrha po južnem celcu je bil super. Od sedla dol pa nas je med spustom ustrezno zavirala južna podlaga, ampak je šlo. Še nasvet za tiste, ki doma pozabijo pse...dve gurtni in malo silvertejpa lahko rešijo turo. Preverjeno

Visarje (barbara, 08.02.2014)


Čeprav je bil plan lenarjenje, me je sredi dopoldneva zagrabila abstinenčna kriza in sem se zapeljala proti Gorenjski. Dež je padal do Kranjske Gore, potem pa rahel sneg. V Trbižu se je skozi luknje med oblaki že kazalo modro nebo. Malo pred krožiščem pri žičnici zavijem levo. Parkiram tik pred začetkom pasje gazi. Sprva je bilo čez njo še nekaj podrtih dreves, ko pa so se začele smreke, pa nič več. So se pa zato na veliko otresale snega. Gaz me je udobno pripeljala do vrha, razgledi lepi, proga v odličnem stanju, smučarjev zelo malo. Prismučala sem naravnost pred avto.

Klek (Jure N., 07.02.2014)


Ko sem se vozil iz nočne sem videl da je Pokljuka v sončku, pa vendar smo šli raje v domače kucle.Parkiramo pri Tarmanu, vendar samo 4x4. Potem pa lepo do Jeseniške planine na kratko pavzo in nato naprej. Potem se je zaprlo in nekje okoli vrha smo obrnili, vidljivost nična. Sneg spodaj južen, vendar pod smrekami pomrznjen, višje pa trda kloža, ki se ni predirala pod hojo. Pod kložo zbit suh sneg. Dobri obeti za smučarijo po naslednjem sneženju. Smučanje doli eno prebijanje od smreke do smreke, kak zavoj pršiča. Nižje južno, še kar užitno, spodnji travniki pa tak gnoj, da če nisi vozil po špuri te je katapultiralo naprej. Trenutno razen če ni prehude abstinence odsvetujem. Na celotni turi videli 2 podrta drevesa. Naši konci so jo očitno bolje odnesli. Uživali Jure, Miro in Žiga

Peca (Goran, 07.02.2014)


Turne deske zopet v domačih koncih na Peci
več na Turne deske.si

Stari Vrh (boris, 06.02.2014)


Ker se razmere spreminjajo, sem še pogledat na Stari vrh. Cesta je prevozna. Sedežnica obratuje neprekinjeno od prejšnega petka (razen kratke prekinitve med nočno smuko). Rajfnk ne deluje. Ostalo pa pripravljajo. Snega je dovolj. Spodnja plast je zbita in poledenela, zgornja plast je predirajoča skorja, tako da ne omogoča zavojev razen na smučišču. Nekaj lepih zavojev je mogoče nad zg. postajo, kjer je trdna skorja.

Vitranc (Jure N., 06.02.2014)


Zdaj, ko so Španov vrh zratrakiral je ostal še Vitranc. Ob 12h se z Jernejem dobiva v Podkorenu, s pomočjo prijateljev odpeljeva z 4sedo gor. Pred nama se pojavi peš gaz. Nekaj časa sva šla na smučeh, potem pa raje peš. Na vrhu srečava 4 junake, kapo dol. Malo debate, počakava da se fantje pripravijo in odprejo strmino. Sledilo je vriskanje, nato po smučišču naprej. Sneg je precej predelan, spodnja plast je zbita, čez nekaj pršiča. Drevje pa je odvrglo težo. tako da ni bilo nevarno. Sprobal sem sposojeno Himalajo, ki se je v pršiču izkazala za top, strmine po smučišču pa me niso navdušile, verjetno premehak pancer. Uživala na hitro Jure in Jernej

Sv. Jakob nad Ljubljano (Rok Kovač, 05.02.2014)


Nezahtevna tura na Jakoba se je sprevrgla v pravo odisejado žledu, nedostopnega terena zaradi podrtih dreves in srhljivega pokanja po Polhograjcih vse naokoli.
Sprva je bil dostop čez Sv. Marjeto nad Žlebmi povsem odsvetovan s strani domačinov.V drugo se zapeljem preko Sore v Ločnico, kjer je cesto dobesedno zatrpalo s podrtim drevjem, ki je od danes naprej šele postala prevozna, a nikakor še ne varna!.Vmes srečam domačina gostilne Legastja, ki mi odstopi njihovo parkirišče, saj je avtb. postaja, kjer se ponavadi parkira, polna hlodovine.Gor jo mahnem precej previdno in se izognem vsem potencialno nevarnim drevesom ter nevarno upognjenih vrhačev smrek.Podrte so tako smreke koz bukve in sadna drevesa.Pot na Jakoba je povsem prepredena s podrtim drevjem, zato izbiram druge prehode.Od stalnega oprezanja gor, me je že vrat začel šponati.Tam kjer so smreke z debli dobesedno visele v odklonu vsaj 1m od vertikale ali so se upognili vrhači, sem urno pospešil korak.Vršnji hrib Jakoba je odet v popoln debel led, zgoraj pa 10cm južnega pomrznjeneg grahastega snega z vmes nekaj pravega, nek mix.Na vrhu sem srečal samo še enega pogumneža, ki je bil včeraj peš na Krvavcu in povedal, da je tam pod 1000m isto ledeno, nad to višino pa ne več, samo sneg.Tudi domačini v gostilni Legastja so dejali, da je je najhujša požled prizadela gozdove od 500m do 1000m.Samo pri začetnem hribu nad Soro (cesta Sora-Osolnik, prvi levi ovinek, ki obide hrib za prvim strmim klancem) je popolna poseka, da bi z avta lahko gledal v dnevne sobe hiš v Sori!.Na Govejek so se šele danes prebili po cesti, tudi do Mickine hiše pod njo.Natezno-vzvojne napetosti v padlih hlodovinah pa so takšne, da pri žaganju lahko motorko pri sprostitvi napetosti hloda, le ta poleti kar 10m v zrak ali pa direktno v človeka.Zato pravijo, da bo sprva treba s traktorji hlodovino zapeti in odmakniti, da se napetosti porazgube, potem se šele žaga.Hlodovina v grapah in strmih predelih pa bo tam ostala za vedno.Tudi moj sosed, ki šteje že 92 let ne pomni takšnega žledu.Huda zima je bila l.1929, ko mehurji slabo napravljenih otrok niso držali, pri lulanju pa je samo led dol padal.V hlevih so morali živino z dekami pokrivati, da ni zmrznila, kljub temu, da so hleve obdali z debelo slamo, bukve so se po hudem poku razklale na dvoje.Smuka z Jakoba je bila po ledeni nagrbančeni podlagi (ledne frnikule) precej posebna izkušnja, kjer si moral paziti na tipajoč bolj direkten raven zavoj z manj brzine, da ni prišlo do presenečenj s stranskim katapultiranjem.Zgornja površina se je že ojužila in omogočala ne težavne zavoje do ledne površine.V hosti je po 10h začelo pokati in ječati z vseh strani, zato sem kot izhod v sili izbral greben do Katarine, sedla Topola in po cesti do Trnovca ter Legastje.Tudi tam sem videl ogromno podrtih dreves, ki so še padala ne daleč od mene.Prednost ceste pa je v tem, da se v sekundi-dveh, ko drevo še odda pok preden pade, lahko hitreje kam umakneš, kot v sneženem predirajočem gozdu.Pri Trnovcu so me z avta POP TV še s kamero malo poslikali, zato se me ne čudite morda v današnjih poročilih.
Gibanje v gozdu je izredno nevarno, po napovedi deževnega vikenda pa bo na vrsti še en lom dreves, tako domačini.

Hotunjski vrh (Igor Dežman, 05.02.2014)


Pozdravljeni!Ravnokar sem se vrnil s Hotunca,zato danes samo info brez slik.10 cm novega,špuro sem potegnil,le da se danes slišijo glasovi pokajočih dreves v gozdu,zato se ne držite bližine dreves.Klical sem tudi na Lipanco,cesta nesplužena,nevarnost plazov in padajočih dreves.Bo treba ta vikend samo na Hotunca im mal kelnarco pogledat k Jagru.L.P.Igor

Hotunjski vrh 3x (Igor Dežman, 04.02.2014)


Po večdnevnem metanju snega z lopato,sem sklenil da še probam kako gre to s smučmi.Glede na razmere je bil Hotunc še najbolj primeren cilj.Do Zatrnika so me pozdravljala globoko priklonjene drevesa,po svoje lep,v resnici pa žalosten pogled.Špura na Hotunca je bila že potegnjena,zato sem bil hitro na vrhu.Prva runda snega je pomrznila in drži težo človeka,v nedeljo pa je namedlo še 30 cm pršiča,tako da je bila uživanacija po Fis progi popolna in sem jo ponovil 3x.Na vrhu sta me dohitela še luknjača z Debele peči od prejšne ture,imela sta krplje in upoštevala mojo špuro,sta delala svojo.Zgoraj smo se mal pohecal glede prejšne ture in sklenili da gremo na polno luno v Škofjeloške hribe.Na koncu še k Jagru na čaj in mal spat,sem bil z nočne,a za tako smučarijo tudi spanec zanemariš.Jutri ponovim vajo.L.P.Igor

Augille Rouge (boris, 31.01.2014)


Zima v Franciji zadnji teden v januarju ni bila tako pestra kot v Sloveniji. Zato pa je bilo bolj pestro smučanje in še posebno po smučanju. Presmučali smo vse od Champagny, Plan Peisy, Les Arc, Tignes in Val"Isere. Drugi (tretji) dan je ponoči zapadko 20-30 cm snega, tako da je bilo vse belo. Vendar v Savojskih alpah snega ni veliko. Na ~2500m je 150-170 cm na osojnih legah, na prisojnih pa pol manj. Aleš je odlično organiziral vse od koče, kart do vremena in Dragana še za dodatno družbo. Uživali smo: Aleš, Mojca, Klemen, Tatjana, Dunja, Dare, Andreja, Saša, Ula, Gordana, Irena, Nina, Dragana in Boris.

Rudnica (Aleš, 02.02.2014)


V aktualnih razmerah v Bohinju, ko je na 75 cm snega začel padati dež in odplaknil celo kondicijsko sobotno gaženje v megli, o nevarnostih resnejših tur, celo Koble, sploh ne bi razpredal, je že nedeljski dopoldanski sneg bil pravo olajšanje. S praga hiše v St Fužini sem drsal na smučeh najprej po zasneženi kolesarski stezi do kolovoza na Rudnico, potem pa po sledi neverjetno vztrajne luknjačice (kapo dol, respect, kot sem ji povedal že ob pozdravu, zgaženo je bilo kakšnih 150 višincev!) lepo ugrezajoč se proti vrhu. Kloža se je delala, seveda pa še ni držala. Še bolj zanimivo je bilo učenje o strukturi snega: kjer je bila sled potočkov, torej ugreznine na površini, se je ugrezalo dobesedno do tal, torej kakšnih 60 - 70 cm. Na hrbtih pa se je dalo lepo hoditi s kakšnih decimetrom ali dvema ugreza. Je pa vse v žledu in ponekod je bil obok prav senzacionalen. Še bolj senzacionalno je pokalo, posebej visoke bukve tik pod vrhom, zato sem na vrhu zadnje jase, na 940 m previdno obrnil. Ko sem snemal pse, je prav srhljivo počilo in ena se je lepo preklala, angel varuh je bil nestrpen in sem se pobral dol. Dolgi zavoji po jasi, potem pa rodeo po kolovozu, v sredini celo nekaj dokaj bizarnih kratkih zavojev v celcu v ozkem kolovozu. Večina tehnike je pa spominjala na Zdarskyjev plužni zavoj. Vendar: niti enkrat nisem ubrisal! Po kolesarski je letelo (?) nazaj, dobesedno po cesti do praga sem prilomastil. V dveh urah in pol sem se dodobra namočil, namučil za vzdrževalno kondicijsko turo v coni 3 po Suunto training managerju in zaslužil odlične pečenice. Vsekakor res, ne šalim se, priporočljiva tura, ne prvič in upam ne zadnjič je rešila globoko zameten vikend.

Pokljuka (Marjan, 01.02.2014)


V soboto je na Pokljuki ves dan močno deževalo. Snežiti je začelo po 16ti uri. Ker sem bil že tam, sem šel s turnimi smučmi od križišča pri Šport hotelu mimo planine Zajavornik proti Lipanci. Prišel sem do prvega ovinka pod poseko. Do tam sem porabil tri ure!!! Snega je bilo 1 meter, popolnoma mokrega in prepojenega, vdiralo se mi je s smučmi od 20 cm do čez koleno. Mokro in naporno. Naprej se mi ni zdelo več varno in snega je bilo še nekoliko več.
Na parkirišču pri planini Zajavornik ga je bilo 50 cm.

Velika planina (Mišo Jenčič, 01.02.2014)



Mala Grmada (m're, 30.01.2014)


Varianta mimo Mačka prek Mah'čka do Male Grmade. 40-50 pršiča na podlagi, v soju čelk. Ves čas snežilo, no malo pred polnočjo oz. tik pred avtom pa pričetek današnjega ''vesoljnega potopa''.
Neka druga realnost izpred slabih 24 ur, brez kake uporabne vrednosti. Včasih je pač treba razmere dobesedno ujet.

Trpela Andrej in m're

Španov vrh (Jure N., 31.01.2014)


Vsak po svoji nočni se z Žigom dobiva na Jesenicah in greva pogledat za razmere. Ceste take kot so bile, vendar naju je krava pripeljala v Rovte. Snega je v Planini pod Golico ogromno, gazila sva preko kolen, na srečo sva najdla staro špuro od sani, kjer je šlo samo do kolen. Preko metra novega. Na vrhu gledala najdaljši štrik za obešat perilo na Gorenjskem, kot je lani rekel Miro, ki ima prebarvane sedeže. Se je pa začela inverzija, tako da je pokalo in spušalo tako neprijetne zvoke tudi na ravninah. Zgoraj je pa cca 30cm mehke klože. Nižje ko sva prišla je bilo malo bolje. Pri avtu v Rovtah +3, na Jesenicah -1. So pa trenutno razmere tako nevarne, da razen kondicijskih tur ala gaženja ne priporočam nobenemu. Že na cesto z Rovt sta zletela 2 konkretna plazova, tako da je tudi strm gozd čist isto nevaren. Pač bo treba malo počakat. Trpela a hkrati uživala Jure in Žiga

Možic, Dravh (Domen, 30.01.2014)


Srečo sem imel, da je očitno malo pred mano šel na Soriško plug, glede na to, po kakšni cesti sem vozil navzdol, navzgor brez verig ne bi imel nobenih možnosti. Na smučišču kakih 25cm puhca na zratrakirano podlago. Najprej sem se usmeril na Možica. Prečnica mimo kasarne je pod puhcem poledenela, ob večji količini novega snega je tam plaz skoraj neizbežen. Pri smučanju z Možica je potrebno malce pozornosti, saj pod puhcem ponekod prežijo tudi skalni projektili, a sem jih kar dobro obšel. Na smučišču sem kužke usmeril še proti Dravhu in odsmučal flanko direktno navzdol, proti spodnji postaji sidre. Uživancija! Za Slatnik je zmanjkalo dneva, pa še premočen sem bil do gat... ;)

Kredarica, M. Triglav (Škof, 29.01.2014)


Upoštevali smo vremensko napoved in obljubljeno sonce nad 2000m. Zato se nas je kar 11 odločilo za obisk sončnih strmali. Pred tem smo se še ob kavici posvetovali z eminenco GRS Mojstrana g. Janezom Brojanom.
Pot je bila prevozna vse do "garaž" v Krmi. Prvo sonce je bilo opaziti takoj iznad gozdne meje. Sneg je bil suh in neproblematičen za napredovanje. Kolikor se je le dalo smo se izogibali strminam direktno izpostavljenih soncu. Na Malem polju nas je presenetil /mi pa njih/ trop gamsov. Tudi višje nad planšarsko stajo je bilo med 20 in 30cm suhega, ki pa se je glede na sončno lego preobražal, snega. Nad Ržkimi podi smo sledili zimskim markacijam in včasih zelo aktualni "vremenarski žičnici" pod Vrhom snežne konte. Nekaj posameznikov se je odločilo še za vzpona na M. Triglav. Meteorologa sta omenjala, da je bil zadnji poskus vzpona na Triglav menda nekje v sredini meseca decembra. Nam je uspelo priti do M. Triglava Nato smo obrnili, ker smo bili pozni. Sneg je prhek in zahteva tenkočutno uporabao derez in cepina, ker se kaj hitro pride do skal. Jeklenice in klini pa se zopet pojavijo na zaključnem grebenu pred vrhom M. Triglava in se jih hvaležno uporablja.Na posameznih zavetrnih delih smo s pridom uporabljali stare sledi predhodnikov.
Smuka nazaj je bila darilo obilja puhastega snega. Držali smo se preverjene poti vzpona. Pred Pl. Zg. Krma se je začela mestoma pojavljati rahla skorja. Januarsko večno hladna in za sonce še nedosegljiva Krma je spodaj spet ponudila obilje suhega pršečega snega. Na vstopu v gozd smo sneli smuči in jih precej nižje spet nadeli. Nakar je šlo vse do parkirišča kot na kakšni smučarsko tekaški dirki.

Plazov takorekoč ni oz. jih ni bilo. Le na jugozahodni strain Vrha snežne konte je opazen svež velik skalnat rdeč odlom in pod njim kar obsežen plaz, ki se konča v konti pod njim. Je pa daleč od poti pristopa.
Za spust je modro biti previden na rebri med Kalvarijo in Domon na Kredarici. Tam je kar nekaj potuhnjenih skal. Se jih pa dobro opazi v času vzpona.
Užito sonce in dobre razmere zadnje ture bodo pomagale prebroditi ciklonsko dogajanje prihajajočih dni.
Že danes pa so razmere v tistih koncih popolnoma spremenjene.

Korenščica (Jure N., 30.01.2014)


Dobro da ima Žiga taveljko kravo od Roverja tako da sva se pripeljala polovice ceste proti Križevcu. Potem na smuče, mimo Svačice na vrh. Sneg z podlago se začne na okoli 1200m. V zavetrnih legah je krasen puhec tudi do 50cm. Takoj na odprtih flankah je kloža. Z vrha sva peljala po levem gozdu, odprta flanka z vrha je bila malo ajsi. Bukov gozd je fenomenalen. Od Pustga rovta je po markirani malo škrtalo, Žiga je pa šel po cesti. Prav lepa gozdna tura. Pa še vidljivost je bila fajna. Uživala predšihtarska Jure in Žiga

Kamniti lovec - poskus (Domen, 29.01.2014)


Na romarski poti gužva, kot da bi bil na Višarjih smnj. Od kapelice na sedlu dalje sem kar naenkrat ostal sam, v nedolžni belini. Preko sedla sem se skobacal na zahodno stran, na prečnico pod Beraškim križom, kjer sem naredil prerez in na hitro zaključil, da je bilo za danes to to. Kak meter in pol nesprijetega snega na trdi podlagi, na pogled je tako verjetno kar na celi prečnici. Po uživaškem pršiču sem odsmučal navzdol, na cesto, ki pripelje iz Ovčje vasi in se povzpel nazaj na Višarje. Za "ovinek", ki sem ga naredil do Višarij, mi nikakor ni bilo žal.

Visoka Montaževa planota (IgorZlodej, 29.01.2014)


Na sonce, kako pa.

Zima se počasi preveša v drugo polovico, za škrbine s severa še ni, goste skorje si tudi nisem želel, da bi določil kak vrh, potem pa obrnil na pol, pa tudi ne gre.

Cesta je lepo zasnežena, celo 5 cm puhca je bilo čez. Kljub taki idili sem jo zapustil in šel preko planine Larice. Pa gor čez širna prostranstva, seveda ne tam kjer hodi večina, ampak bolj vzhodno. Pri "votlini" visko nad Pecolom sem iz različnih razlogov obrnil, smuka, pa je bila ena boljših to zimo. Vsled slednjega, sem spodaj na cesti med Laricami in pecolom še enkrat nadel pse in se povzpel do meje megle, potem pa odsmučal.

Toliko pršiča redko doživiš na južnih pobočjih nad Pecolom. Ocena seveda ne odraža pravega stanja, pa tudi jutri ne bo več tako, ko je bilo danes.

Viševnik (Marijana & Marko, 29.01.2014)


Na kratko: modrina in pršič.

Megla se je za nama privlekla proti Plesišču, naprej se ji pa na srečo ni več ljubilo. Nama pa še kako, tako da sva vršni del nad višino Plesišča zratrakirala dvakrat. Če dobro izbereš linijo smučanja, spodnje pomrznjene podlage več ali manj ne čutiš.

Pod Plesiščem in vse do smučišča se je tudi našlo več kot dovolj mehkega, smučišče pa žal obratuje in brzine z zgornjega smučišča ne moreš prenesti na spodnjega, ker sta fizično ločena.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Žabniška krnica (Jure N., 28.01.2014)


Zjutraj poberem Žiga iz nočne, Grega v Mojstrani in gremo proti Zajzeri, snega novega okoli 10cm. Do Pellarinija zmeraj več, do tam na trdi podlagi, višje gor po krnici pa vsega po malem. Ogromno napihanega, vmes trdo. Prereze nima smisla delat, ker je bilo vsakih 5m drugače. Generalno pa je okoli 20cm pršiča, spodaj cca 10cm trda kloža, nižje spet nepredelan sneg. Vrh škrbinice smo izpustili za ta hrabre. Vzpon smo zaključili cca 100m pod vrhom. Smučanje je bilo krasno, posebej pod kočo. Pivo smo izpustili, ker se nam je vsem trem mudilo kuhat domov. Razmere nad 1700m so precej čudne. Uživali Jure, Grega in Žiga

Klek (Aleš, 26.01.2014)


Previdnost na eni strani, ter razmere in časovna omejitev na drugi strani so nas pripeljale na Planino pod Golico. Verjetno bi bilo bolj ugodno štartati iz Plavšekga rovta. Snega seveda manjka, v gozdu je brez podlage, vršne flanke pa so z malo nežnosti (da ne predreš klože) zelo dobro smučljive in poprhane z nekaj centimetri napihanca. Prijetno nas je presenetilo tudi vreme.

Skratka, počakat je treba da se v gozdu naredi podlaga in da ga še nekaj pade na to podlago.

ps: hvala Mateju za deljenje svoje izkušnje, ni jih veliko ki imajo jajca to napisat

Konjščica z vzhoda (Matevž, 26.01.2014)


Priznam, da praviloma na isti hrib ne grem dvakrat, še posebej ne dva dneva zapored. No, pa se mi je kljub prizadevanjem dogodilo. V celoti nehote, a na koncu smo bili Slava, Jure in jaz s turo zadovoljni. Na Konjščico smo jo ubrali po vzhodnem grebenu in to nehote, saj smo veličastno zgrešili normalno pot (kolovoz). Po grebenu je bila potegnjena solidna smučina dveh predhodnikov-poznavalcev, tako da smo na koncu le pridrsali do vrha. Dan je bil sončen, na osojnih pobočjih osušen sneg, le delno spihan in je omogočal lepo smuko po celcu. Spustili smo se po poti normalnega pristopa in na koncu smo se odločili-še pridemo.

Veliki Draški vrh (Vanja, 26.01.2014)


V nedeljo nas je skupina 8 opravila turo na Veliki Draški vrh. Na Pokljuki nas je dočakalo sončno vreme, nekaj kaj iz napovedi nismo pričakovali. Do Konjščice smo šli po markirani poti z Rudnega polja, špura je bila že potegnjena do vrha. Snega je nad Konjščico veliko, rušje je popolnoma zalito. Vzpon do Jezerca je po sonci bio dokaj vroč, potem pa je bilo pretežno oblačno in v zgornjem delu vetrovno. Nad Studorskim prevalom ne gre brez srenačov, večina je nesla smuči. Ko smo smučali dol je v vršnem delu bila zelo trda podlaga, pod Studorskim orevalom se je že pojavljala skorja in predelani sneg, kar je bilo posebej zoprno motilo na spustu z Jezerca zaradi nepričakovanih zaviranj v mehkem snegu. Z Konščice 100 m vzpona in smuka po pršiču skozi gozd do ceste. Turo smo opravili: Lovorka, Branko, Željko, Aco, Daniel, Rene, Marko in Vanja.

Ciprnik (Matej Kucler, 26.01.2014)


Po pregledu spletnih kamer se odločim za Ciprnik, peš seveda. Že po poznani poti štartam iz Planice in kot pred dobrim letom tudi tokrat ni bilo gazi. V dolini kakšnih 20cm pršica z višino vedno več. Spodaj je bil sneg delno trd, gor pršic kar mi je olajšal vzpon, ponekod se je udiralo do pasu. Na grebenu, ki se združi še s potjo iz smeri Vitranca je bilo že okoli 1 m snega. Od tu naprej sem pričakoval precej sitnosti z napredovanjem, saj se je ponekod vdiralo in kar ni šlo, na določenih mestih pa iz začuda šlo skoraj po vrhu. Pršic, ki je padal na delno trdo podlago se je sprejel, spodaj pa tudi ni bil toliko trd sneg, da se nebi dalo delat stopničke, tu je bilo nekje 1.5 m snega. Kmalu pridem do vrha Ciprnika in odprejo se mi krasni razgledi. Ko bodo boljše razmere pa vsekakor pridejo na vrsto težji vzponi.

Zgornje Poljane (1040 m) (Jurij Šoba, 26.01.2014)


Vsako zadnjo nedeljo v januarju je že 15 let pohod iz Loške doline na Zgornje Pojane k Turizmu Jure. Mi smo šli že četrtič. Sporočeno je bilo, da je v dolini 20, v hribih pa 30 cm novega snega. Dva sta šla peš, dve s krpljami, jaz pa s smučmi. Večinoma sem jih nosil, 150 viš. m pred ciljem pa premestil na noge. Nismo šli po običajni poti, ampak po svoje: Podgora pri Ložu (ca. 590 mnv) - Babna Polica - Tolsti vrh (907 mnv) - Jermendol (753 mnv) - Zgornje Poljane (ca. 1040 mnv) - Ponudov Laz (ca. 710 mnv) - izhodišče. Pri Juretu smo se vpisali kot 216.-221. pohodniki, se dobro okrepčali in naklepetali. Previdno sem odsmučal ob pohodniški gazi po sicer izvrstnem pršiču okoli 330 viš.metrov do Ponudovega Laza in počakal na ostale. Za kakršnokoli smuko izven poti je bilo na tem kraškem terenu tokrat premalo snega (skrite skale). Lepa kondicijska turica, ves dan v lepem vremenu po notranjskih gozdovih in jasah.

Sedlo Prašnik - stari bivak (IgorZlodej, 27.01.2014)


Pred več kot mesecem sem zasledil tale zapis: "Tura trenutno sicer nima nekih smučarskih presežnikov, ob večji količini snega pa bi znala biti naravnost super". Pa, da vidimo.

In smo šli. Iz Zajzere čez travnike in mimo Gozdarske koče čez gozd in po cesti na sedlo Prašnik. Če bi kdo hodil pred nami, bi ne bilo tistega filinga, ki ga začutiš, ko greš prvi in ta čast mi je pripadla vse do vrha. Če je bilo na začetku 10 cm suhega, sem ga na vrhu nameril natančno 28 cm, na 120-150 trde podlage.

Smuka ves čas pršičasta in to na naših domačih hribih, pa ga sploh nismo iskali, no saj tam se najde vsako leto, celo večkrat.

Ojstrnik (MetodS, 26.01.2014)


Danes smo se odpravili na Ojstrnik (še Janez in Zoran). Sklepanje je bilo, ker so okrog v glavnem varni vrhovi, potem bo tudi Ojstrnik nekaj takega. Nov sneg je do doline, vendar je do nad Planino Dolinca precej spihan v zamete, tako je zunaj tudi veliko trde podlage. Više zgoraj je snega vedno več, strmina pa tudi vedno večja, številne plaznice od vrha do tal pa povedo, kaj se tu dogaja, ko je snega dovolj. Največ novega snega je v gozdu in v plaznicah v srednjem delu (pršič), ponekod tudi do 80 cm. Višje zgoraj ga je precej manj, kar nas pomiri. Dol smučamo držeč se levih robov flanke. Zgoraj mehka kloža spodaj pa pršič. Tudi nižje med potrganimi debelci v plaznici je dovolj snega za dobro smuko, nižje pa je treba paziti, da se ne zarije v številna področja z gostejšo skorjo. Po cesti je suh sneg, od koče Defar dol z velikimi, a ne preveč motečimi trakotrskimi kolesnicami. Zgornje pobočje smo sicer ocenili za ravno še sprejemljivo, ker ni bilo veliko snega in naklonina je še v sprejemljivih mejah. Se je pa, ko so mimo vozili bordarji, slišalo nekaj šibkih wuuf, wuuf, tako da pri 10-20cm več snega bi bilo pobočje gotovo prenevarno. Pa tudi veter preteklih dni (S, SZ) je pihal vzdolž in deloma v pobočje, tako da ni tu odlagal večjih količin snega.

Škrbina Prednje Špranje (Miha Gantar, 25.01.2014)


Še en sobotni prispevek: izpod Nevejskega sedla smo šli na Viško planino in naprej do Škrbine Prednje Špranje. Od avta do avta na smučeh, čeprav je spodaj snega malo in sem ter tja tudi malo zaškrta pod nogami. Nad planino so razmere enkratne. Mešanica pršiča, mehke klože in spihanih ledenih plošč. Gneče nikakršne, le nekaj Avstrijcev, ki so nam potegnili špuro do vrha.

Več slik pa tukaj: http://www.slotrips.si/slo/sis/ID/1220/Kranjska-gora-in-zahodni-julijci

Ljubelj (France, 26.01.2014)


Po včerajšnji polomiji meteorologov glede vremena v Innerkremsu, kar je napisal že Mišo, sem se danes popoldne raje odločil za intuicijo. Ta me je najprej potegnila na Ljubelj in nato preko meje do stare ljubeljske ceste. Po njej sem se sprehodil do sedla in nato tudi po njej smučal - bližnjice bodo morale počakati na še eno pošiljko snega.

Peca-Križnik (Goran, 26.01.2014)


Turne deske tokrat v domačih bregih na Peci na Križnik
in spust po Kumrovem žlihu.
Več na Turne deske.si

Brda (Mišo Jenčič, 26.01.2014)


Tokrat smo prisluhnili našim meteorologom, da naj bi čez dan v Julijcih zjasnilo. Zato smo šli razmeroma pozno od doma. Zelo smo bili veseli, ko smo nad Zatrnikom prišli iz megle in zagledali modro nebo. Na cesti od Rudnice proti spomeniku nam k sreči nihče ni pripeljal nasproti in tudi na parkirišču ni bilo pretirane gneče s parkiranjem (je pa kak parkirni prostor manj kot jih je bilo pred zadnjim sneženjem). Gaz, čeprav mestoma naluknjana, je bila solidna in po toplem sončku smo bili hitro na vrhu. Tedaj so se z zahoda ponovno začeli vlačiti oblaki, ki pa nas niso pretirano motili. Pri smučanju so se menjavale razne vrste klože. Pobočje je bilo ravno toliko zrito, da ni bilo niti povsem zvoženo, niti ni omogočalo enakomerne smuke po celcu, zato smuka ni bila kak presežek. Hudega pa tudi ni bilo. V gozdu v spodnjem delu je sicer pršič, vendar je pod njim odločno premalo podlage za sproščeno smuko.

Vitranc (Tomaž Pibernik, 25.01.2014)


Družinsko smučanje v Kranjski gori - Podkorenu in psi, ki so se "slučajno"
znašli v nahrbtniku so botrovali vzponu na Vitranc. Špura je bila že potegnjena (dva predhodnika), na vrhu brezvetrje, sonce in (ja, že kar kičasti) razgledi na zasnežene okoliške vrhove. Spust po slab meter debeli zmrznjeni podlagi, z velikimi kupi prek štorov in prekriti z 20-30 cm prašine je bil seveda ... Tudi nižje se je ob smučišču našlo še ogromno nedotaknjenega pršiča, ki ga je bilo treba zvoziti, pri čemer mi je izdatno pomagal Aljaž v vlogi borderja. Za nekaj prekinitve v tej prekrasni pršičarski rutini pa je poskrbela velika zaplata ledene skorje, ki jo je pod vrhnjo postajo sedežnice Kranjska gora - Podkoren uspelo narediti snežnemu (oz. bolje - vodnemu) topu; dva spektakularna padca sta bila neizbežna. Tomaž P.S. Za fotografiranje tudi približno ni bilo časa.

Bose Nase in Gurglitzen (Čeha, 25.01.2014)


Jasno nebo in luna nas spremljajo po Avstrijski Koroški.Bolj se bližamo prvotnemu cilju Ankoglu,bolj piha in pred nami se vedno bolj zapira.Vseeno se peljemo do sp.postaje Ankogelbahn,a o njem ne duha,le veter megla,mraz-to sem pred leti že doživel-enkrat je dovolj.Na srečo sem imel pri sebi turnosmučarski vodnik "Najlepši turni smuki Avstrijske Koroške"ter določil cilj nižje v dolini,kjer je bilo jasno in skoraj brez vetra(tura št.61).Zapeljemo se proti Lendorfu do kraja Pusarnitz-a nato pa levo po ledeni cesti.Par km je še šlo potem pustimo avto ob cesti,smuče na ramo in proti Bose Nase-Hudi nos.Poledenelo ovinkasto cesto smo v upanju da jo bomo ob povratku presmučali v dobre pol ure premagali(prazno upanje)Na parkirišču nad zadnjo kmetijo,kjer nataknemo smuči je že polno boljših avtomobilov.Po gozdnih bližnjicah se prebijemo na planino?.Vreme je sončno in brezvetra.V dolini Moll se raztaplja megla nad njo pa bleščeči vrhovi skupine Kreuzeck(Polinik, Salzkofel..)Množica smučarjev je že pri križu na vrhu,nekateri že vriskajo-praši se.Miro in Štajerc Stane se odločita za dobrih sto metrov višji Gurglitzen-2352 m jaz pa na Hudi nos 2227 m.Pogled na sosednje vrhove v skupini Reisseck(Klaine in Hohe Leir,Konigsangerspitze,Rosskopf in na koncu Gmeineck)je uf.Proti Ankoglu je še vedno oblak.Molltal z Milštaterskim jezerom in Goldeck v ozadju je južna kulisa.Po rahli skorji,ki je lepo smučljiva se odpeljem do izravnave,kjer se dobimo.Smučamo po sledeh predhodnikov .Nižje se sneg spremeni v krasen pršič(10 cm),ki nas pripelje pred vrata Christebauer hutte na 1680 metrih.Na ležalnikih si privoščimo Villacherja.Nato po krasni sankaški cesti(sani si je mogoče v koči sposoditi) ,ki jo je kar nekaj km in cca 350 višincev,pripeljemo do parkirišča nad kmetijo.Na žalost je močno sonce pobralo sneg po travnikih in led na cesti.Zato nam je bilo usojeno 4 km hoje do našega avta.Turo priporočam kot družinsko,saj se mamice(ali obratno) z otroci sprehodijo do koče nato pa sankajo navzdol t,stari pa na vrh.

Konjščica (in ne Starhand) (Matevž, 25.01.2014)


Se moram popraviti, šla sva na Konjščico in ne na Starhand.

Starhand (Matevž, 25.01.2014)


Proti Kovku in Lepemu vršiču prodiramo v strelcih. Špura zelo dobra, sneg v spodnjem delu pomrznjen, čezenj pa malo novega spihanega, ravno toliko da ne vidiš "tračnic" iz časov pred zadnjim sneženjem. Iskanje puhca naju s Slavo potegne proti Starhandu, tako da se ločiva od množice. Odločitev je bila več kot dobra, saj so bile v redkem gozdu naravnost odlične razmere. Na vrhu sva v brezvetrju uživala v čudovitih pogledih, potem pa juhuhu!

Tris nad Ukvami (Darja Zaplotnik, 25.01.2014)


Današnjo silno obleganost kucljev nad Ukvami smo si ogledali bolj od daleč...povsem od blizu pa nedotaknjene terene, skrite v njihovih nederjih. ;)

Kljub zgodnji uri je bil parking pri Ošteriji že poln, zato parkiramo precej nižje, kar nam ob povratku prinese nekaj dodatnih zavojev.
Po utrjeni špuri smo kar hitro na razcepu Cima Bella (Lepi Vršič) in Monte Cocco. Vzpnemo se najprej na slednjega in odsmučamo v vzhodni smeri. Razmere naravnost idealne, nezvožena prašina. Ponovno nataknemo psičke in oddrsamo na CB, kjer srečamo par znancev. Vsled vetra smo hitro pripravljeni na odhod. Spust opravimo skoraj direktno z vrha po severnem oz. bolj sv pobočju, kje nas v grapici zopet pričaka nezvožena prašina, ki pa v spodnjem delu, kjer se pobočja odprejo proti Fontani Fredi mestoma prehaja v skorjo. Pri kočici posušimo psičke in odpujsamo na Monte Sagran (Konjščico). Ker je večina "prednamcev" odmučala po klasiki, si ogledamo severno flanko. In začuda v njej zopet najdemo nedotaknjeno prašino do kolen. Odvriskamo nazaj po cestici do Fontane Frede, ponovno nataknemo psičke in ponovimo vajo. Tokrat z vrha Sagrana odpeljemo malo bolj v desno, kjer pa je bilo malček skorjasto, ampak super vozno. Za vriskat pač...
Sledil je "samo" še spust po cesti in čez travnike nazaj na izhodišče. Sempatja smo uspeli najti kak metrček za podpis, sicer pa je bilo prevoženo po dolgem in počez.

Uživali Sašy, Brane in Darja.

Višarje (Matjaž, 25.01.2014)


Višarje = varna tura in dovolj snega za smuko. Gor po široko shojeni romarski poti, dol po smučišču ;). Idealno izhodišče je zadnji levi odcep pred krožiščem pred Žabnicami, po katerem se zapeljemo do mostička. Pod in nad njim je veliko parkirnega prostora. Do mostiča tudi prismučamo. Krasen dan.

Porezen (Matej Kucler, 25.01.2014)


Ko je višje 3.stopnja in novi sneg izbiram nižje vrhove tokrat se odločim za Porezen iz Petrovega Brda v popoldanskem času, vzpon ni zahteven, gaz je bila, koča odprta, razgled pa zelo lepi. Ko bodo spet razmere in vreme pa kam višje z zimsko opremo.

Korenščica (miro, 25.01.2014)


Tako kot povsod je tudi v naših koncih vleklo okrog ušes. Vseeno lep dan v Karavankah.
Daljši opis pa tule: http://www.mphoto.si/?p=10463
Pohvale pa Mateju za današnji opis!
Srečno!

Lumkofel (Ksenija Vogrinc, 25.01.2014)


Lumkofel je 2287m visok vrh nad Oberingom, od koder vodita letna in zimska pot. Mi smo se sicer povzpeli iz Liesinga, vasice dober km od izhodišča. Gozdna cesta nas je pripeljala do planine na višini 1814m. Pogled na pobočje ni bil ravno vabljiv, saj smo opazili veliko splazenega. Presodili smo, da bi bil vzpon varen, zato smo nadaljevali po lepem pobočju in kakih 10 cm pršiča na trdi podlagi. Vzpon smo zaključili in začeli smučati malo pod vrhom, saj nas je kloža, ki je grozila s splazenjem pod večjo obremenitvijo, odvrnila od prvotne namere.
Smuka po pršiču odlična, prav tako po lepo smučljivih pršičastih pobočjih pod planino. Tudi spust po gozdni cesti do Oberinga je bil "pršičast". Po vseh užitkih nas je čakal še dober km peš hoje po asfaltu do izhodišča

Špik nad Špranjo (Matej, 25.01.2014)


Danes nekaj o razmerah in še nekaj o poučni izkušnji glede plazov. Namenjeni smo bili proti Špiku nad Špranjo. Štart v Žlebeh, malo po cesti malo po bljižnici. Cesta proti planini je lepo smučljiva, bljižnica čez gozd ne. Svežega snega je v teh koncih kakšnih 20-25cm. Zjutraj ob devetih je bil severnik še močan, v kakšni uri pa je precej popustil. Videti je bilo, da je čez greben Špika veter prenašal precejšne količine snega. Vedoč, da bo zgoraj zaradi naloženega snega potrebno zelo paziti, se kljub temu odločimo za nadaljevanje. Plan je bil, da gremo do tam, kjer se nam bo zdelo še varno. Nad planino je bila podlaga mešana: do stare plasti spihana podlaga in mehka kloža. Višje gor pa v glavnem malo trša in mehka kloža. Stopnja nevarnosti snežnih plazov je bila menda za ta konec ocenjena z 2. Stopnjo. Glede na močan veter se nam je to sice zdelo premalo, po drugi strani pa pomenilo tudi brezvezno potuho. Najbrž je podobno razmišljalo še ostalih 50 turnašev ta dan. Če se pa že nismo zavedali snežnih razmer, smo pa gotovo drug drugemu dajali potuho in bili ena velika čreda ovčk. Na tem mestu omenjam ovce zaradi situacije, ki je sledila. Prispeli smo do višine, kjer se pot za vzpon na vrh Špika odcepi v levo proti strmejšemu terenu, ki se na vrhu zoža v grapco. Od skupine kakšnih desetih smo se trije odcepili in napravili prerez snežne odeje. Vrhnja plast klože (25cm) je bila po naši oceni zelo slabo sprijeta s podlago starega snega in nadaljevali smo v smeri večine. Večina pa se je vzpenjala proti sedelcu. Nekateri so bili že na vrhu, drugi pred nami, mi za njimi, pa še en kup za nami, nekateri pa so se vzpenjali tik nad planino. Preštel sem pikice, in garant nas je bilo med 50 in 60. Tisti nižje dol mogoče res niso bili namenjeni tako visoko in jim delam krivico, če jih tlačim v isto čredo. Nekateri so se tudi ustavili pod skalo, ki se nahaja kakšnih 50 višincev pod sedlom. Tiste ta hude ovce smo pa nadaljevali mimo skale. Malo stran je prerez pokazal na zelo nestabilne snežne razmere, zakaj bi bilo tu ob zelo podobnih pogojih kaj drugače. To dejstvo smo nekateri ob pogledu na pred nami vzpenjajoče rahlo ignorirali-beeee. Če njih drži, bo pa še nas, ane. Je pa res, da v tem času še nihče ni peljal dol. Sam sem bil kakšnih 5 višincev nad skalo, ko so se nasproti že pripeljali prvi smučarji. Malo počakajo, skušamo jih usmeriti iz naše vpadnice. Ko zopet štartajo pa naredu wuff! Pa smo bili tam kjer nebi bilo treba. Plaz nas je tri odpeljal kake 100višincev nižje. Nihče zasut, nihče polomljen, vse se je končalo dobro. K sreči je bila špura za vzpon v glanem umaknjena poti plazu. Nekaj izgubljene robe (čelada, palica, smučarska očala, sončna očala) in spraznjena bomba na ABS-u ter nekaj izgubljenih višincev deskarije so plačilo za današnje šolanje. Ostali del spusta je bil pa super.

Garnerkofel 2195m in Kammleiten 1998m (Goran, 25.01.2014)


Turne deske so danes obiskale Karnjiske Alpe snega ogromno vreme
super.Več na Turne deske.si

Peitlernock (Mišo Jenčič, 25.01.2014)


Avstrijski meteorologi so nas malce razočarali, ker smo v Innerkremsu namesto napovedane jasnine naleteli na oblačno in vetrovno vreme. No, vsaj sneg je bil in to dovolj. Dober ducat predhodnikov nam je naredilo dobro gaz, po kateri smo bili hitro na vrhu. Pri smučanju je bilo sprva nekaj trde klože, ki je prešla v mehko kložo in kaj kmalu tudi v pršič, v gozdu celo puhec. Odlična smuka je tako odtehtala ne ravno najlepše vreme.

Kozjak (Marijana & Marko, 25.01.2014)


Na izhodišču (Stouhutte) 20 cm novega snega, zgoraj 40 cm. Žal je veter preko noči gonil po svoje, delal klože, nov sneg pri smučanju ni nudil enakomernega upora - šampanjskega pršiča pač danes ni bilo.

Vseeno je bilo pa precej dobro, tako da smo s ponovitvami presmučali 2k višincev. Najboljši je bil zadnji spust; v takem snegu ovinkov ne smeš preveč zaključevati, ravnotežje malenkost zadaj in predvsem imeti moraš dovolj hitrosti.

Turašev danes ogromno, tako da je bilo pobočje proti večeru gotovo temeljito presmučano. Plaz pod Stolom je za smuko slab (stara plazovina, spihano), po cesti pa krasno mehko vijuganje.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mrežce (Janez, 25.01.2014)


Cesta do spomenika splužena, P prostor za cca 10 avtov. Izogibališča redka. No še o turi. Že takoj je pihalo in smreke so se otresale snega. Do Lipance po špuri predhodnikov. Pod kočo na prečki pa se je začelo - ples vetra, ki je nosil suh sneg in zasipal gaz in delal kložo na strminci nad potjo. Ko sva peljala nazaj je bila že splažena. Od koče do vrha Mrežc je kar dobro vleklo okrog ušes, za čuda pa na vrhu manj vetra. Smučarija pa - no je bila že slabša pa velikokrat tudi boljša kot danes. Za resno smučanje je premalo naklona in preveč gostega pršiča, ki ga je veter odložil po svoje. Nekje gre lepo po vrhu nato pa do kolen. Mrežce so imele danes kar veliko obiska in gotovo so tisti po 12 uri na vrhu uživali v manj vetra, ker se je le ta umiril. Prav fajn sva se imela Martin in Janez

Španov vrh (Miha, 25.01.2014)


Jah z nočne pa glede na snežne razmere prvič letos u Španov vrh. Vzel sm mu nedolžnost:), pred mano nobenga. Smučarija je na vrh po skorji pa en kup je spihanga snega. Od srednje postaje pa do muštacarja pa ena sama poezija po pršiču.
Lp.

Sauereggnock 2240 (Goran, 23.01.2014)


Danes zopet v gorski verigi Nockberge včeraj mi zahodna flanka iz Sauereggnocka
ni dala miru zato smo jo danes mogli presmučat.
Več na Turne deske.si

Sveto Višarje (Jure N., 23.01.2014)


Višarje me nikoli ne razočarajo. Če ne drugega je krasno sožitje narodov. Pa krasna tura za trenirat hojo na smučeh in testiranje smuči. Idealna izbira za Špelo, ki se uvaja v svet turnega smučanja. Tako sva 15min hodila peš, nato na smučeh. Višina snega se veča vsakih 100vm. Špura občasno poledenela, sneg pa je bil pomrznjen in je držal težo. Kjer pa ga je sonček prijel pa prav prijetno odjenan. Na vrhu naja je pričakal sonček in krasna lasagna. Smučišče dela polovično, spodnji del pa je pomrznjeno turno smučišče. Uživala Jure in Špela

Kohlröslhütte (boris, 22.01.2014)


Cilj je bil nekje nad Belim jezerom v Gailtaler Alpah. Ker sem startal
dokaj pozno (po nekajurnem ogrevanju na zaledenelem Belem jezeru), sem se
odločil za planino nad Belim jezerom. Ker so me prijazni Nizozemci
častili s parkiriščem (refundacija pri smuč. karti) in domači žičničar z eno
vlečnico, sem bil hitro na vrhu smučišča Naggler Alm (1324m). Ker so
tereni idealni za kolesarske ture, sem se tudi sam podal po pomrznjeni
zasneženi gozdni cesti do Kohlröslhütte (1533m). Sneg je bil ravno prav
pomrznjen, za razliko od prejšnih dni, ko se je tekaču na smučeh vdiralo
do kolen. Nazaj sem odsmučal po za rodeo pomrznjeni gozdni cesti in na
koncu po zaprtem smučišču do avta. Lepega mrzlega zimskega dne so bili
najbolj vesli Nizozemci, ki so se v kolonah valili na jezero, ki je v
zgornjem delu zmrznjeno (30cm) in za razliko od včeraj brez luž.
<razmere.si>

Ojstrnik (IgorZlodej, 23.01.2014)


Pisati o snežnih razmerah, ki bodo že jutri povsem drugačne, če lahko verjamemo sinoptikom je precej jalovo početje.

Pa vendarle. Na izhodišču pri nekdanji koči Defar je snega dovolj. Po cesti gre lepo mimo nove Defarjeve koče na sedlo Lom in nad planino Dolinca zavijem gor proti Ojstrniku. Sprva nekaj časa hodim po cesti, sneg pomrznjen, potem zavijem v strma pobočja. Na trdi podlagi se sprva pojavi kak cm novega snega, potem pa vedno več, do vrha ga je vsaj 30.

Okrepljen JZ veter, ki je pihal čez najvišjo točko, me je hitro pregnal nazaj dol. prvih 150 višincev je bil krasen uležan pršič, nižje pa tudi ni bilo slabo. Od sedla Lom se je sneg na cesti površinsko rahlo ojužil, tako, da je bilo prav fletno tudi po cesti.

Viševnik (Rok Kovač, 22.01.2014)


Z nekaj dopoldanske zamude, sem včeraj dobro izkoristil modro nebo in zadnje snežne, še sprejemljivo lokalno varne razmere pred poslabšanjem vremena.
Na Pokljuki, kjer je bila ves čas snežna meja, se ljudje veselijo snega in trenirajo za svetovni pokal v biatlonu.Domačin iz Gorij mi je dejal, da čez vikend tu mrgoli ljudi, pločevine pa niti dva velika parkirišča več ne pokrivata dovolj.
Gor jo mahnem desno ob smučišču mimo gornjega zvoženega grabna, kjer so mi bili v pomoč srenači, da sem prišel čez kupe snega.Višje pri Pleši se pojavi dobra špura, vendar se višje zaradi spusta voda vojaških smučarjev spet izgubi.Šele na 1900m se pojavi SZ veter, ki je ohladil pregreto ozračje, sneg pa južen do vrha.Smuka je bila okoli druge ure povsem južna, spodaj pa trde plate, ki novi sneg niso nič vezale (držale).Teren za spust sem si že med vzponom dobro ogledal, da sem izkoristil še nedotaknjene vesine, sprva v desno, nato prečka v levo, spodaj po snežnem nedotaknjenem grebenskem kuclju - ju hu hu!, do Pleše pa zopet malce v desno.Po centralnem žlebu se je sicer peljalo nekaj smučarjev vse do Zlatih vod, a verjetno zgodaj zjutraj, ko se je sneg še nekako držal.Pri Pleši sem zavil s kolegom na desne gozdne vesine, mimo opevanih "snežnih možganov", v grabnu tudi nekako smuško, a ob pomrznjenju bo prava štala, no upajmo na novi sneg.Po smučišču je spet šlo najbolje kar po gladki na trdo zratrakirani žičniški trasi, ki ni več delovala.Tura je bila zelo lepa in prikladna s smučanjem do avta.

Mohar & Kluidhohe (miro, 22.01.2014)


Pri sosedu imajo spet boljše razmere. Vrhove imajo tako zrihtane, da na vrhu še veter ne piha ;)
Več o turi pa tule: http://www.mphoto.si/mohar-2605-m-in-kluidhohe-2579-m/

Mojstrovica - popravek (Jurij Šoba, 22.01.2014)


Dva popravka:
Od zadnje serpentine se gre na Mojstrovico proti zahodu, ne vzhodu,
(Prav bojim se, da ne bo kdo pristal v dolini Belce)
Pod sliko je pravilno Visoki Kurji vrh, ne Veliki.

Mohar(2605) in Kluidhohe (2579) (Jure N., 22.01.2014)


Glede na včerajšnje smučanje po snežni možganovini smo se za danes odločili nekam v Avstrijo. Izhodišče nad 1600, pa sonce. Kaj lepšega kot Sadnighaus. Cesta prevozna z zimskimi gumami, pogled s parkirišča pa za bogove, bolj smo iskali špure ni jih bilo. Prvotni cilj Rotwandeck smo spremenili v Mohar, pa gremo poj dva kuclja. Zgaziti na Mohar je tako kot na Viševnik, redkokdaj rata. Smučati se da iz vrha, ni spihano. Kadilo se je pred očmi lokalcev. Do planine Gratzeralm, nato pa spet na kužije in na Kluidhohe. Hilmersberg je bil spihan. Razgledi fenomenalni. Bili so tudi na Stellkopfu. Lokalec nam je zgazil na vrh. Z vrha pa spet po deviških poljanah nazaj do koče. So pa hribi okoli Heiligenbluta lepo ofrajhani. Uživali Jure, Žiga, Miro in Nino

Brda (Igor Dežman, 22.01.2014)


Zjutraj sem ob pogledu na jasno nebo odbrzel na Pokljuko-cilj Brda.Do Blejske koče sem prišel s srenači,bilo je zelo pomrznjeno.Srenače sem snel šele na sedlu kjer se odcepi pot na Debelo peč.Tudi jaz sem odšel v smeri Debele peči,pred mano je vlekel špuro še en smučar,ki so mu jo uničevali luknjači,sneg je držal težo,le luknjači so na čase popravili špuro,tako da sem jo na novo vlekel.Na vrhu grebena,so luknjači zavili desno,proti Debeli peči,jaz pa po edini špuri do vrha Brda.Smuka z vrha ena boljših letos,tako da sem dodobra izprobal Miklavževe smuči.Na kraju uživancije,še na čaj in potico v kočo,nato pa smuka do avta,pa v nočno.L.P.Igor

Mojstrovica (Jurij Šoba, 22.01.2014)


Če sem lani moral obrniti na Planini Mikulovici, pa je naju z Doro letos Mojstrovica sprejela v vsem sijaju. Cesta je bila v dobrem stanju in očiščena kamenja do malo pred mostom čez Kurji Graben. Tam naju je zaustavil velik kup hudourniškega grušča, ki so ga ustvarili nalivi zadnjih dni. Lahko sva obrnila avto in parkirala na najbližjem izogibališču kakih 150 m nazaj, kar je bila v jutranjem mraku kaj zahtevna naloga. Na drugi strani mostu sva takoj krenila levo proti Mikulovici (markacija in oznaka M na skali, sicer steza ni markirana). Po kopnem sva hodila vse do 3. serpentine od odcepa ceste iz Belce, naprej pa po trdem pomrznjenem snegu mimo koče na Mikulovici. Tam pa naravnost navzgor skozi gozd do zadnje serpentine in od nje proti vzhodu čez Bašinov Breg na vrh Mojstrovice. Od serpentine naprej sva morala hoditi s smučmi oz. krpljami. Po travnikih z vrha je bila odlična smuka, le malo je "rukalo" na valovitem snegu. Cesta v senčni legi je bila za smučanje pravi "ribežen", neprijeten za kolena. Mislim, da danes še tako dober smučar ne bi mogel smučati izven ceste do koče na Mikulovici. Vrnila sva se po cesti v Belco, da bi videla, do kje bi se dalo priti z avtom, če ne bi bilo tistega grušča: vse do 2. serpentine iz Belce (1300 mnv). Naj povedo domačini, kdaj je bila nazadnje cesta kopna 22. januarja do te višine!

Konigstuhl 2336m in Seenock 2260m (Goran, 22.01.2014)


Razglednik na stičišču treh dežel popoln dan ko se vse poklopi
več na Turne deske.si

Kovk, Lepi Vršič (Miro, 21.01.2014)


Po dobrem tednu dni spet na soncu in snegu. Se prileže, čeprav je spodnji del smučarije bolj mučenje stegenc. Pa vseeno, bolje kot doma.
Bolj obširen opis pa tule: http://www.mphoto.si/kovk-monte-coco-in-lepi-vrsic-cima-bella/

Viševnik (Franci, 21.01.2014)


Popoldne spet na Viševnik.Razmere za vzpon podobne današnjemu opisu.Smučanje z vrha do Pleše še po znosni skorji,naprej do smučišča pa nebi komentiral.Kar predstavljam si kakšen bo teren,ko bodo smučine globoke pol metra in več zmrznile.
Na smučišču pa zgoraj ledeno,spodaj pa je začelo zmrzovati.
Bilo je že bolje.Lp

Čisti vrh (IgorZlodej, 21.01.2014)


Kaj lahko pričakujem sem vsaj približno vedel, ampak, da je vse do 1600 m ena sama katastrofa glede snega pa skoraj nisem pričakoval.

Skorjast sneg bi nekako še prebavil, da pa je vse valovito, izpodjedeno od vode, višje goboki zastrugi, tako, da so pobočja vsa valovita pa redko, res zelo redko doživiš v januarju. Nekako sva prišla na vrh.

V zgornjem delu do prvih macesnov je bila kar dobra smuka, nižje katastrofa, še najlepše je bilo po cesti, proti koncu seveda zelo nežno, ker je snega zelo malo.

Plazovi so seveda v večini odleteli že med sneženjem, šlo je za obsežne snežne plazove zelo mokrega snega, kot sem navedel je bilo nižje pomrznjeno, skorjasto, na grebenih so velike opasti, ki se podirajo, po moji oceni je v Zahodnih Julijcih trenutno 3. stopnja.

Kovk, Lepa špica (Jure N., 21.01.2014)


Spet me je Miro prepričal, da nekam greva. Priključila sta se še Grega in Anita. Kam daleč se mi ni dalo, torej, po Domnovi objavi nad Ukve. Snega precej več kot na isti višina pri nas. Je pa pomrznil čez noč. Prvo smo šli na Kovk, Z njega odsmučali pa pršiču, resda ne veliko, vendar je bil, proti zahodu pod sedlo. Nato pse nazaj in na Lepi Vršič. Smučanje brez presežkov, vendar smo bili na soncu. Spodnja pomrznjena skorja ni popustila do 11. Tako da je bilo pretepanje pa trening moči kdo bo koga, itak skorja zmeraj zmaga. Uživali Jure, Miro, Grega in Anita

Viševnik (Domen, 21.01.2014)


Pokljuka je končno dočakala nekaj hladne sapice. Smučišče zratrakirano in ob 9h trdo kot beton. V grabnu zoprna kloža, prav tako do Plesišča, kjer se je tudi na smučeh povsem nekontrolirano vdirala. Od Plesišča dalje se razmera v trenutku spremeni, kloža drži, vdre se le nekaj cm, idealno za napredovanje. Mislim, da sem celo prvič prišel na smučeh povsem do vrha, teren pa od Plesišča dalje povsem nedolžen. Zgornja flanka za smuko fantastična, zelo rahla skorjica, ki se vdre za nekaj cm, skoraj kot pršič. Do Plesišča gre tudi zelo lepo, potem pa je lepe smučarije do smučišča konec, bolj borba za vsak zavoj po "trapasti" kloži. Zgornje smučišče (ki ne obratuje) tudi ob povratku beton, spodnje pa je bilo v sončku in v polnem teku, vključno s šankom... ;) Viševnik je pravzaprav kar privlačen vrh, le timing je nekako treba vdeti, meni se je že drugič zaporedoma urajmalo, da sem ga zalotil nedotaknjenega... ;)

Blejska koča (planina Lipanca) 1630m) (Jože Šter, 20.01.2014)


Gozdna cesta od Rudne doline (2km pred Rudnim poljem) do spomenika Pri rupah je plužena. Tudi parkirišče pri spomeniku. Izogibališča so bolj redka. Od spomenika do Blejske koče je utrjena gaz, primerna tudi za pešce brez posebne opreme. Od koče naprej proti Mrežcam ali Debeli peči pa brez smuči ali krpelj ne gre !

Prilagam tudi zemljevid Pokljuke za tiste, ki ne poznajo tega dostopa. Plužena gozdna cesta je od točke A do točke B.

Lep pozdrav in srečno !

Kok (Domen, 20.01.2014)


Na izhodišču je rahlo rosilo, a kmalu ponehalo. Kljub štartu ob 10h, zgolj en predhodnik. Proti vrhu in na njem se je celo sramežljivo pokazal sonček. Sneg južen in posledično počasen, a boljši, kot sem pričakoval. Med smuko imaš občutek, da voziš v počasnem posnetku, a je tudi na precej položnih pobočjih bilo dovoj hitrosti za nemoteno vožnjo. Glede na splošno trenutno situacijo zelo hvaležen cilj.
Verjetno zadnja tura z mojimi Mt Vinson, ki so mi odlično služile. Če bi me kdo rad nasledil na njih, me lahko kontaktira... ;)

Peitlernock (Tomaž K, 18.01.2014)


Kot je napisal že Mišo, je pri Gmundu zjutraj deževalo, pa je Luka vseeno odvijugal do Innerkremsa, da vidiva kako je tam. Na parkirišču pri gasilskem domu je sicer še rahlo rosilo, ampak pogled proti jugu je bil bolj svetel, celo nekaj jasnine se je kazalo, tako da sva nataknila smuči in šla proti Pietlernocku. Glede na število avtomobilov sva pričakovala veliko družbe, ampak na planini nad Nockalmhofom je špura zavila desno proti Hohe Pressingu, levo pa ni bilo še nič. Tako sva na hrib zlezla le v družbi Avstrijca, ki naju je dohitel na koncu kolovoza. Na vrhu je bilo sicer megleno in vetrovno, ampak le nad ca. 2100m, nižje pa je bila vidljivost dobra, zato je bila tudi smučarija odlična. Le spodaj na cesti je bil sneg tako moker, da je cukalo, ampak to so sladki problemi ;-)

Mrežce (Jaka Ortar, 19.01.2014)


Dopoldanska.
Do parkinga pri pl. Javornik čiščenje podvozja (višina avta nad tlemi: ~130 mm), karoserijo je čistil dež.
V dežju štart okoli 8h, po kakih 15 minutah je prenehalo padati in je bil mir nekaj časa. Šele pod Lipanco so naju spet dobile padavine - naliv sodre.
Včeraj zvečer se je meja sneženja spet spustila in včerajšnje sledi do ~1500 m zamedla do debeline 10 cm.
Vzpenjati se je bilo mogoče le po deloma zasneženi smučini, levo in desno si se pogreznil na smučeh skoraj do kolen, palica se je nad 1700 m ugrezala (z ročajem navzdol) 80 cm. Torej skozi ves sneg, ki je padel v zadnjem tednu dni; torkovega in snega trenutnega poslabšanja nisem uspel razlikovati. Danes pa občasno pada sodra (prozorne kroglice), v dežju pa je tudi saharski pesek - najvišja plast snega je nekoliko rumena.

Vsa čast pešaku, ki je učinkovito globoko naluknjal smučino - verjetno se mu/ji je udiralo do riti?

Na Mrežcah, kjer je pihalo, na površini snežne odeje ni bil več moker nesprijet sneg (gnilec), ampak od vetra zbit sneg, ki se je zaradi dežja ojužil. Mestoma je bilo pa spihano do stare predelane podlage, včerajšnje sledi zamedene, da sva zalutala malo po svoje. Malo pod vrhom sva za nekaj minut videla celo modro nebo, no potem na vrhu pa je spet pričelo rahlo "sodrati", kasneje tudi snežiti. Že ~100 m pod vrhom se je padajoči sneg stalil v dež.

Smuka je bila presenetljivo užitna - upoštevala sva Markovo včerajšnje poročilo in imela s sabo smuči za glisiranje. Sneg je bil očitno bolj moker kot včeraj in ni bilo težko dobiti dovolj hitrosti ter se nato odrivati od vse vode. Ob kakšnem nerodnem zavoju pa sem se znašel do kolen v snegu in plužil.

Plazov nisva opazila, zaenkrat se očitno vsa ta mokra gmota še dovolj dobro drži sama sebe. A dolgo to ne more trajati pri vsej tej vodi.
Na pl. Lipanca kratka pavza (na vrhu nama je zaradi vetra in mokrote precej zanohtalo), nato pa po užitno steptani progi do avta.

Letos bodo plužili le cesto naravnost do spomenika, torej desni odcep z glavne ceste 4 km od Mrzlega Studenca proti Rudnemu polju (1290 m). Cesta mimo pl. Kranjska dolina je tako uboga (globoke kolesnice), da - razen višjim vozilom - odsvetujem.

Lp
Jaka

Schilchegg, 2040 m (Mišo Jenčič, 18.01.2014)


Prvotni načrt je bil sicer Peitlernock, a ker je pri Gmündu rahlo deževalo, smo kar ostali na avtocesti. Zapeljali smo se skozi oba predora in šele po drugem nas je izza kopren pozdravilo sonce. Kakor smo se razveselili lepšega vremena, pa nas je razočaral pogled na kopna pobočja nad dolino. Vseeno se nismo vdali in po dobro narejeni gazi smo lepo napredovali - do strmine pod planino Ranstlalm, kjer je bilo najbolje iti peš. Tudi pobočja nad to planino so na prvi pogled izgledala zelo klavrno, a malo nad njo se je vendarle začela dostojna snežna odeja. Smuka je bila presenetljivo dobra, čeprav je ojužen novi sneg zahteval kar precej napora. Pod planino je bila smuka možna edinole po cesti, pa še tam je bilo treba trikrat za par metrov sneti smuči. Prismučali smo do avta.

Lepa Komna, pl. Govnjač (Jaka Ortar, 18.01.2014)


Petek in sobota.
Proti Komni se stara snežna podlaga prične na 1200 m, tam je včeraj tudi pričelo snežiti. Do Doma na Komni je bilo že okoli 20 cm novega vlažnega snega. Malo nad pl. Na Kraju je bilo ob 14h 30 cm novega vlažnega snega (J pobočje, 30°, 1570 m), ki se je ob vlečenju trapeza speljal že ob rahli vleki. Drsna plast je bila skorja na vrhu snega, ki je padel v torek. CT po 3 udarcih iz zapestja na istem mestu, po 10 udarcih pa na sredi torkovega snega (globina 50 cm). Na Lepi Komni je že snežilo precej močneje kot niže, novega vlažnega snega ob 15h že 40 cm, torkovega tam kar 50 cm, skupno pa 230-240 cm.

Ponoči je pri Domu na Komni deževalo, novi sneg se je stisnil na 25 cm, med potjo proti pl. Govnjač sva zjutraj opazila plazovine svežih spontano sproženih plazov mokrega nesprijetega snega na različnih pobočjih (J, S, SV, SZ, V). Večinoma je močno deževalo, le občasno za krajši čas snežilo, meja sneženja je bila verjetno med 1700 in 1800 m.
Spust s Komne počaaasen, sneg težak, moker, močno je deževalo. Pod 1300 m se je večina novega snega že stalila in smučanje po stari podlagi je bilo prav redu.
Na ~1200 m se trenutno smuka zaključi.

Lp
Jaka

Mrežce (Marijana & Marko, 18.01.2014)


Z avtom je šlo do parkirišča nad planino Javornik, dež naju je spremljal do Lipance, višje sneženje, na vrhu veter.

O kakšni spodobni smuki ni govora. Če bi imela gliser, bi se lahko šla smučanje na vodi, gravitacija pa v takem snegu nima dovolj moči. Niti po strmem gozdu direktno v smeri spomenika kakšnega estetskega vijuganja ni bilo, bolj ali manj naravnost navzdol ...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Višarje (Igor Dežman, 18.01.2014)


Danes smo pa imeli družinsko izvidnico oz. romanje na Višarje,za sneg v dolini,če bo to kaj pomagalo.Če ga en procent pade v dolini,kolikor ga je na Višarjih,bo kar v redu.Dež nas je pral vso pot,pa še skoraj celo pot v gondoli,šele na vrhu je začel padati sneg.Sneg je moker,z višino pa se verjetno spreminja.Turnih smučarjev začuda vremenu ogromno,tako da smo komaj dobili mizo pri Adiju,za štrudl in kapučino.L.P.Igor

Geisberg 2024 (Goran, 18.01.2014)


Kljub dežju smo bli v Karavankah ampak zaradi slabega vremena samo do Klagenfurt hutte na 1664m.
Več na Turne deske.si

Kramarjeva smer, Storžič (Matej Fugina, 16.01.2014)


Včeraj sva s Štefanom M. posolirala Kramarjevo smer pod Storžičem. Razmere so v spodnjem delu grape do bivaka idealne, sneg je suh in strnjen v globino, napihanega pršiča je do 2 cm. Požlejene plošče so bile prav tako pod trdim pomrznjenim snegom. Zapora nad kaminom je "suha", skale so pomrznjene (približno 2 cm ledu), da se iti po skalah in pomrznjenih travah, je pa možen tudi obhod po desni delno po snegu. Zadnja grapa pod vrhom je dobro zalita, sneg se ponekod vdira tudi do pasu. Pršni plazovi. Pozor: greben je poln velikih opasti.

Pod Kriško steno (Jure N., 16.01.2014)


Pršič na podlagi, mraz, brezvetrje so botrovali odločitvi da gremo pogledat za razmere v Krnico. Saj nekaj od naštetega je bilo.. Snega malo do koče, pot zratrakirana. Sneg narašča z višino, na okoli 1500 pa ga je veliko. Vreme je za silo zdržalo, veter pa je že delal klože. Predhodnik od včeraj je zavil pod steno Razorja, mi smo šli po grabnu. V grabnu je pršič, takoj ko prideš ven pa mehka kloža, cca 10-15cm. Do balvana narašča višina snega in klože. Smučarija na vrhu tako tako, graben super, spodaj pa januarski rodeo. Glede na veter, ki je delal svoje s snegom malo pazljivosti po tem oz sneženju v bodočih dneh ne bo odveč, ker bo precej različnih plasti debelih okoli 30cm. Radler v koči in carvat po cesti na šiht. Uživali Žiga, Jernej, Jure in Gregor

Dleskoška planota - pod Dleskovcem (Jaka Ortar, 15.01.2014)


Popoldansko-večerna.
Pripeljati se je dalo (15. januarja!!!) do ~1400 m, kjer se začne vlaka proti kalom nad Brunašnico (se reče tako?). Tam le nekaj cm svežega poprha in nekaj starega snega predvsem na cesti (tudi ledeno).
Pri kalih (1600 m) se prične strnjena stara snežna odeja, na kateri je skorja, ki nosi smučarja, pešaku pa se udre malo čez gležnje. Na 1700 m je novega snega že blizu 20 cm, je zbit, gost. Nad gozdom, torej v ruševju, je mestoma novi sneg spihan do stare pomrznjene podlage, drugod so zameti, kjer se peš ugrezneš do kolen. Na 1750 m je novega snega 20 cm, vsega skupaj 95 cm.
Novi sneg se je kar dobro prijel stare podlage.
Smučanje z grebena Dleskovca s cca. 1870 m je bilo za silo ok - megla, rahlo sneženje, tema, pod novim snegom je trda podlaga, ki omogoča fino smuko, a je novi sneg za lahkotno zavijanje ponekod že malo preveč zbit. Po poti skozi rušje je tu in tam nekoliko ozko za smučanje. Prismučati se da do kalov (1600 m), akrobacije s prekinitvami pa so mogoče do malo pod 1500 m.

Ob vzponu sva še imela nekaj malega jasnine (5% neba?), po zaidu sonca pa se je spustila megla, pričelo je rahlo snežiti z nekoliko okrepljenim vetrom. Sneženje se je stopnjevalo tja proti 19:30, ko je prav na gosto snežilo do 900 m.

Vršič (Domen, 15.01.2014)


Cesta je bila od zapore naprej zasnežena, z osebnim vozilom se pride nekje do odcepa kolovoza v Krnico, s terencem ali verigami pa tudi do Koče na Gozdu. Z višino debelina novozapadlega snega lepo narašča, je pa do 1500m- ponoči očitno deževalo, tako da se pršič pojavi šele nekje nad Erjavčevo kočo, pa še ta ni pretirano suh. Med turo sva dobila klic s koče TNP nad sedlom, tako da sva prvotni plan (vrh Vršič) malce spremenila in izkoristila ponujeno udobje. Smuka najboljša prvih nekaj zavojev do sedla, kjer je dovolj strmine, do Erjavčeve tudi v redu, nižje pa kot že rečeno skorja, tako da kakorkoli že se to čudno bere, sva bila prav zadovoljna, da peljeva po cesti in bolj ali manj po špuri. Pod Kriško steno, kjer naju je na izhodišču tudi precej vleklo, bi to skorjo zagotovo veliko bolj vlačila po zobeh. Lep pošihtni sprehod, pa čeprav sva bila prikrajšana za simfonično bobnenje... ;)

Viševnik (Franci, 15.01.2014)


O razmerah je že Igor vse povedal,le da sem jaz popoldne imel slabo vreme.Na vrhu sem malo čakal izboljšanje,vendar več kot goste megle in snežne plohe nisem dočakal.Temu primerno je bilo tudi smučanje.
Je pa zvečer na Rudnem polju začelo rahlo snežiti.Lp

Kovk in Konjščica (IgorZlodej, 15.01.2014)


Po tako obilnem sneženju so kuclji nad Ukvami povsem prava izbira.

Na izhodišču je padlo skoraj 40 cm snega. Seveda nisva bila prva, zato pa je bila špura proti Lepemu Vršiču že narejena. Ker je kakih 6 predhodnikov šlo v tisto smer, sva se midva odločila za Kovk in od odcepa za CB potegnila špuro na vrh. Dobrih 60 cm novega suhega snega, na trdi podlagi. Odločno preveč za dobro smuko. Je bilo večkrat treba v špuro oz. tam kjer so oni s CB že smučali. Pobočja so ostala večinoma nedotaknjena, saj smo vsi smučali v zelo ozkem pasu.

Midva sva spodaj na cesti prvi del smuke končala, namestila pse in se po špuri sprehodila še na Konjščico. Glede na naklon je bil vršni del kar dober, spodaj po cesti, nad prvimi stajami pa sva doživela še snežno ploho.

Kakih 30 nas je bilo, ki smo imeli občasno usta do ušes.

Na splošno je v Zahodnih Julijcih 3. lokalno tudi 4. stopnja nevarnosti snežnih plazov, nad 2000 metri, ponekod tudi nižje so klože, na večjih naklonih so se spontano prožili plazovi suhega snega.

Viševnik (Igor Dežman, 15.01.2014)


Ko sem zjutraj prišel z nočne in vrgel pogled na Julijce,sem spanec takoj potisnil na stranski tir in odbrzel na Pokljuko.Sprva sem hotel na Brda,pa zgornja cesta do spomenika ni bila splužena,čeprav bi se dal(10 cm novega),samo ne vem kako je naprej,verjetno zmeraj več snega.Pri vojašnici je bil sneg južen in težek,nato pa se je z višino debelina večala in na koncu druge vlečnice ga je že 40.Do zlatih vod in še naprej do grebena je pršič,nato pa do vrha sneg zbit in spihan,čeprav se od skale levo gledano navzdol,nad grabnom lepo da smučat.Ob povratku je bilo na nesteptanem delu smučišča že skorja.L.P.Igor

Tegoška gora (miro, 13.01.2014)


Do planine Pungrat z avtom. Cesta kopna prav do rampe na planini. Malo prej se nama odprejo razgledi tja gor. Čehi hvala za idejo!(ko se srečamo - pivo ali dva v dobrem!)
Več podrobnosti pa tule: http://www.mphoto.si/?p=10333

Kredarica (Jaka Ortar, 13.01.2014)


Malo nižja temperatura in veter sta od včeraj precej spremenila razmere med Krmo in Triglavom.
Zjutraj je bilo tako pomrznjeno, da sva raje nosila smuči po zmrznjeni gazi prav do Kredarice.
Nad Arn(h?)ovo glavo naju je zadel veter, sprva še zmeren, v Žlebu pa v sunkih tudi močan in z jadrom na nahrbtniku je to bila cela veselica.
Veter je precej hitro zasipaval stopinje, ne vem, od kod mu toliko nesprijetega snega. Vzpon na Kalvarijo (desni prehod - k zgornjemu policaju) je bil sploh fino zapihan, tam so bile okoli sledi včerajšnjih sestopajočih tudi napoke kložastega plazu. Ja, kakih 15-20 cm je bilo tam napihanega na mehko podlago in povezava je bila precej slaba.

Na poti na Triglav se nam je danes pridružil veter, ki je bil prisoten predvsem na Malem Triglavu. Razgled pa je (od včeraj) ostal 1A, stopnice tudi.

Spust s Kredarice okoli pol dveh - precej težko je bilo najti dovolj ojuženo pobočje za brezskrbno vijuganje, danes je veter precej upočasnil taljenje osrenice. Najbolj strma in sončna pobočja so bila super, drugod pa bolj za silo.

Najlepši zavoji pod 2000 m so bili s špure Žleb-Prgarca proti stari lovski koči, kjer je bilo v senci še nekaj podobnega pršiču na trdi podlagi. Strm prehod v Travno dolino sva našla v 3. poskusu, tam je bil sneg mehak. Z Malega polja sva prečila proti stenam in čez eno sitno zbetonirano plazovino prišla do malo bolj gladkega smučišča proti Vrtači, ki pa sva jo obvozila malo nad njo. V rušju pa slalom po pomrznjenem smučišču, posiliti se je dalo do ~1200 m. Rok M., ki je bil takrat še nekoliko više, je verjetno zaključil še niže. ;)
Peš sestop - pancarjev grob.

Lp
Jaka

Gartnerkofel (Matej, 12.01.2014)


Tudi družinski obisk Mokrin - Nassfelda omogoča nekaj turne smuke. Sobota je bila precej meglena in vetrovna. Ker smo bili tam prvič, sva se z Živo držala bližine smučišč. Najprej proti SZ na Kofelplatz, potem pa na nasprotno stran proti Italiji. Vzhodno od Gartnerkofla sva dosegla greben, Živa je v megli in vetru obrnila, jaz pa sem odsmučal še lepo, nedotaknjeno strmino na drugo stran grebena. Spominjala je na spust z Babe direktno v grapo. Nedelja je bila sončna, a nam se je mudilo domov. Vseeno sva šla zjutraj po poti desno mimo smučišč proti Gartnerkoflu. S prelaza je do vrha le 700 m lepega vzpona. Opisan je v Sidartinem vodniku "Najlepši turni smukiavstrijske Koroške" - tura 10.

Passo Sissanis (Darja Zaplotnik, 12.01.2014)


Glede na silno oglaševanje koroške smučarije in posledično gneče, je bila Karnija potem kar ok izbira.

Odcep za dolino Degano, kjer v kamnolomu pustiva avto je takoj za vasjo Forni Avoltri. Spodaj je bilo kar optimistično zasneženo, žal je v nadaljevanju sneg poniknil in sva namesto proti Passo Sesis oddrsala na drugo stran doline, torej proti Sissanisu.
Vzpon po gozdu je bil precej trd, malček pod spodnjo planino pa naju je že pozdravilo pomladansko sonce. Tako po že odpuščenem snegu oddrsava mimo zgornje planine in jezerca Bordaglia na sedlo, kjer malo posediva in občudujeva širne karnijske razglede.
Smučanje do gozdne meje povsem spomladansko, nižje pa mestoma bolj borbanje s poledenelo podlago.
V celoti gledano pa luštna in samotna tura.

Kanjavec mimo Laza (Afriški Janez, 12.01.2014)


Pa sem še jaz začel sezono, in to točno tam, kjer sem jo končal pol leta prej :)

Do Pl. Blato smo se b.p. vozili, cesta je kopna. Dovolj snega za hojo na smučeh je šele na 1400m nekje na vrhu Cagovca. Irena, Rok, Matic in Nejc so takoj stopili na smučke, midva z Silvotom pa nosila vse do Lazoviškega prevala in ušla vsem zasledovalcem. Sneg je bil povsod beton in je bilo na hujših strminah prav zoprno hodit na smučeh.

Na 2000m pa bolj mehko in sem še jaz hodil na smučeh. Nekako sem padel v ritem in ušel Silvotu. Naenkrat sem bil sam. Do Hribaric b.p. je že bila špura. Naprej pa nič in sem jo pa jaz potegnil po svoji želji. Tudi Kanjavec je bil še deviški. Izbral sem meni ljubši zahodni vrh. Brez težav se je dalo na smučeh do vrha. Nikjer nobenega ledu in tudi udiralo se ni nikjer kaj dosti.

Na vrhu se je celo dalo malo posedeti, veter je bil šibak. Če sem večino vzpona opravil sam, sem pa le počakal ostale, da skupaj smučamo.

Smuka z vrha do Hribaric je bila dobra. Skorja je le mestoma mal motila, a so se najdli predeli s suhim zbitim pršičem. Od Hribaric do strmine nad Lazoviškim prevalom pa bolj skorjast, a tam greš itak večinoma smuk.

Od vrha strmine nad prevalom pa vedno boljše. Na začetku pršič, potem pa skorja, potem pa vedno boljši veselec. Od 2100m dol pa enostavno noro. Lahko sem zbral poljubno linijo in se poigral s terenom ter z "ovirami" na njem.

Na zadnji ravnini nad Lazom pa senca in beton in mestoma spet skorja. Tam pa začetek rodea, ki je tudi del turnega smučanja in ga obožujem. Od Laza smo šli proti Pl. pri Jezeru. Trdo in mestoma skorjasto. Great Rodeo. Z veseljem sem ugotovil, da znam še vedno zelo hitro odreagirat :)

Od planine se da še komot smučat do rampe. Nižje je že vedno več min. Snega pa dokončno in brezupno zmanjka na ene 1350m, 20min od avta.

Tegoška gora (Jure N., 13.01.2014)


Včeraj me je Miro (Čeha) po mailu čist zrajcal s slikami in nespodobnimi besedami :) Zvečer kliče Miro P., da bi nekam šel. Pa sva se nekako zmenila. Cesta do Pungrata (pozor bik tabla) lepo spedenana, ves čas sva hodila peš. Malo po svoje malo po sledeh predhodnikov. Dereze danes nujne. Na vrhu čakala da odjena, pa nikakor ni hotlo, zato spust bolj vzhodno, kjer pa je bilo vriskanje. Še malo čez planino po labirintih snega in v dolino na Guinessa. Je treba stare mačke včasih poslušat za ture. Hvala Čeha. Uživala Jure in Miro

Begunjščica (Janvit, 12.01.2014)


Smučišče je kopno do 1350m, vednar je na levi strani doline dolg snežni jezik, ki omogoča smuko do 1200m. Nad 1500m je snega veliko, in tudi grape so večinoma dobro zalite. Vreme kičasto, razgledi neverjetni (vse do Grosglocknerja in naprej). Z Damjanom sva popikala centralno grapo, ki je široka in lepo narejena. V zgornjem delu mehka in lepo smučljiva škorijca, nižje bolj zoprna, nad kočo pa čisto pomrznjeno a zadosti gladko, da ne trese preveč. Z dvema krajšima prestopanjema, sem prismučal do 1200m. Je pa slika na Zelenici seveda kar žalostna.

Rinke (Primož, 12.01.2014)


Včeraj sva šla z bratom na Rinke skozi Žmavčarje. Razmere so bile zelo dobre, na začetku je bil sneg še nekoliko bolj trd, kasneje pa se je hitro omehčal. Ko pa sva sestopala, je bil že zelo odjužen.

Mrežce (Damjana, 11.01.2014)


Sobotna ne preveč dobra napoved naju je vseeno peljala na Mrežce. Tokrat z avtom do spomenika. Cesta sicer poledenela, a bistveno prijaznejša za avtomobile v primerjavi s cesto prek Kranjske doline, kjer sva se 2. januarja komaj prebila do konca. Tudi midva sva smuci kar nesla, saj lepo drzi. V oblak sva vstopila malo nad kočo. V grabnu, ki je bil okrog 11h zaradi megle se betonski, sva srecala skupino na smuceh, kjer so nekateri brez srenacev smuci dajali na nahrbtnik. Na vrsni planoti nas je pocrkljalo sonce s prekrasnimi razgedi nad meglenim morjem. Z na vrhu nas je bilo kaksnih 8, izmenjali smo si cokoladne bonbone in pelinkovec in malo poklepetali. Smucarija, dokler se je videlo, krasna, spomladanska, v megli pa tipanje po uvozenih smucinah do koce. Strmina pod koco je kot najboljse smucisce, spodaj v gozdu pa rodeo za tiste, ki se ne ustrasijo vsake korenine in kamna. Kriticnih delov bo ob teh temperaturah vsak dan vec. Še vedno zelo primerna tura do nove posiljke snega. Damjana in Andrej

Zirbitzkogel (Matevž, 12.01.2014)


Po dolgem času smo se Slava, Jure in Matevž podali na Zirbitzkogel. Odločitev ni bila težka, saj je izhodišče visoko in je od Tonnerhütte do vrha dovolj snega. Pa še zapis o turi, ki ga je pripravil Mišo, je bil prav spodbuden. Tako smo v "strelcih" prišli do vrha. Sneg je trd, pomrznjen in mestoma s trdo skorjo. Na vrhu je zelo pihalo, koča je bila temu primerno nabito polna obiskovalcev, ki so prišli z vseh mogočih smeri. Smuka je bila boljša od pričakovanj. Potrebno je biti pozoren na skale in na mesta, kjer se skorja predira. Se pa še vedno najde dele pobočja, ki so nepresmučani, tako da je bilo prav luštno.

Peitlernock (Tomaž & Daša, 12.01.2014)


Od zapornice v Innerkremsu je po cesti steptano in pomrznjeno, višje je sneg vedno mehkejši, le špura je dobro utrjena in ponekod ledena. Sneg je nad 1700m še suh, ker je pobočje obrnjeno na sever. V zgornjem delu je okoli običajne dostopne smeri kar dobro zvoženo, malo levo ali desno pa še ne. Vršno sleme je nekoliko spihano, ampak ni hujšega. Gneče ni bilo pretirane, sva se pa za navzdol odločila poskusiti po SV pobočju, desno od S slemena (gledano navzdol), torej ne v smeri dostopa. Pol ure pred nama sta prve zavoje tam potegnila dva smučarja in izgledalo je odlično in stabilno (strmina tudi ni prehuda). Razmere so se izkazale za res dobre, na trenutke malo zelo mehke klože, drugače pa odličen pršič po katerem se je dalo uživati do koč na koncu kolovoza spodaj.

Več fotk: http://www.facebook.com/surface.skis.slovenija/posts/1501573463401857
Video: http://www.facebook.com/photo.php?v=1501634653395738&set=vb.1478014029091134

Matajurski vrh (Luka, 12.01.2014)


Popoldne s Saneka nad Stržiščami zaciljam proti Rušnati smeri v Matajurskem vrhu. Čez kopen vstopni skok sem se z vso kramo kar namučil, višje v grapi razmere dobre, sploh vršnji del kjer je bilo precej trdo.
Na vrhu sem počakal zahod, nato pa odsmučal proti sedlu ter po Jakovih sledeh v dolino. Sneg je bil seveda uri primeren-trd.

Špik nad Plazom (Matej, 12.01.2014)


Špik nad Plazom se nam je že nekaj časa motal po glavi. Mnenja smo bili, da bi bili danes lahko pogoji dobri. In so bili. Ni kaj dosti dodati Igorjevem opisu od petka. Spust z vrha (oz. grebena pod vrhom)smo štartali ob 12:30. Bilo je ravno prav odjenano. Igor, hvala za gaz. Z današnjo smučarijo smo jo nekoliko poškodovali in jo morebitnim jutrišnjim ponavljalcem nismo pustili tako očuvane.

Veliki graben, Prestreljenikovo okno (Mišo Jenčič, 12.01.2014)


Danes smo od vsega začetka načrtovali eno bolj "easy" turo - z žičnico do Gilbertija in potem na našo stran. Ker se je izkazalo, da je karta do Prevale le 5 EUR dražja (obe žičnici skupaj 13 EUR) in ker se nikomur dalo vzpenjati se med nasproti drvečimi smučarji, smo se z žico potegnili do konca. Seveda je bil potem vzpon samo do Škrbine pod Prestreljenikom le malo premalo, zato smo se namenili na Prestreljenikovo okno. Ob njegovem vznožju smo ugotovili, da utegne biti sneg preveč trd in smo se raje spustili do dna Velikega grabna. V zgornjem delu grabna mehka kloža,potem nekaj skorjice, na koncu firnček - smuka je bila prav luštna. V izteku doline sem jaz izpolnil svojo kvoto, da več kot dvakrat ne bom lepil psov na smuči in sem se obrnil nazaj proti Škrbini pod Prestreljenikom, ostali pa so se skušali vzpeti proti Domu Petra Skalarja in naprej na Kaninske pode, vendar jih je na nekem pobočju, ki se je izteklo v globoko kotanjo, trda podlaga prepičala, da so raje obrnili. Zato so se kasneje vseeno vzpeli na Prestreljenikovo okno in sneg sploh ni bil pretirano trd. Ko smo se vsi skupaj dobili na Škrbini pod Prestreljenikom, smo po precej trdi in zdrsani progi odsmučali na Nevejo.

Nad Velikim grabnom smo našli žolno - lastnik naj pokliče Marjano na 040 249 056.

Triglav (Franci, 12.01.2014)


Če je bilo včeraj lepo,je bilo danes kičasto.Vse se je poklopilo - razmere,vreme,družba.Od Kredarice na vrh so vodile prave stopnice v snegu.Na vrhu v majici v popolnem brezvetrju.
Za smučanje smo izbrali najbolj direktno varianto - z grebena Kredarice in nato smo sledili vpadnici proti konjski poti.Teren je bil popolnoma nedotaknjen vse do Zg.Krme.Naprej pa klasika do gozda.Lp

Poljanski vrh (v Pečeh) (Jaka Ortar, 12.01.2014)


Po 4 kolesih iznad Stržišča do serpentine na ~1300 m, 150 m peš po gozdu do snega v grapi. Vzpeli smo se peš, ob 10h se je prediralo do gležnjev, mestoma malo čez. Strnjena snežna odeja šele nad rušjem na 1650 m. Malo pod grebenom ojužen požled, greben v žledu, nujne dereze. Med Hohkoblom in Poljanskim vrhom smo se odločili za slednjega; spust z vrha po fantastično omehčanem srencu, tudi v strmejši (do 40°) grapici pod 1650 je bil sneg super, a že malo bolj moker. Skokec v grapi (2 m) je kopen, obvozili smo ga po levi gledano od zgoraj ("rušenski"). V grapico je napihalo/naplazilo sneg skoraj do 1400 m. Krasna tura z idealnim snegom, le spodaj ga zmanjka 100 m.

Plazovne nevarnosti ni bilo.

Lp
Jaka

Gmeinec (Ksenija Vogrinc, 12.01.2014)


Izhodišče ture je gostišče Kolmwirt v zaselku Hühnesberg. Zapornica ceste se je izkazala kot res in prav na današnji dan začasno odprta, tako da smo bili "prikrajšani" za 4km pešačenje po blatnem kolovozu. S parkirišča pod planino smo se začeli vzpenjati po s snegom ne ravno bogato obloženim pobočjem in skozi gozd. Nad gozdno mejo se nam je odprl pogled na široko pobočje Gmeinecka. Na vrhu smo bili poplačani s širnimi razgledi. Smuka je bila na začetku smučarsko poskočna, potem pa plavajoča na ravno prav ojužnem snegu, ki je omogočal krasno vijuganje. In ker bi bil greh, če se na turni smuki ne bi vsaj malo "pomatrali" je poskrbelo pobočje tik nad parkiriščem, kjer smo lahko testirali reflekse na obiranju že nekoliko travnatih kucljev in naravnih preprek na slabo zasneženem, a kratkem pobočju.

Tegoška gora (Čeha, 12.01.2014)


Tura za tiste,ki imajo manj časa in si želijo strmo smučarijo je Tegoška gora 2034 m visok vrh v pogorju Košute prava izbira.Za užitkarje pa Pungrtska gora,ki je manj strma nad istoimensko planino.Ob sedmih zjutraj se pripeljem prav na planino Pungart.Snega je ravno še toliko za hojo z smučmi.Le del poti-prečke od ene do druge planine(100m) je treba peš.Ko se iznad Tegoške planine začneš vzpenjati se bela odeja odebeli.Čez začetno redko ruševje,nato pa proti levi pod Pungartsko goro(mislim da se ji tako reče,saj je na zemljevidu označena samo višinska kota)To se že večkrat peljal,zato se odločim za Tegoško.Spodaj prečim številne manjše talne plazove,zgoraj je področje bolj stabilno.Srenači dobro prijemajo,a sem na nekaterih strmih delih v roke vzel cepin.Po mejnem grebenu sem kmalu na vrhu.Uživam v brezvetrju in se predajam močnim sončnim žarkom.Kljub temu sneg la malo popusti,a ravno prav za to strmino.Najprej proti zahodu do prvega sedla, nato pa naravnost navzdol.Strmina je kar konkretna,zato pazljivost ni odveč.Tura je v danih pogojih idealen dopoldanski cilj.Jutri bo še tako.

Y Vrtača, Palec, Zelenjak, Y Begunjščica (Matej Kucler, 12.01.2014)


Zgodnji start še v temi mimo koče, čez rušje, zbit trd sneg pridem pod Y Vrtačo, ker se opremim. Na hitro naredim snežni prerez, stabilno, o tem so tudi ostali pisal. V grapi se je v preteklih dneh plazilo, tam je bilo tudi bolj trdo, drugače 0.5 cm skorja, suh-trd sneg. Na vrhu Vrtače prijetno, brez vetra, jasno vreme, sestopim po smeri prihoda. Nižje se potem odločim še za Palec, kjer je bil sneg še vredu in na Zelenjak, ki je bil sprva južen na grebenu pa bolj trd. Kasneje, ko se vrnem proti Domu na Zelenici so se še vzpenjal na Zelenjak, Palec in Y Vrtača, kar dost nas je bilo danes v tistem koncu. Potem se odločim še za Y Begunjščico, zalito, kot Y Vrtača, zelo lepo je bilo.

Peca Kordeževa glava,Križnik (Goran, 11.01.2014)


Turne deske tokrat na domačem bregu na Peci gor na vrhu je prava zima zato je bilo
izkoristit dane razmere.

Več na Turne deske.si

Škrbina pod Prestreljenikom (zenki, 11.01.2014)


S Selle Nevee levo od smučišča po markirani poti do Prevale in za podaljšek še pogled na osamljeni Kanin. Po nekaj megle naju je pričakala super zima. Navzdol pa po smučišču. Srečno, z.

Svačica od Podnarja (Jaka Ortar, 11.01.2014)


Ali trenutno še kje prismučaš do avta na 1050 m? Ja, prav pri Podnarju je sneg. Tekaške proge so urejene. Zjutraj je bila T še pod lediščem, sneg pomrznjen, na površini srež. Gozdni cesti proti Vgrizevi planini smo sledili do ostrega serpentine na 1280 m (1x sneti smuči - prehod čez vodo), nato pa prečili levo na plazišče pod Vrtačo. Spet smo morali sneti smuči za prehod čez potoček. Iz gozda smo stopili naravnost v odlično smučino, ki je pripeljala po dnu doline, in ji sledili proti sedlu Vrtača. Smučina je bila pomrznjen, a ni nič drselo, izven smučine pa se je rahlo prediralo - zelo dobro za vzpenjanje, smučarji pa so bili videti manj zadovoljni. Plazovinam se ni mogoče izogniti, bolje jih je prečiti po dnu doline kot 100 m više, kot smo naredili mi; tam je bilo precej ledeno in strmeje.

Na 1580 m sem naredil prerez in preizkusil stabilnost snežne odeje. Snega je tam 145 cm.
Trapez se ni in ni hotel odpeljati nikamor.
Pri tlačni metodi (=kanadska=CT) pri 13. udarcu iz zapestja počilo na globini 30 cm (stik različno trdnih, različno predelanih plasti z različno velikimi zrni).
Nad šibko plastjo je bilo še več trdnih plasti (skorje, osrenica), ki nekoliko omilijo prodiranje vpliva sile teže smučarja v globino, zato tam ni bilo hudega, više, kjer teh plasti ni bilo, pa smo držali razdaljo med nami.

Malo pod sedlom nas je zadel veter, ki se je privalil s slovenske strani, občasno je prinesel meglo. Zadnjih 100 m do sedla smo bili v megli in zmernem vetru, zato smo bili na sedlu prav veseli novice, da na Svačici ni megle in je občasno celo sonce. Res je bilo tako, tudi vetra gor ni bilo, sneg pa (malo premalo odjenjan in zato "skorjast") srenec.
Spust nazaj v meglo je bil na trenutke kar lušten, pod sedlom pa tipanje po gostem predelanem vlažnem snegu, pod katerim pa je bila mehkejša plast. Kot po skorji. Srečo smo poskusili pod V stenco Svačice in tam je šlo malo lažje po zbetoniranih že splazenih pobočjih (plazovi so postrgali drugod motečo snežno plast). Potem pa čez plazovine in še malo mučenja po premalo ojuženi osrenici do gozda, iskanje prvenstvene po gozdu in pristanek na ovinku 1280 m. Vsaj po cesti je super šibalo prav do kislega zelja.

Lp
Jaka

V.Vrh (Matej, 11.01.2014)


Že dolgo nismo bili na Košuti in včasih ni nikoli razočarala. Pa smo danes ponovili vajo. In se je splačalo. Z malo več ogljičnega odtisa pridemo čez Jelendol gor čisto blizu doma na Kofcah. Okrog nas klaverne kopne razmere. Uporaben sneg se začne gor v višini križa nad domom. proti V. Vrhu začnemo prečiti v megli, ki se na naše veselje razkadi nekje par 100 višincev pod vrhom. Sneg predelan. Pešaka mestoma ne drži. V pasu, ki ga je sonce dobro dobilo je lušno odjenano. Nižje v megli pa malenkost trše vendar ne pomrznjeno. Spustili smo se z vrha dol v veliko konto ker nismo hoteli izgubljati višine na račun prečenja. Po koncu smučarije pa je sledila le še precej kopna peš prečka na Kofce.

Faschaunereck (Janez, 11.01.2014)


V Avstrijo na sonce. Cesta lepo prevozna, na parkplacu še dovolj prostora, vendar v času ko se pripravljamo na odhod se napolni do konca. Kar veliko nas je bilo z istim ciljem - Faschaunereckom, nekaj pa jih je šlo tudi na Stubeck. Snega dovolj za vspon in spust od avta do avta. Jure je danes imel posebno čast, da je na prvi turni smuk peljal Špelo. Špela je hodila odlično. Med vsponom sem mislil, da bo s smučanjem bol švoh, a sem se na srečo zmotil. Nismo šli na vrh, pač pa smo se zadovoljili z grebenom, kjer je postavljen velik možic na višini cca 2500 vm. Počasi se pripravimo in potipamo prve zavoje. Smuka presenetljivo dobra skoraj do podna. Spodaj pa nekaj zoprne klože in že smo na poti. Prav lepo preživet dan. Posebej moram pohvaliti Špelo zaa njen prvi turni smuk - BRAVO ŠPELA! Uživali Johan, Timotej, Janez F, Meta, Martin, Jure, Janez in seveda ŠPELA.

Greim, 2474 m (Mišo Jenčič, 11.01.2014)


Cesta do Greimhütte je v zadnjem delu, čeprav posuta, poledenela. Aleš jo je zvozil, mi pa smo morali natakniti verige. Snega je manj kot sem pričakoval, vendar dovolj za s smučmi od avta do avta (z nekaj prestopanji čez polmetrske kopnine). Bil je raznih vrst ojuženega snega, smuka zelo solidna. Tudi vreme nam je služilo, saj smo bili dovolj pozni, da je sonce predrlo dopoldanske koprene in smo imeli dobro vidljivost, pa še prijetna čoftica se je naredila v spodnjem delu.

Kredarica (Franci, 11.01.2014)


Danes krasen dan na Kredarici.Sneg se začne na koncu gozda,do kamor se tudi brez težav prismuča.Razmere za hojo odlične,tudi za pešče,saj se praktično ne predira.
Smučanje pa malokrat boljše,saj je vse zalito brez klož in zametov.Tudi v Zg.Krmi so razmere dobre,saj je skorja čez dan malo popustila in vijuganje med rušjem je prav prijetno.
Smuči sva pustila v gozdu,saj bova vajo jutri ponovila.Lp

Dobrač (Matevž, 11.01.2014)


Glede na sedanje razmere je Dobrač dobrodošla možnost. Nad 1.300 m nadmorske višine je snega dovolj. Je pa skorjast in prepihan.

Kaninski podi (Jaka Ortar, 09.01.2014)


Izpod pl. Gozdec - stari Skalar - Malo dol - Veliki dol - okoli M. Talirja - nad Vrh Osojnic - Skalar - mimo starega Skalarja - konec.

Prve krpe snega na 1300 m, sneg drži težo pešca. Strnjena snežna odeja na 1350 m.
Tik nad gozdom smo odvili desno pod stene Velikega Skednja, saj je izgledalo, da bo tam dovolj snega za spust. Zelo bi bili koristni srenači, brez njih je tu in tam šlo "na roke" oz. "na palice".
Prvi prerez in preizkus na 1670 m, JV pobočje; trapez ni šel nikamor. Zna pa se malo bolj voziti ob odjugi, ko bodo vezi med zrni sodre (plast nje je debela 10 cm tik pod osrenico) popustile. V času vzpona je plazilo le na izrazitih strmih prisojah - ojuženi sneg (4 cm) zdrsnil v obliki manjših plazičev.

Pri starem Skalarju je bilo na trdi podlagi že nekaj cm suhega snega, na njem pa rahla osrenica.

Nad ~1900 m je bilo vidnih zelo veliko sledi velikih kložastih plazov, ki so se prožili med zadnjim sneženjem prav na vseh ekspozicijah in tudi na niti ne tako strmih pobočjih (25°). Plazovine so bile pokrite z nekaj cm snega, ki se je na prisojah v zadnjih dneh ponekod že splazil kot plaz mokrega nesprijetega snega.

Pregled in preizkus snežne odeje na 1900 m (SV, 30°) je pokazal, da ni nevarnosti za sprožitev kložastih plazov. Trapez ni šel nikamor, mi pa smo šli naprej. Blaž se je (kot pravi mraziščar) odločil, da se bo več ur aklimatiziral kar v mrazišču Mali dol, z Dušanom pa sva šla naprej v Veliki dol in okoli M. Talirja v najvišje mrazišče na Kaninskih podih. Nad 2000 m je bilo prvič nekaj napihanega snega, ki pa sva se mu zlahka izognila.

Na 2100 m je bilo na trdi skorji iz zlimane sodre nekaj manj kot 10 cm pršiča, ki pa je tudi že imel na vrhu osrenico (a ta ni motila hoje in smučanja). Stabilnost snežne odeje sva preizkusila s tlačno metodo (=CT=kanadska) - nič nevarnega nisva odkrila, šele krepki udarci iz ramena so povročili razpoko na globini ~90 cm.

Z vzponom sva nadaljevala po gričkih (in bolje, da ne grem poleti pogledat po GPS špuri, koliko brezen sva prečila) proti sedlu med Vrhom Osojnic in Hudim Vršičem, više sva se držala že splazenih prisojnih pobočij. Nad 2250 m sva naletela na zamete, a se jim je dalo zlahka izogniti. Zaključila sva pod Hudim Vršičem na mestu, kjer se odpre pogled na osrednje Julijce (~2400 m).

Prvi del spusta do možica nad Domom Petra Skalarja (upam, da ga ne bo treba preimenovati v "Dom duhov" ali "Drugi Stari Skalar") je bil bolj prečenje kot spust - da sva se izognila zametom na SV strani Vrha Osojnic, sva poštamfala po grebenu. Sonce je že zahajalo, ko sva po neprijetni skorji zasmučala v strmino pod kočo in nato kar za nosom pod stenami Konjca proti dolini. Tu in tam je bilo kakšno brezno in kljub slabi svetlobi (oblačno, sonca ni bilo več) se jih je dalo pravočasno opaziti.
Najboljši sneg je bil na južnih-jugozahodnih pobočjih - srenec s sprejemljivo skorjo. Na jugovzhodnih pobočjih je bila skorja že malo mučna. Pod starim Skalarjem je priklopil še Blaž; sprva smo smučali pod stenami Velikega Skednja, a je bil tam sneg zelo slab - moker in na smučeh se je udiralo do gležnjev. Zato smo raje zavili na markirano pot, tam bilo bolj trdo, a manj prostora, več ovir. Pametna dva sta odnehala na ~1500 m, tatišasti pa na ~1350 m. Z lučkami smo padli v nizko oblačnost in pri avtu ugotovili, da rosi.

Lep krog, plazovne razmere ok, za smučarske pa malo slab tajming - bolje bi bilo kako uro prej gor peš po trdem in še pri soncu v mehkem dol.

Na 1670 m je snega 80 cm,
na 1900 180 cm,
na 2100 240 cm.

Mimogrede - ali kdo ve povedati, kaj sta Zgornja in Spodnja Osojnica?
Ali sta to steni/pobočji zahodno od Doma P. Skalarja oz. Vrha Osojnic, ali sta to kotanji v isti smeri, kaj tretjega?

Lp
Jaka

Brdo (m're, 10.01.2014)


Je pa pač tako da letos grem na ture v bolj v ''čudnem'' vremenu.
Pokljuški konc je bil danes očitno dobro obdelan. Razmere pa (kdo bi si mislil :) zelo podobne. Zgoraj trdo in grifig, srenači ne škodijo. Spodaj ojuženo, vmes pa k Jožetu na rehidracijo.
Za Andrejev turno smučarski krst ne ravno idealno bilo bi lahko tudi slabše.

Viševnik (Miha, 10.01.2014)


Dons pa še mal v naše hribe. Z Alešem sva se odločila za Viševnik. Po urci hoje, se je kljub slabem vremenu na začetku skadilo in posijalo sonce. Malo pod vrhom pa zopet zoprna megla, ki je močno ovirala razgled na okoliške vrhove. Smučarija po vršnem pobočju po zelo trdi snežni podlagi. Za vzpon po vršnem delu so srenači obvezni. V nižjih delih, pa je snežna podlaga mehkejša, pod Zlatimi vodami že južen sneg.

Mrežce, Debeli vrh (Miro, 10.01.2014)


Kislo petkovo jutro, ki nama ja pod vrhom Mrežc le postreglo nekaj sončnih žarkov. Zgornja cesta proti spomeniku poledenela. Pot na Mrežce uhojena, cucke sva tokrat častila z nošnjo na hrbtu do vrha. Po predelanem in trdem speglanem snegu smuk v konto pod Debeli vrh, nato pa še na le tega. Od tod po zahodni flanki navzdol proti vedno bolj ojuženem snegu. Še rodeo skoz gmajno do avta in na Zatrnik na temnosvetlo mešanico.
Uživala pa Žiga in Miro
Več pa tule: http://www.mphoto.si/mrezce-debeli-vrh/

Špik nad Plazom (2573) (IgorZlodej, 10.01.2014)


Jutro V Žlebeh je bilo megledno in "toplo". Zgornja cesta od financarske postaje ima kopne dele, naprej pa je kar dobro. Na Visoki Montaževi planoti sem prišel iz megle. Preko dolgih planjav sem jo ubral proti Škrbini nad Cijanerico. Obsežni plazovi so se že splazili, tudi nekaj talnih. Vmes je bilo trdo, zato brez srenačev ne bi šlo. Na smučeh sem se povzpel do zaključne dolge flanke, ki sega vse gor do vrha. Smuči sem zamenjal z derezami in v res odličnih razmerah, pomrznjen sneg, ki se je vdiral zgolj za pol čevlja, višje še manj odšel na vrh. Vmes se je prej oblačno nebo pričelo jasniti in kaj je lepšega, kot modro nebo nad prekrasnimi gorami.

Previdno sem sestopil do smuči, vmes sem pazil, da nisem poškodoval štapen za gor. Smuka je bila v začetnem delu sicer dobra, vendar podlaga trda, nižje pa rahlo odpuščeno, cesta pa, no prišel sem na smučeh do avta, s tem, da sem trikrat snel smuči za nekaj metrov. Južna sončna pobočja so lavinsko stabilna, druga zgodba je na severnih straneh.

Faschaunereck, Romatenspitze (100jan, 08.01.2014)


Obe destinaciji vas bodo zadovoljili, saj so razmere dobre. Pristopa sta lepo opisana v novem, Jenčičevem TS vodniku, le časi so za Polonco in Cici nekoliko ohlapni. LpS

https://picasaweb.google.com/101307985814010943399/FaschaunereckTS02

Ojstrica (ŠpehM, 10.01.2014)


Z avtomobilom pod planino Podvežak (1564m), smuči nesemo še čez gozd nad planino, nato pa po zmrznjenem snegu "gore-dole" na smučeh do Korošice (1808m). Zaradi strmine in trde snežne skorje se raje preobujemo v dereze in nadaljujemo proti vrhu. Pred zadnjim klancem potem "parkiram" psa - zanjo me kar malo skrbi kako bo potem prišla dol. Na Ojstrici (2350m) se odločimo, da ne bomo tvegali s smučanjem z vrha, ker je sneg pretrd oz. mi premalo korajžni. Odsmučamo potem spodaj z grebena, kuža pa po nekaj metrih začetne strmine tudi nima več težav. Za obisk obpotne Deske (1970m) nam zmanjka časa, ker morava z Igorjem popoldan na šiht.

Viševnik,Mali Draški vrh,Veliki Selišnik (Franci, 09.01.2014)


Danes malo bolj zgodaj na Pokljuki.Razmere so bile podobne včerajšnjim (po vrhu nekaj ojuženega snega,na podlagi ki drži smučarja).
Z vrha Viševnika sem odsmučal na Srenjski preval.Na senčni strani je bilo še nekaj pršiča.Z južne strani MDV se je sprožilo nekaj talnih plazov na Jezerca,je pa še dosti napok.
Na Srencu smuči na hrbet in vzpon na MDV.Srednji del je bil že splazen in po plaznici sem nesel smuči do prvih skal v zg.ožini.Tu se je južen sneg udiral že čez kolena in ocenil sem,da bi se pri smučanju zgornja plast lahko splazila.Na vrh sem odšel brez smuči.Ravno v tem času so menjavali vremensko posadko na Kredarici in istočasno trenirali pristajanje na VDV.
Smučanje z MDV je bilo po plaznici brez problemov.Nato sem zavil levo po snežnih sipinah proti Selišniku.Z vrha sem smučal proti Malemu Selišniku in po neštetih hribčkih in dolinicah do ceste,ki pelje proti smučišču.Bila je lepa in samotna tura.Lp

Dobrač (Miha, 09.01.2014)


Danes smo se Aleš, Sašo in jaz odpravili malo k sosedom na Koroško. Glede na mojo časovno stisko smo se odločili za bližnji vrh Dobrač. Z avtom smo se peljali po Villacher alpen strasse do parkirišča. Od tam štart proti vrhu. Na vrhu prekrasen razgled na Karnijske alpe, Visoke ture, Nockelberge, zahodne Julijce in Karavanke. V dolini megla na vrhu lepo. Smučarija na vrhu po rahli skorijci, proti parkirišču pa je sneg že odjužen in težak, ampak kljub temu se da do parkirišča presmučati po trdi podlagi, kjer gre strojni teptalec na Villacher hutte na vrhu Dobrača. Uživali Sašo, Aleš in Miha. Lp

Sedlo-Kanin (Igor Dežman, 08.01.2014)


Včeraj sem obiskal novodobni muzej sedežnic na Kaninu.Sprva sem hotel na sedlo Pod Vršiči ali na sedlo Bela peč,pa ni bilo nobenih špur,pa nisem hotel reskirat,pod oknom so se videle plazovine.Startal sem zgodaj,šel po smučišču in prišel do koče ob 9 uri,ko poženejo jajčke,gondolo na Prevalo(vstop v muzej) pa poženejo ob 10 uri.Spustil sem se v konto in odpesjačil do vhoda v muzej,tam pa sonce,pa še vstopnine niso pobirali za muzej.Pobočje od Prevale do Sedla lepo zalito s 20 cm pršiča,le špura in najhitrejši podpisovalci so kazili belo pravljico.Potem pa na sredini,sem mislil da mam privide,slovenski ratrak je uničeval belo pravljico,sem ga vprašal.če bodo odprli muzej,pa je rekel da morajo očistiti sneg s sedežev sedežnice,da bodo obiskovalci muzeja lahko počivali-saj ni res,pa je.Zgoraj sem se eno uro sončil,na Sedlu dela samo ura,pa še ta ni premaknjena na zimski čas,pa dva metra snega.Kljub temu sem našel dovolj pršiča do Prevale,naprej pa po lepo urejenem smučišču do avta.Bo moral Igo Jenčič to turo dodati v vodnik.L.P.Igor

Velika Mojstrovka (IgorZlodej, 08.01.2014)


Ker sem šel popoldan je sneg proti Grebencu že zmrzoval, višje je bilo preko dneva nekaj malih posipov čez rob, kar je nižje povzročile kotaljenje večjih in manjših snežnih kep, zato površina ni prav ravna, ampak je šlo, tudi nazaj dol.

Od Grebenca naprej je lepo zasneženo, tudi rušje je večinoma pokrito, odločil sem se za Veliko. Podlaga dobro drži, celo nekaj suhega snega se je dobilo, višje pa je od sonca ojužen sneg počasi zakrknil.

Smuka je bila solidna, seveda pa ne tista povsem sproščena, ker se je vendarle delala rahla skorjica.

Večina plazov se je obletela že pred dnevi, v času sončne pripeke pa vseeno velja pazljivost.

Viševnik (Franci, 08.01.2014)


Popoldanski Viševnik.
Kljub dežju,snega na Pokljuki ni veliko skopnelo.Ves čas vzpona so bile razmere spomladanske - par cm južnega snega na podlagi,ki smučarja drži.Za mano je prišel še Dušan in nato skupaj v dolino.
Zgoraj krasne razmere,na sredini je bilo treba poiskati nezvožene konce,v dolini nad smučiščem in po smučišču pa je sneg že precej pomrznil.
Lp

Turski žleb (Čeha, 08.01.2014)


Ker ni bilo nič poročil iz tega konca, smo šli sami preverit,kako je z razmerami nad Okrešljem.Bili smo prijetno presenečeni,saj stopimo na smuči že malo nad izvirom Savinje.Ta je trd in se da hodit brez srenačev.Pobočja pod Tursko goro in Rinkami so splažena.Do pod žleba in do prvih skal v njem hodimo z smučmi,nato pa se odločimo za peš varianto.Ker sem jaz pozabil čelado,se zaradi padajočega ledu in kakšnega kamna raje obrnem in odsmučam.Prijatla pa nadaljujeta do vrha in na Malo rinko.Šlo je brez derez,saj se je udiralo ravno prav-za čevelj.Sprva sem vozil v smeri proti Savinjskemu sedlu,a so tudi tam ledeni projektili velevali umik.Pri spominski plošči ju počakam,vmes naredim še en snežni prerez,ki pokaže da je gornjih 15 cm nesprijet z tridest cm trde podlage,do tal pa je še 25 zelo mokrega in sipkega snega.To vseeno pomeni,da pazljivost ni odveč,čeprav smo vsi enotnega mnenja ,da je bila smuka odlična.Torej z glavo na zabavo.Prismučal sem do izvira,ker imam malo starejše smučke.Priporočam tudi Savinjsko sedlo,a za obe turi obvezna čelada.!

Schwarzeck (2636 m) (Jure N., 08.01.2014)


Temparature pri nas so zelo visoke, zato jo z Mitjem odrineva v Avstrijo. Schwarzeck nama je ostal dolžan že od decembra. Parkirava v Twengu, takoj na smuče. Do planine južno, nad 1800 pa mraz. Najti turo po Svetih treh Kraljih v Avstriji je umetnost, ki jo zna samo Mitja. Zato sva se pa nagazila. Razgledi krasni, pihal precejšnji jugozahodnik. Zadnjih 50m grebena spihanih, nato pa mešanica pršiča, pa rahle kložice. Nižje pa uležan postaran pršič. Tura naju je malo presenetila z težavnostjo, precej daleč je vse skupaj. Prismučala sva do avta. Uživala Jure in Mitja

Molička peč, Veliki vrh, Dleskovec (ŠpehM, 08.01.2014)


Zjutraj smo se od doma spravili malo z rezervo, ker so temperature zraka bile na višini 1700m okoli +5. Nič, gremo pa samo malo pogledat, če bo gnilo, pač obrnemo.
Cesta je do planine Ravne prevozna do zadnjega ovinka, nesemo smuči 200m, nato zamenjamo - smuči nesejo nas. Presenečenje! Sneg pomrznjen, srenači zelo koristni. Najprej izberemo Moličko Peč (2029m). Smučanje do Sedelca je zaradi rahlo ojužene skorje čista fantazija, zato nam ni težko skočit še na Veliki vrh (2110m) in nazaj čez Dleskovec (1966m). Z Dleskovca nato na vzhod v konto, ki pa je v srednjem delu zaradi senčne lege zelo trda.

Pri prerezu snežne odeje se opazi, da se je zaradi dežja v prejšnih dneh in nato ohladitve, ustvarila okoli 10cm debela skorja, ki zdrži težo pešca. Zaradi napovedanega toplega vremena v prihodnjih dneh lahko ta skorja popusti in nevarnost plazov se s tem bistveno poveča.

Raduha (ŠpehM, 07.01.2014)


Do Loke pod Raduho z avtom (se da, če nisi ravno iz Beograda). Konec ceste nekje na višini 1450m. Začetek ture je iskanje snežnih prehodov do koče na Loki, naprej proti Durcam pa potem ni več problemov. Do vrha (2062m) nato pomrznjena snežena skorja - debela okoli 10 cm, pod njo pa namočen južni sneg - na vrhu 1m. Smučanje je pa itak užitek!

Če daš na tehnico čas, ki ga porabiš za vožnjo in čas, ko si na turi, je Raduha super izbira v tej "pomladi".

Kornock (Vanja Starčević, 06.01.2014)


Ker smo na hitro opravili s Speikkofflom smo naredili še eno popoldansko. Iz St. Lorenzna smo se odpeljali na Turacher Hoeche in se po smučiču povpeli še na Kornock, da bi šli naprej na Rinsenock nam je primanjkovalo pol ure časa. Dol smo odsmučali po močno presmučanem SV pobočju in smučišču. S tistih dodatnih 400 višinskih metrov se je skupno nabralo 1200 m kar je že nekaj, turo smo opravili Lovorka, Željko, Marin in Vanja

Grosser Speikkofel (Vanja Starčević, 06.01.2014)


Vreme je prekrižalo vse velike načrte, ki smo jih imeli za čas novoletnih početnic, na samem koncu nam je uspelo uloviti en lep dan. Zaradi nevarnosti plazov i pomanjkanja snega v nižjih legah smo se odločili za Grosser Speikkofel v Nockbergih in se je iskazalalo za pravilno.
Zapeljali smo se v St. Lorenzen, presenetilo nas je da smo kar prvi na parkirišču potem sta prišla še dva Italijana, ko smo že smučali dol smo srečali še cel kup turnih smučarjev. V spodnjem delu je novozapadli sneg že bil ojužen, suh pa nad 1900 m. Žal je sam vrh še bil zavit v meglo, ko smo smučali dol se je zjasnilo. Razmere za smuko so do 1900 m bile odlične, suh sneg na podlagi, ki drži treba je malo paziti na kamne ki tičijo na bolj spihanih mestih. Spodnji del so razmere bile prave spomladanske, prismučati se je dalo 100 m do avta.
PS. Razmere so se že včeraj zelo hitro spreminjale in je ta opis potrebno jemati z rezervo.

Sedlo Prašnik (Miro, 07.01.2014)


Razmere nad Zajzero še na drugi strani Nabojsa.
Že prvi takti simfonij tam pod Višem in sosedi nama niso bili všeč, zato prvotni optimistično zastavljen cilj (Nabojsova škrbina) prilagodiva razmeram in še pod kočo Pellarini obrneva. Greva na drugo stran do sedla Prašnik kjer zadovoljiva svoje potrebe po smučanju.

Več podrobnosti pa tule: http://www.mphoto.si/sedlo-prasnik-sella-prasnig-1640-m/

(povezava je aktivna, le copy-paste funkcije je treba uporabiti, ker spletna stran TKG pač ne dopušča direktnih povezav)

Razmere se precej spreminjajo glede na lokacijo, zato previdno!
Srečno

Krniška glavica (IgorZlodej, 07.01.2014)


Krniška glavica je bila pred časom že opisana, ampak glede na to, da so se razmere v tem času spremenile, pa to, da sva šla po povsem drugi strani, bi bilo mogoče zanimivo za koga. Osebno me motijo trije opisi iste ture, še bolj neaktivne povezave, le kdo se bo z njimi sploh ukvarjal, jaz se že ne.

Cesta do "kasarn" v Zajzera je lepo prevozna, parkirišča urejena. Na smučeh greva od avta do Zajezerske planine, naprej po lepo urejeni tekaški progi proti zatrepu doline. Na odcepu, ki ni posebej označen zavijeva v desno in v gozdnata pobočja, ki so solidno zasnežena, sneg je trd, delno pomrznjen. Višje, ko prideva iz gozda se snežna odeja znatno odebeli, vendar še vedno drži. Takoj za odcepom za bivak Stuparič zavijeva v desno, tukaj so običajno nekoliko sitni prehodi, vendar sva jih brez težav zmogla, sneg južen, ugrez na smučeh do pol čevlja, tako je bilo vse do vršnega dela, ki je spihan, podlaga pa trda, vendar je šlo tudi brez srenačev. Sonce se je sicer bolj sramežljivo kazalo, pa vendar je bilo skoraj toplo in popolno brezvetrje. Malo si oddahneva, malicava, pijeva, potem pa odsmučava.

V zgornjem delu solidna smuka po mehkem ojuženem snegu, potem v osrednjem nekoliko boljša na dobrih 10 cm novega na trdi podlagi in nižje po gozdu bolj ali manj trda podlaga, vendar še dobro smučljivo. Zaključek pa spet po tekaški progi vse do avta.

Za trenutne razmere dokaj solidna tura, plazovi so obleteli, še kakšna jasna noč bo lavinske razmere še izboljšala, nevarno pa ob ponovni odjugi.

Kar se tiče plazov so preizkusi stabilnosti seveda zelo priporočljivi, še bolj bistevno pa je dobro poznavanje terena, plaznic, vremena itd.

Stol in Begunjščica (Igor Dežman, 06.01.2014)


S fotoaparatom počasi postajeva domača,Stol in Begunjščica slikano danes ob 16 uri,z okna spalnice.L.P.Igor

Mrežce (Jaka Ortar, 06.01.2014)


Večerna.
Kolesnice so kljub taljenju ostale enako globoke in občasnemu mehanskemu čiščenju podvozja se do pl. Javornik ne moreš izogniti (razen s terencem).
Tam novega snega ni. Šele malo pod pl. Lipanca nov sneg, nekaj cm. Do ~1600 m rosilo iz megle/nizke oblačnosti, ki je je bilo konec na ~1700 m. Do tu sneg moker, a mehak, novega mokrega le malo. Nad nizko oblačnostjo že osrenica, nov sneg se bistveno odebeli med 1800 in 1900 m. Tik pod vrhom skupno 135 cm snega, novega 35 (J pobočje, 28°). Osrenica se je odpeljala takoj, ko sem jo odrezal, prav tako ves novi sneg, ko sem ga obkopal in začel tolči (CT). Še ena šibkost je sredi novega snega - zelo tanka plast babjega pšena, toda šele pri 10 udarcih iz komolca.
Vlečenje trapeza pa ni pripeljalo nikamor, prav nobena plast ni zdrsnila. Čudno. Pa naj kdo reče, da je ena metoda dovolj!
Smučanje tik pred temo bolj ubogo - osrenica, preveliki pancarji in neusmučane noge so "idealna" kombinacija, sploh v mraku. Bolje je bilo spodaj v megli, kjer ni bilo osrenice, snega pa ravno dovolj, da sem brez iskrenja prismučal do avta. Že te zadnje 3 besede so za trenutne razmere veliko. :)

LP
Jaka

Mrežce (MetodS, 06.01.2014)


Danes na Mrežcah težak, a dobro smučljiv južen sneg. Podlaga spodaj je trdna, tako da se ne udira globoko. Tudi v gozdu spodaj je še dovolj snega. Gor sem šel od spomenika precej naravnost in blizu Z roba hrbta, smučal dol pa še bližje Z roba. Desna sled je za gor, leva pa za dol. Nekaj pod vrhom sem se priključil smučini od koče.

Zirbitzkogel (Mišo Jenčič, 06.01.2014)


Cesta do gostilne Sabathy je splužena in posuta, a vseeno sem s svojimi starimi zimskimi gumami na par mestih komaj zvozil. Na izhodišču je bil kar vrvež, saj je danes v Avstriji praznik. Vzpon je potekal v megli in zoprnem vetru, zato sem bil zelo zadovoljen, da je bila koča na vrhu odprta in da sem si lahko privoščil vroč čaj in malo sadja v tekoči obliki. Medtem so se na vrhu oblaki začeli občasno trgati, a le malo pod njim je še vedno vztrajala gosta megla. Po krajšem čakanju sem vendarle odsmučal. Snega je v jarku, kjer poteka osnovna smer ture, dovolj, le malo stran pa gledajo ven skale. Smuka po bolj ali manj zvoženem napihancu je bila prav OK, čeprav noben presežek. Nekje na polovici sem prišel ven iz megle in od tam naprej proti vzhodu je bilo vse jasno. Le oblaki, ki so z jugozahoda pritiskali čez Zirbitzkogel, so še vedno vztrajali. Tura je - glede na siceršnjo revščino s snegom - priporočljiva tudi v naslednjih dneh in tednih.

Viševnik (Domen, 06.01.2014)


Na Rudnem polju ugotovim, da so kužki tokrat ostali na toplem doma. Prekolnem vse po spisku, še največkrat sebe. Predhodnik z identično zgodbo je obrnil malo nad Plesiščem, mene je jeza gnala povsem do vrha. Sneg južen, moker, težak, a lepo smučljiv. Nekih hitrostnih rekordov danes ni bilo, ne navzgor, ne navzdol, da pa prvi zarežeš v flanko Viševnika, se ti pa tudi ne zgodi ravno vsak teden... ;)

Mrežce (Andrej, 04.01.2014)


Napoved je bila slaba: toplo, kasneje dež nad 1600 m. S Tomažem sva se odločila za turo na Mrežce in kasneje se je ta izbira za napovedane rezmere izkazala za optimalno. Pri spomeniku sva parkirala ob 8:30h. Prve deževne kaplje so prišle kmalu. Kakšnih 100m višine pod Lipanco je že kar lilo. Pri koči je dež prešel v sneg. Tomaž je bil pesimist in je zavil raje v kočo jaz pa levo gor proti Mrežcam. Malo nad kočo je bilo že prepričljivo sneženje in tako vse do vrha. Pot je bila ves čas dovolj trda za lahko napredovanje. Ob napredovanju in na vrhu srečam nekaj smučarjev. Pod vrhom se mi je začela delati coklja. Na vrhu megleno, nekaj cm novega snega. Hitro snamem pse, zategnem pancerje in odsmučam dol v smeri koče. Smuka na vrhu kljub megli dobra. Sneg suh, na tako zvoženem bregu se je še dalo narediti kakšen pršičast zavoj. Nekje na 1800m je sneg postajal bolj moker a smuka presenetljivo dobra. Tako do koče, kamor sem zavil na encijan, klobaso in po Tomaža. Pri koči še vedno dež s snegom. Potem še spust proti spomeniku. Pot splužena od smučarjev, tako da sva lahko tudi midva dobeo plužila. Pri spomeniku je deževalo, na parkirišču luže.
Povzetek: glede na razmere maksimalen iztržek. Priporočam, saj tudi toplo vreme ne bo pobralo več kot meter debele snežne odeje.

Vrh Strmali (Veronika in Tibor, 04.01.2014)


V dolini je že deževalo, vendar sva se kljub temu podala na Pecol. Tudi tam je še deževalo. Nadaljevala sva proti Vrhu Strmali (2201 m). Dež se je vendarle spremenil v sneg šele nad kočo Brazza pri višini 1700 m. Kljub sneženju, vetru in slabi vidljivosti sva vztrajala do konca. Na strmini je bilo približno 10 centimetrov novozapadlega snega, ki bi pri dobri vidljivosti omogočilo odlično smuko, v dolini pa je bil sneg že zelo moker, cesta pa je bila ponekod že popolnoma razmočena. Verjetno že jutri ne bo več smučljiva, saj dež na Žlebeh vztraja že cel dan.

V dolino sva premočena prismučala Veronika in Tibor.

Fotografije na http://vertikala.wordpress.com/2014/01/04/vrh-strmali-forca-dei-disteis-2201-m/

Groser speikkogel 2140m (Goran, 02.01.2014)


Za uvod v novo leto turne deske pri severnih sosedih na Golici.
Več na Turne deske.si

Triangel (m're, 03.01.2014)


Za porehabilitacijsko turo čisto OK. Kot je že povedala Darja sneg ni ravno za vriskat je pa čisto užiten dokler pač je. Če slučajno zaviješ na malo bolj suzga ta ceuga pa idealen za delanje cokel pod cucki.
''Rehabilitacijo'' izvedel bolj ali manj sam, Igor, Klemen in pa tud' Marjan pa pedenal traso za jutrišnjo tekmo.

Triangel (Darja Zaplotnik, 03.01.2014)


Zgolj v vednost in ravnanje...z nekaj pazljivosti se da prismučati lučaj od avta.

Pršiča razumljivo tudi po najbolj zakotnih kotičkih ni bilo. Vseeno pa je bilo smučanje na prizorišču jutrišnje TS tekme prav prijetno.

Monte Madrizze (Madritschen) (Darja Zaplotnik, 02.01.2014)


Načrt je bil sicer malo drugačen...ampak pršičarjenje je bilo super tudi na nadomestni turi.

Od opuščene kasarne pod Mokrinam do planine Winkel oz. Kot je bila gaz lepo utrjena. Naprej pač malo manj, pa še zameglilo je. Razgledi so se tako odprli šele na grebenu, s katerega imamo zahodni del smučišča Mokrine (Nassfeld) kot na dlani.

Smučarija pa sprva bolj tipanje v difuzni svetlobi, nižje malček lepo vozne skorjice in zatem vse do avta (če odštejem tistih par metrov vzpona) opojna mehkoba.

Struška in Korenščica (Miro, 03.01.2014)


Megla,leden veter, odjuga. Trije pojmi zaradi katerih bi se človek najraje zavalil na kavč in čakal da vse skupaj mine. Ampak...če se med temi pojmi najde še beseda "sonce", potem so prvi trije omenjeni pojmi hitro pozabljeni.
Daljši zapis o potepanju nad mestom s likovnim gradivom pa tule: http://www.mphoto.si/struska-in-iskanje-korenscice/

Klenitzenkopf in Stanitzkopf (Veronika in Tibor, 03.01.2014)


Prvotni cilj je bil Hochgrubenkopf (vrh v gorski skupini Goldberg, jugovzhodno od Sadniga), vendar so naju vijuge na strmini Klenitzenkopfa (2592 m) dobesedno zvabile, da se mu nismo znali odreči. Vrh leži zahodno od Hochgrubenkopfa, nanj so vodile tudi dobro vidne smučine.

Z avtom sva se pripeljala do žage - s ceste, ki se dvigne iz kraja Stall im Möltall - je dobro vidna oznaka Bodenhütte, nekaj više pa je žaga in zapornica. Po cesti (položna in kar dolga) sva se dvignila v bistvu vse do planine, pod vrhovoma pa zbrale zahodnega. V dobrih treh urah sva bila na vrhu. Spust je bil uživaški, saj sva smučala v pršiču skoraj do ceste. Pred njo sva se odločila, da se povzpeva še na Stanitzkopf, 2189 m, iz doline Oberbauernalm. Tudi spust s križa po jugovzhodni strmini je bil enkraten. V senci je bilo pršiča dovolj za oba. Pijačo sva si privoščila v Bodenhütte, do avta pa sva prismučala po cesti.

Uživala sva VERonika in TIbor.

Fotografije na http://vertikala.wordpress.com/2014/01/03/klenitzenkopf-2592-m-in-stanitzkopf-2189-m/

Mrežice (Polona, 03.01.2014)


Že zjutraj so rdeče obarvani oblaki nakazovali lepo vreme. Izlet na Mrežice se je izkazal za dober izbor današnjega dne. Kot smo ugotavljali v koči na čaju, bi bilo sicer mogoče bolje izbrati Brda, saj menda niso tako zvožena. Vseeno smo se imeli fantastično:)
Uživali Matjaž, Klemen, Polona.

Kozjak (Ovčji vrh) (barbara, 03.01.2014)


Ko sem se pripeljala čez Ljubelj, sem zaradi popolne jasnine začela premišjati o kaki turi bolj proti severu, a sem na koncu vseeno ostala pri prvotnem cilju. Avto sem pustila na parkirišču pri Stouhütte, čeprav se jih je kar nekaj peljalo še naprej do letnega parkirišča (cesta je sicer ponekod poledenela, a zelo hudih kolesnic ni). Precej močan jugozahodnik je ves čas valil temne oblake čez greben Stola in Vajneža, a Kozjak je vseskozi ostajal v soncu. Na zahodnem pobočju je bila v preteklih dneh očitno prava veselica (glede na množico prelepih vijug), a tudi danes je bila smuka prav v redu. Malo nižje sem celo našla še malo nezvoženega, rahlo ojuženega pršiča. Spodaj se serpentin ceste ne izplača več sekati, ker je v gozdu premalo snega, pa še ta je skorjast. Prismuča se do vrha klanca nad parkiriščem. Fotoaparat sem pozabila doma.

Vrh Strmali (Ksenija Vogrinc, 03.01.2014)


Na žlebeh me je danes popoldne čakalo parkirišče in ura drsanja do Pecola, kjer je bilo danes oblačno z redkimi sončnimi vložki. Razmeroma toplo, višje pa kar hladno. Cilj je bil Vrh strmali, končala pa sem pod vrhom. Ni se mi ljubilo v hud veter in difuzno svetlobo, zaradi katere sem približno 100 višincev bolj tipala, kot sproščeno smučala. Nižje pa čisto druga zgodba. Dobra smučarija. Sonce sicer samo na obroke, sneg pa krasen. Par cm poprha na trdo podlago je nudilo krasno smučarijo do planine Pecol in tudi dalje po cesti.

Svete Višarje (Janez, 03.01.2014)


Zadnji dan dopusta je treba izkoristit. Martinu dopust v šoli in smo šli. Napovedi vremena čudne, vsaka drugačna, pa sem se odločil za Višarje. Deset minut smuče na rame potem pa gre že na smučeh. Snega z višino vedno več. Iz Žabnice smo šli po poti mimo postaj križevega pota. Turnih smučarjev precej, v glavnem Avstijci. Hitro smo bili na vrhu, mraza nobenega, vetra nič, celo sonce je sramežljivo kukalo skozi oblake. Še k Juretu na čaj in štrudl, pa po smučišču v dolino. Bilo je fajn :) Martin, Meta in Janez

Struška (Jure N., 03.01.2014)


Sicer smo imeli turo že zvečer v planu, vendar ko smo zjutraj pobrali Žiga iz nočne še nismo vedeli kam. Vzhodne karavanke naj bi bilo malo bolj. Pa domači kuclji so le domači. In tako smo šli z avtom do Križovca (hvala Matija za inf). Gaz lepo speljana do Svečice. Od tam po megli na vrh Struške. Moj plan smučanja proti Seči se ni izkazal za najbolj optimalnega, vendar ni bilo slabo. Potem nazaj vzpon na Struško. Tam srečali sotrpina. Megle kar ni bilo konec. Nazaj na Svečico smo bolj tavali kot ne. Sneg predelan, grifig posušen. Super. Brez skorje ali klož. Sledil je vzpon na Korenščico in spust ob levem boku plazu. Tam se je pokazalo spet sonce. Po gozdu do Pustga rovta, kjer smo srečali Ata. Smuk do avta in pivoliza. Uživali Jure, Stojan, Žiga, Miro, Fajfar

Begunjščica (Sebastian, 02.01.2014)


Danes zjutraj sva se s prijateljem odpravila Mimo Drage, planine Planince proti Robleku, ker pa nama to ni bilo dovolj sva se odločila pot nadaljevati proti Begunjščici. Prijazno osebje naju je opozorilo da gaz vodi le do razcepa kjer se lahko pot nadaljuje proti zelenici ali pa na vrh. Upanje na dobro vreme na vrhu naju je vodilo naprej, pot sva nadaljevala predvsem po grebenu, kjer je najmanj snega.
sicer razmere niso bile ravno zavidljive... veter in gosta megla...
na vrhu vseeno zadovoljna :)
Toplo priporočljive dereze in cepin in izbira lepšega dne

Mrežce (Igor Dežman, 02.01.2014)


Da se bodo novoletne dobrote enakomerno porazdelile po telesu,sem danes skočil na rodeo z vrha Mrežc.Sem mislil da ne bo žive duše,pa sem komaj našel parkplac pri spomeniku.Za dostop sem vzel zgornjo cesto,odcep 2 km od križišča za šport hotel,cesta je splužena in široka,cesta preko Kranjske doline pa ima kolesnice in je primerna samo za terence.Dost prometnih informacij,začelo je snežiti,sneženje me je spremljalo do vrha,tam pa veter,tudi mal sonca,s Francijem in Ireni smo si voščili enga srečnga in hitro odbrzeli v dolino.Koča je odprta,Jožetu sem še voščil,pa hito do avta in domov,pa v nočno.Sprobal sem tudi nov fotoaparat od Dedka mraza,zato slike še niso ok,mal se še lovim.L.P.Igor

Komen (Jurij Šoba, 02.01.2014)


Ker so vremenarji znova napovedali lepše razmere na vzhodu, izberem turico na Komen 1684 mnv (na tabli pri kočici 1695 !?). Prazniki so popili precej moči, zato se pripeljem po asfaltu do kmetije Drgovnik (ca. 1000 m visoko). Na vrh grem po markirani grebenski poti. Pri poseki na ca. 1300 mnv se priključi sled motornih sani po gozdni cesti izpod Hlipovca. Takrat si nadenem smuči in po novoletno okrašeni krajini prisopiham na vrh. Slikanje mi zmoti oblak, ki pride na vrh takrat kot jaz. Ko grem z vrha, odide tudi oblak - še enkrat pa ne grem! Vršni del je preprežen s sledovi užitkarja na motornih saneh, smučin ni, so le stopinje dveh plitvih luknjačev. Smuka z vrha po smeri prihoda po travnikih in redkem gozdu je odlična - pršič. V strmem in strnjenem gozdu prevečkrat zaškripa, zato nesem smuči do poseke. Na smučeh sledim "špuri" sani do križišča s cesto izpod Hlipovca, kjer gredo desno, jaz pa levo proti Drgovniku. Do četrt ure hoje pred kmetijo je dovolj snega za lep spust z občasnimi rahlimi zavoji.

Korenščica (....., 02.01.2014)


Start s Krizovca. Cesta od Pristave zlahka prevozna. V megli in vetru, z visino sta se stopnjevala, do Belske planine, nato pa proti levi do Korenscice po sledeh predhodnikov (brez njih bi bila orientacija tezavna). Na vrhu se je za kak trenutek megla celo odmaknila. Vrsni del je (tako kot verjetno vecina Struske nad gozdom) rahlo skorjast, nizje pa je zelo povabljiv malo tezji prsic. Spust je potekal v okviru izrazitega grabna, ki preseka cesto in se iztece na Pusti rovt.

Debeli Vrh (Jure N., 02.01.2014)


Prejšnji dan sem videl da je flanka Weissenecka presmučana (JJ), včeraj jo je šel Mitja presmučat, vendar sem ostal doma. Tako smo jo mislili tudi mi danes, vendar me Avstrija ne vidi, če res ni napovedana šajba. Stojko pa je rekel naj bi bil Mali Draški lepo ofrajhan. Pa ni. Ko je Matic slišal MD, se je takoj začelo pregovarjanje, ki se je končalo s temu, da smo se ob pol 8 pripeljiali na Pokljuko. Do Viševnika peš, veter, sneg, megla, smučanje na sever na jezerca je precej kložasto, veter dela svoje, Potem smo šli mimo MD proti Velikemu Selišniku, od tam spet odsmučali v konto in se po zahodni strani povzpeli na Debeli vrh. Vidne smučine na vrhu. Smučanje po strogem vzhodnem pobočju pa spet vriskanje. Še cesta do smučišča, pivce in lepo domov. Niti ne tako uživali Matic, Janez, Žiga in Jure

Vogel (Boris, 01.01.2014)


Smučanje na novega leta prvi dan je bila ponavadi samo želja, ki pa se je letos izpolnila. V starem letu je zapadlo še okoli 30 cm snega, tako da je bil Vogel kot v zimski pravljici nad oblaki. Srečno in podobnih razmer polno novo leto. <razmere.si>

Hals (Aleš S, 01.01.2014)


Če se bo leto špegalo po prvem dnevu, bo kar preveč lepo. Navdušena od silvestrskega cilja sva prvi dan novega leta nadaljevala kar z njegovim sosedom. Iz Untertilliacha sva se odpeljala še nekaj ovinkov po poledeneli, a posuti cesti, malo pod cerkvico na Kirchbergu. Naprej je vodila gozdna cesta, ki so jo lovci zvozili z motornimi sankami, ovinke nama je pa skrajšala sled predhodnikov. Ko sva prišla iz gozda je čez pobočje vodila le ena sled. Malo pod vrhom sva ugotovila, da sta pred nama samo dva smučarja in bo nezvoženo pobočje samo za nas štiri. Na vrhu sva uživala v toplem soncu. Smučanje navzdol je bilo še boljše kot je zgledalo. Skorjice je bilo samo za vzorec. Pršič je bil pravi puhec. Gozd je imel lepe poseke, tako da sva odvriskala naravnost mavzdol do avta - in puhca ni zmanjkalo. Juhuhu - Mojca in Aleš

Velika planina, Zvoh (MetodS, 01.01.2014)


Danes z ženo na Veliko planino. Razgledi in ambient prekrasni, kar povedo že slike. Zadnji sneg je poprhal sicer do ca 1000 m (Rak), uporabna debelina za hojo in smučanje po cesti (in mogoče za kak travnik brez skal) se pa prične nad 1200 m. Na sami planini je snega okrog 30 cm, seveda različno napihano. Podlage, razen kakšnih zaplat, pa v glavnem po vseh odjugah ni bilo, niti od sneženja do nedelje. Kjer je bolj strmo z več štori in skalami, je stvar bolj pogojno smučljiva, po zaobljenih zmernih strminah pa ni problema.
Za snežni info za te konce pa še to. V nedeljo smo bili z ženo in Janezom na Zvohu. Uporabna trdna podlaga se je pričela nekako nad 1600-1700 m in je omogočala solidno smučamnje z Zvoha naravnost navzdol. Pod to mejo sneženje do nedelje ni navrglo dovolj snega, da bi bilo možno smučanje izven prog, do danes pa kot rečeno 15-30 cm, odvisno od višine.
Vsem srečno in tur polno novo leto želim!

Königstuhl (Tadej Pušavec, 01.01.2014)


Novo leto je treba takoj začeti. Tudi na smučeh. Razmere nad Schönfeldom so bile za tak dan naravnost čudovite. Königstuhl je bil proti vrhu sicer pokrit s pršičem, vendar je ta padel na precej spihano podlago, tako da so smuči včasih kar žalostno zajokale na kakšnem kamnu. No pod jezerom je bila pa smučarska poezija, pršič na trdi podlagi.... Krasna smuka do konca. Lep novoletni dan brez sapice na vrhu, obiskovalcev pa poleg nas ni bilo . Je bil pač tak dan - super.

Užitkarji : Maja, Dragica, Raf in Tadej

Brda,Mrežce (Franci, 31.12.2013)


Čeprav malo pozno,pa vendar.Razmere so bile že danes opisane,včeraj pa je bila megla,da bi jo lahko rezal.Kljub temu pa krasna smuka še posebej z Mrežc direktno proti spomeniku.Lp

Škrbina nad Cijanerico (Ksenija Vogrinc, 01.01.2014)


Danes spet na Pecol in proti Škrbina nad Cijanerico. Temperatura in stanje snega sta bila uri primerna. V žlebeh smo namreč startali šele ob 11.00. Vzpon do škrbine po dobro utrjeni smučini, sneh na Pecolu trd, višje že ojužen, tik pod škrbino pa zbit pršič. Za ta čas previsoka temperatura ni omogočala "pršičenja", smo pa do Pecola orali po dobro smučljivem ojuženem snegu. Trd sneg po cesti je do V žlebeh omogočal lepo, še zvezno smučanje.

Vrh Strmali (Ksenija Vogrinc, 31.12.2013)


Šli smo pogledat, če je na Pecolu in njegovih "turnih smučiščih" res toliko snega, kot omenjajo da ga je zapadlo v Zahodnih Julijcih. S parkirišča V žlebeh smo se v eni uri ravno dobro ogreli in na Montaževi planoti ugotovili, da snega sploh ni veliko. Pogled na bela prostranstva je obetal dobro smuko in to se je izkazalo kot resnično. Pod kočo Brazza smo bili v dilemio ali zaviti proti Vrhu strmali ali proti Škrbini nad Cijanerico. Pa smo za zadnji dan starega leta izbrali Vrh Strmali, za prvi dan novega pa Škrbino nad Cijanerico.
Smučina je potegnjena do Vrha Strmali in tudi naprej pod Rumeno steno. Sneg je bil več ali manj trda kloža, zaradi toplega vremena pa tudi lepo smučljiv "južnič" :D. Smučanje do Pecoal čista 10, smučanje po cesti pa tako kot vsako cestno. Včeraj je bila cesta še zasnežena do izhodišča V žlebeh

Proti Stolu, Viševnik (Matej Kucler, 01.01.2014)


Za 1.1 sem se odločil peš proti Stolu a sem prišel samo do klopce, razmere so se mi zdele nevarne, po trapezu, ki sem ga dobil ven sem sestopil brez odlašanja. Pri koči se odločim za Viševnik, na izhodišču ogromno avtov, zato kar hitro proti Viševniku, opreme nisem potreboval, ljudi dost, gaz je bila, proti grapi na Tosc je zalito samo še na razmere počakam. Fajn lep dan, brez vetra.

Mrežce (Mišo Jenčič, 01.01.2014)


Dnevu primerno smo se razmeroma pozno odpravili od doma. Pri spomeniku za planino Javornik smo komaj še našli parkirno mesto. Do tja je splužena cesta, ki se od glavne odcepi malo pred Rudnim poljem. Naprej je bila zgažena avtocesta, večinoma pešci. Pri serpentini, kjer se z desne priključi pot od poletnega parkirišča, smo prišli iz megle. Po gazi, ki je bila mestoma zelo naluknjana, smo vseeno hitro dosegli vrh. Toplo, prijetno, nikomur se ni mudilo v dolino. Smuka je bila kljub precej zvoženim pobočjem prav prijetna. Tudi pod kočo je šlo po kolovozu fino, saj je sneg dobro prijemal. V gozdu pa je spodaj še premalo snega za sproščeno smuko.

Triangel (1704 vm) (Janez, 01.01.2014)


Martin bi rad smučal. Prav. Po 11 proti Ljubelju. Spletna kamera kaže sonce na Trianglu. Snega dovolj za hojo takoj od avta. Hitro sva iz megle vendar sonce nama skriva Begunščica. Mimo koče sva hitro na soncu, srečava Lojza ki je pripeljal iz Suhega rušja. Pravi da je sonce že fajn prijelo sneg ki postaja težak in moker. Po poti za ratrak sva hitro na vrhu. Prav toplo je bilo na vrhu. Smučala sve po zvoženem celcu proti Spodnjemu plotu in do koče. Smučarjev in pešcev kar precej. prismuča se brez problemov do vmesne koče, naprej pa počasi in na mehko. Danes je šlo prav do avta, vendar je tudi malo zaškrtalo. Martin in Janez

Großer Speikkogel (Matjaž, 31.12.2013)


od parkirišča pri spodnji postaji sedežnice po letni poti skozi veliko krnico in pod jezerskim špicom na vrh ;-)
zaradi megle je bila vidljivost le nekaj 10m ... kar je pomenilo tudi malo zablod in iskanja tako pri vzponu kot pri spustu ;-)
sicer pa kakšnih 30 cm novega snega na cca 40 podlage ...kar omogoča tudi prijetno vijuganje po pršiču ... dokler se seveda zaradi zgrešene smeri ne rabiš prebijati med zasneženimi smrekami ;-)
tura ki jo bo potrebno ponoviti ob lepšem vremenu ... ki je bilo sicer napovedano že za včeraj ;-)

fotke: http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=255&ee_lang=slv

Großer Speikkogel (Matjaž, 31.12.2013)


od parkirišča pri spodnji postaji sedežnice po letni poti skozi veliko krnico in pod jezerskim đpicom na vrh ;-)
zaradi megle je bila vidljivost le nekaj 10m ... kar je pomenilo tudi malo zablod in iskanja tako pri vzponu kot pri spustu ;-)
sicer pa kakšnih 30 cm novega snega na cca 40 podlage ...kar omogoča tudi prijetno vijuganje po pršiču ... dokler se seveda zaradi zgrešene smeri ne rabiš prebijati med zasneženimi smrekami ;-)
tura ki jo bo potrebno ponoviti ob lepšem vremenu ... ki je bilo sicer napovedano že za včeraj ;-)

<p><a href="http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=255&ee_lang=slv" target="_blank">FOTKE</a></p>

Steinrastl (Aleš S, 31.12.2013)


Včeraj sva imela učno uro o vseh vrstah plazov. Zato sva danes izbrala eno neplazovito in bilo je več kot lepo. Med Ober- in Untertillachom sva zavila s ceste in parkirala malo pred zadnjo kmetijo do katere je bila splužena cesta. Vzpon sva začela po gozdni cesti in si kakšen ovinek prihranila po strmi planinski poti. Ko sva prišla nad gozdni rob se je pokazalo pravljično pobočje - malo presmučano, a v veliki meri še nedolžno. Ko sva mislila da sva že na vrhu se je prikazalo novo in spet še eno. V toplem sončku sva občudovala Karnijske in Ziljske Alpe in na vrhu zapela eno silvestrsko (kot se za tak dan spodobi). Odjuhuhujala sva po nedolžnih flankah pršiča in malo odtelovadila čez gozd in po cesti - seveda do avta. Vsem želiva veliko turno smučarskih smeškotov - Mojca in Aleš

Peca - Bistriška špica (mledni, 31.12.2013)


Kot se spodobi za konec leta sva se z Blažem povzpela na našo domačo goro Peco. Skozi Koprivno sva se zapeljala do planine Luža, kjer je bilo že okoli 30 cm novega snega. Po gazi, ki so jo naredili predhoniki včeraj sva preko planine Zg. Luža kar hitro napredovala. Žal se je upanje, da bo na vrhu jasnina, izkazalo zgolj kot pobožna želja. Nad gozdno mejo je izginila tudi gaz obenem pa je z vsakim višinskim metrom megla postajala gostejša. Tako sva se preko zametov prebijala bolj na pamet in po občutku. Izkazalo se je, da sva zavila preveč proti Veški kopi, tako da sva šele ob grebenu lahko zavila v pravo smer proti Bistriški špici. Na vrhu je bila vidljivost zgolj slabih deset metrov, tako da sva se kar na pseh po občutku spustila v smer proti Kumvrovem žlebu. Dobrih sto višincev nižje so se razmere toliko izboljšale, sva se pripravila za spust. Ta je bil pravi užitek v 50 do 30 cm globokem pršiču. Na dnu žleba je bilo potrebno še vzpeti in prečiti po gozdu od ceste, ki vodi iz Zg. Luže do Sp.Luže, kjer se najina letošnja zadnja tura zaključila.

Kozjak (Marijana & Marko, 31.12.2013)


Nad Rožem je zimska pravljica, smreke na debelo ovešene s snegom, prismučalo se je praktično do avta (parkirišče pri Stouhutte).

Danes je bilo kar veliko smučarjev, z vrha sva odsmučala zadnja, a vseeno uživala po večinoma nezvoženem pršiču in še veliko ga je ostalo za novega leta dan. Pršiča je od slabih 30 cm spodaj do 40 cm pod vrhom.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mrežce (Bogdan Kos, 31.12.2013)


Snega dovolj. Smučanje res dobro. Zora in Bogdan

Vsem želim srečno novo leto. Da bi vam pršič šprical do ušes.

Viševnik (Jure N., 31.12.2013)


Po nekaj furah na smučišču sem škrate poslal na hot dog in kakav. Ta čas sem jo v freeride slogu s smučmi čez ramena ubral na Viševnik. Gaz lepo držala. Vidljivosti nobene, na vrhu par besed z Stojanovimi znanci in na hitro peljal v dolino. Ko se bo megla dvignila in če bodo nizke temperature bodo razmere fenomenalne. Srečno 2014 Jure

Pečevnik (Rok Kovač, 31.12.2013)


Pravijo, da je tudi v vzhodnih Karavankah snežilo, zato sem šel pogledat zimo k jezerjanom.
Prvi sneg se pojavi na okoli 1000m, zato se z avtom peljem skoraj do bolnice Krtina.Tam po 100m pa že oprežem pse in jo maham po cesti mimo L.K Stanič in naprej do obmejne karavle ter orjem prvo špuro.Sprva se je izpod smuči oglašal južen škripavček, potem že na grebenu pa suh hlastač, ki pri prečenju strmih predelov ni najbolje držal v globino.Pod Pečevnikom pri preži me zajame tudi snežna ploha.Sonce se je le za kroglo sem ter tja malo prikazalo, drugače pa lahen vetrič z vzhoda in občasna difuzna svetloba, hoja po suhem lahkem snegu pa je pričarala nebesno stanje.Sprva načrtovan Plešivec sem zaradi občutka pod smučmi, ki je narekoval mejne snežno naklonske pogoje opustil, kajti 100m zadnje strmine ni za podcenjevati.Sam bi se v primeru zasutja s smučmi le stežka izkopal iz snega.Smuka navzdol ni bila takšne sorte, da bi ti sneg kar letel v usta, pač pa tiho, mehko zavijanje v snežni neokrnjeni belini.Snega je na tem delu na 1600m skupno okoli 70cm, 30cm je novega.Tam v gozdu kjer je južna sončna stran se pri vijuganju priškrta do tal, teh predelov je malo, prismuča po cesti pa se lahko vse do L.K. Stanič, naprej bolje peš.S še eno pošiljko snega, ki pride prav kmalu, bo smuka boljša.Prijetno sem bil te dni vesel nove knjige Velikega turnosmučarskega vodnika-Igor Jenčič, ki mi jo je podarila založba Sidarta, ob izboru mojih dveh slik z Ankogla.Drugo uspešnico Patagonije pa sem podaril Silvu, ki je je bil kot dolgoletni alpinist zelo vesel.Naj bo novo leto srečno, polno harmonije, razumevanja, zdravja in varnih tur po gorah.

Viševnik 2050m (Goran, 31.12.2013)


Dane pa so Turne deske preverjale snežne razmere na gorenskem
tudi v teh koncih je snega ogromno fajn je blo..
Več na Turne deske.si

Rinsennock 2334m (Goran, 30.12.2013)


Včeraj sem pogledal malo pri severnih sosedih kakšne so snežne razmere
snega imajo dovolj
Več na Turne deske.si

Viševnik (Domen, 30.12.2013)


Sem jih od "mimoidočega" "slišal", da nič več ne objavljam... :) Torej...utrjena smučina Nočove klape naju je sicer močno mamila proti Mrežcam, a sva si z Viševnika obetala lepšo smučarijo. Kakorkoli, Pokljuka je bila danes zagotovo prava izbira, ne glede na izbrano "mikrolokacijo". Vrhnja flanka fantazija v prahu in tudi pod Plesiščem, v grabnu in v celcu ob (že steptanem) smučišču se ni bilo kaj pritoževati. Sva bila še dovolj zgodnja, da sva še ujela nedotaknjene predele, je pa sedaj verjetno že razrito po dolgem in po čez. Fotke zgolj z vzpona, med spustom nekako ni bilo časa šklocat... :)

Grubenkopf, 2307 m (Mišo Jenčič, 30.12.2013)


Prespali smo v gostišču s 600-letno tradicijo Weisses Rösl v Gries am Brenner (toplo priporočam). Zbudili smo se v jasno in mrzlo jutro ter se odpeljali do konca stranske doline Obernbergtal (Waldesruh). Tam so se tudi naši strahovi o pomanjkanju snega izkazali za prazne. Čeprav je Grubenkopf ena bolj priljubljenih tur v okolici, smo uspeli priti na vrh dovolj zgodaj, da smo našli še veliko pobočij deviškega pršiča. Smuka je bila fantastična - tako zelo, da se na najlepših delih nihče ni želel ustavljati in zapravljati časa z banalnostmi kot je fotografiranje. Naredili smo samo nekaj slik na "slabših" delih in iz njih se lahko sklepa, kako je bilo šele na "boljših" flankah... Sicer pa je v neposredni okolici Brennerja zelo veliko turnosmučarskih ciljev in ti kraji so vsekakor primerni za krajše turnosmučarske počitnice.

Vsem dopisnikom in bralcem "Trenutnih razmer" želimo srečno novo leto, veliko lepega v hribih in varno vrnitev v dolino.

Cima Bella, Monte Cocco (Janvit, 30.12.2013)


Ponovno se je zbrala stara ekipa, in zaradi bolj obetavnejše napovedi na zahodu smo se odločili za Cimo Bello. Imeli smo tudi vzorec sonca in malenkost megle, večinoma pa je prevladovala višja oblačnost. Spodaj je zapadlo 10cm, zgoraj pa seveda veliko več. Prerez je pokazal relativno dobro stabilnost. Najprej smo smučali iz Monte Cocca proti severozahodu. Zapodili smo se po pršiču, in verjetno bi se ustavili dosti nižje, če se nebi znašli v slepi ulici dveh globokih potokov. Nato smo se povzpeli še na Cimo Bello in odsmučali nazaj do avta. Greben je večinoma spihan, nižje odličen pršič, pod 1300m pa ravno zadosti snega za lagoden zaključek pri avtu. Oba kucla sta imela danes kar nekaj obiskovalcev - kakšen nezvožen košček pa se bo sigurno našel tudi jutri.

Mrežce (Jure N., 30.12.2013)


Zvečer se je začelo SMS-evanje med ekipo. Malo sem ciljal na Avstrijo,vendar napoved ni bila ravno sigurna. Večerne temperature na ARSO pa so kazale da zna biti višje dobro. Sicer mi Pokljuka ravno ne leži, kot je rekel Žiga, vendar je bil današnji dan ravnopravšnji za obisk Mrežc. Včerajšnja gaz je bila več ali manj zamedena, tako da smo se z veseljem potrudili in jo potegnili do vrha. Potem pa samo še špricanje in vriskanje do koče in dalje do ceste. Dalje pa ..... Naštete je naštel Janez, posebej fajn pa je bilo, da je vlogo skrbečega fotra prevzel Fajfar. Timotej se je izkazal vrhunsko. Krasen zaključek leta. Lp Jure in Matic

Mrežce (Miro, 30.12.2013)


Še moj zapis lepega dneva: http://www.mphoto.si/?p=10230
SREČNO predvsem pa VARNO 2014 vam želim!

Mrežce (1965 vm) (Janez, 30.12.2013)


Včeraj zvečer prileti SMS od Jureta, zunaj pa dež. Ja itak bo jutr OK, gremo na Pokljuko pa da vimo kaj bo. Od ceste za odcepom za Šport hotel čez planino Zajavornik do Lipance. Špuro smo vlekli prvi, pršič pa se je začel že pri cesti. Na Lipanci že 15-20 cm. Pozdravimo Joža in naprej na Mrežce. Pršiča na Mrežcah 30-40 cm. Megla se nas je izogibala, le visoka oblačnost je vstrajala. Še skupinska in plavat nazaj do Lipance. Zadeli smo nekaj prekrasnih strmin in res uživali v puhcu :) Pri Jožu v koči še hidracija in klasika po špurah nazaj do Avta. Plavali v opojni beli moki (beri kokainu) Miro, Nino, Matic, Jure, Žiga, janez F., Timotej, ki je prvič okusil turno smuko in Janez.

Vsem skupaj en lep, vesel, srečen, zdrav, .... 2014

Konj 1803m (Goran, 28.12.2013)


Prvotni plan turno smučanje ampak ob pomankanju snega to ni bilo izvedljivo zato pa kar peš na Konja 1803m kljub temu fajn tura...
Več na Turne deske.si

Sattelberg, 2115 m (Mišo Jenčič, 29.12.2013)


Iz Toblacha smo se premaknili na zahod, pod prelaz Brenner. Očitno smo malce narobe razumeli avstrijska poročila, v katerih gorskih skupinah je zapadlo največ snega, kajti tu ga ni prav veliko. Vseeno nam to ni vzelo poguma, zlasti za današnjo turo, ki sva jo spoznala lani in je zelo primerna za današnji sneženi dan. Ker je Sattelberg tudi sicer zelo popularen, smo bili vse prej kot sami. Ko smo dosegli vrh nekdanjega smučišča, je vsake toliko kdo snemal pse in se pripravljal za spust, mi smo pa vseeno nadaljevali zadnjih 150 višinskih metrov skozi meglo in veter do vrha. Seveda nismo šli do vrha edini, a zato je v gornjem delu vseeno ostalo nekaj skoraj deviških pobočij. Tudi tam, kjer je bilo že zvoženo, je bil zgoraj odličen pršič. Seveda je sledil obvezen postanek na planini Sattelalm, kjer smo se podprli z domačimi dobrotami. Na koncu pa še zadnji, položnejši del, po katerem smo lagodno prismučali do avta.

Krniška glavica (Jof di Sompdogna) (Darja Zaplotnik, 28.12.2013)


Zajzera je imela končno malo bolj zimsko podobo... :)

Skozi gozd do odprte koče Grego precej trdo, že skoraj za srenače. Na cestici, ki pelje na prelaz Rudni vrh pa že prava zimska pravljica. Tam ugotovimo, da se je naš prvotni cilj izdatno zavil v oblačnost, zato spremenimo načrt in se po gozdu v JZ smeri najprej malo dvignemo in zatem spustimo do jezerca. Od njega dalje se bolj ali manj držimo letne poti. Nad jaso oz. nekdanjo planino se skozi macesnov gozd vzpnemo skoraj do pod stene in dalje v ključih preko valovitega, mestoma poraščenega terena dosežemo vršno strmino. Ta zaradi ruševja ne obeta kakšnih smučarskih užitkov, kar se pri spustu izkaže za zmoto.

Na vrhu poleg brezčasnih razgledov na skupino Viš&Montaž kraljuje jugozahodnik v sunkih, zato kar hitro odsmučamo. Sprva v okviru malenkost spihanega, a voznega grebena do vršne strmine, ki ponudi nekakšen zbit pršič. Nižje pa preide v res uživaški pršič vse do konca macesnovega gozdička. Lepo tudi zadanemo strm žleb, ki nas z jase pripelje nazaj na našo špuro. Do koče Grego nas nato čaka še nekaj presenetljivo uživaškega gozdičenja.
Slednje pa ne velja za gozd pod Gregotom, saj se sneg ni prav nič omehčal in je bila vožnja nazaj do izhodišča prav (pre)tresljiva.

Sicer pa lepa tura v še lepšem ambientu...ki bo že danes seveda popolnoma drugačna.

Krahköpfe 2844m (Jure N., 28.12.2013)


Na srečo sem škrate včeraj tako zmatral, da so mi dali danes prosto. Ostala klapa vsa nekako zasedena, Matic pa si je zvil gleženj. In tako sva z Mitjem sama odšla proti Astentalu. Že med potjo mi Mitja našteje ene 50 vrhov in malo manj dolin, itak si jih nisem zapomnil. Do Sadnighausa potrebne verige ali 4x4. Zjutraj nobene gneče, vsi so zavili proti Moharju in Hilmersbergu. Midva pa sva ves čas gledala flanko Maggernigspitze, vendar sva se družno odločila da bo počakala. Težko je hodit z Mitjem, ki gre rad na kuclje, kjer še ni bil. Tako nama je ostal samo še Rote wand. Vendar se nama je od daleč zdela flanka do sedla malo ajsi. Torej zavijeva na Krahköpfe. Ves čas gazila s prekrasnimi razgledi. Na vrhu par fotk in jupiiii po dolinicah nazaj. In seveda veselo pozdravljala Avstrijce, ki sva jim ukradla deviški hrib. Spodnji del, ki je bil ob vzponu rahlo skorjast pa je sonček pretopil in vse skupaj je bila krasna smučarija. Uživala Jure in Mitja

Golfen (Mišo Jenčič, 28.12.2013)


Na Južno Tirolsko smo se pripeljali že včeraj, vendar so nam zaradi novega težkega snega načrti drug za drugim padali v vodo. Na prelaz Kartitscher_Sattel&#8206; (ki je bil izhodišče prvotnega cilja) sploh nismo mogli, ker je bila cesta zaradi podrtega drevja zaprta. Potem smo poskušali rezervne variante - končni rezultat je bil, da smo se vmes malo izgubili, plezali čez podrto drevje, gazili težek sneg in naskočili dve različni možnosti, a na obeh skupaj naredili vsega 329 višincev - to bi težko imenoval turni smuk, smo pa zato spoznali vse lepote turnega smučanja...

Kakorkoli, danes se je naredil lep dan in z veseljem smo ugotovili, da se je včerajšnji južni sneg osušil in se pretvoril v pršič. Čeprav je bil prvotni cilj Toblacher Hochhorn, smo se tako kot večina predhodnikov ustavili na predvrhu Golfen. Nadaljnjih 150 višincev po dolgem in mestoma spihanem slemenu ni obetalo kakih smučarskih užitkov. Naša smuka je bila odlična, malce so motile le meglice, ki so se opoldne začele plaziti naokoli. Snega je okoli pol metra.

Gundersheimer Alm (Aleš S, 28.12.2013)


V petek smo se nasmučali na smučišču, danes pa sva prepustila vrste bolj zagnanim, in se odpravila po Ziljski dolini raziskovat, kje se da še kaj posmučat. Snega je v dolini dobrih 10 cm in je pomrznil. Do 1500 m so smučljivi le travniki in gozdne ceste. Prve gozdne ceste nisva našla, več sreče sva imela v Griminitzenu in se po spluženi cesti zapeljala do kmetije na Oberchbruchachu. Prijazen gospodar nama je razložil, da ne smeva kar naravnost skoz gozd ampak lepo okoli po gozdni cesti. Na vseh križiščih so bile smerne table. Sneg se je z višino izboljševal. Pod planino sva bila že na pršiču. Je pa cesta fajn ovinkasta in sva se do planine Grundersheimer že pošteno nahodila. Vzpon se da nadaljevati proti meji z Italijo. Midva sva ga pustila za kdaj drugič. Tudi meter pršiča in napihan sneg nista bila ravno vabljiv. Vseeno sva poskusila srečo po pobočju pod planino. Sneg je ostal kjer je bil, midva sva po cesti oddričala do zadnjega travnika in turo zaključila z veselim zavijanjem po pomrznjenem snegu. Juhuhu! Mojca in Aleš

Peca - prečenje (mledni, 28.12.2013)


Cilj današnje ture je bil vzpon na Bistriško špico (avstrijski vrh Pece) preko Veške planine. Ko sva z avtomobilom preko Podgore prispela do zapornice, kjer se začenja 12 km vzpon na Veško planino, sva ugotovila, da je cesta zaprta. Ni nama preostalo drugo, kot da se na goro zapeljeva z gondolo. Vzpon preko smučišča na Knipsovo sedlo je potekal v pogledih na lepo zasneženo pogorje Pece. Zadnje sneženje je Peco v vrhnjem delu lepo "zalilo". Tako je prečenje pod Končnikovim vrhom, Križnikom in Bistriško špico proti Veški kopi kljub nadležnemu, na trenutke kar močnemu zahodniku, kar hitro minilo. Spust proti Veški planini, kjer sva po snežni podlagi z rahlo skorjo, ki se ni globoko predirala, opravila nekaj uživaških zavojev, je kar prehitro minil. Po kratkem postanku, je bilo potrebno ponovno navkreber na Veško kopo in v prečenju na Končnikov vrh od koder sva BlaŽ in Mitja odsmučala do smučišča, od tam pa do zgornje postaje gondole, saj smuka v dolino brez kar dolgega nošenja smuči ni mogoča.

Lepi vršč, Kovk (Ksenija Vogrinc, 28.12.2013)


Gašper je že napisal vse nujne informacije o trenutnih razmerah na poti na in s Kovka. Medve sva najprej v skoraj viharnih razmerah prilezle na Lepi vršič. Vidljivost je bil slaba, temu primerno tudi smučanje do sedla. Vršni greben je spihan do trave. Zato pa je bilo toliko bolj uživaško vijuganje s Kovka. Ne po smeri pristopa ampak bolj vzhodno, med redkim gozdom, kjer sva odkrili tudi nezvožena pobočja. Pod okoli 1300m snega že primanjkuje, sam vrh pa se v njem resnično koplje.

Kolk (Monte Cocco) (Gašper, 28.12.2013)


Cesta do izhodišča lepo prevozna.
Zjutraj na parkirišču le par avtomobilov, ko smo smučali navzdol pa je bila prava četa vzpenjajočih se smučarjev.
Spodnji del je bil obsijan s soncem od sedla dalje pa je bila precejšnja megla. Špura je bila seveda potegnjena. Čeprav je bilo zvoženo od prejšnjih dni, se je še našlo nekaj nezvoženega. Zgoraj je še bilo nekako, potem pa precej južno in temu primerna tudi smuka.
Sem in tja spodaj snega tudi malo manjka - kakšna veja, trava pa tudi kamenje bo poskrbelo, da seviser ne bo brez dela.

Kar nekaj pa jih je iz sedla zavilo proti Cimi Belli.

Viševnik (Franci, 28.12.2013)


Kot je že Igor napisal,je bilo danes res živahno na Viševniku.Presmučan je po dolgem in počez.Zgornji del je bil krasen gost pršič,nižje v grapi proti vlečnici pa je bilo slabše zaradi zvoženega terena in skorje,ki je nastala ponoči.Smučišče je poteptano.Lp

Viševnik (Igor Dežman, 27.12.2013)


Po četrtkovi družinski izvidnici na Pokljuki(do Šport hotela je deževalo,naprej do vojašnice pa snežilo),štirje pogumneži so se tudi že pripeljali z Viševnika.Ko sem v petek zjutraj zagledal Viševnik brez oblakov,pa še napoved je bila da se bo zjasnilo,sem hitro spokal nahrbtnik,vmes sem še skočil k Francijevi sosedi k frizerju,pa gasa na Pokljuko.Parking nesplužen,zato je bila že na začetku veslica,ampak pogled na zalito pobočje Viševnika,me je hitro pognal v višave.Smučišče so ravno teptali,prava zima pa se začne nad drugo vlečnico,špura je bila lepo potegnjena do vrha,snega je padlo najmanj meter.Ta dan se nas je podpisalo na pobočje Viševnika kakih dvajset,danes ko je jasno pa bo verjetno gužva,zato hitro izpod rjuh,ne do vam žal,meni je,sem že v službi.Smuka fantastična.L.P.Igor

Sveto Višarje (Jure N., 24.12.2013)


Tokrat sva šla kot že velikokrat pred božičem na Sveto Višarje. Smuče sem pustil doma, tako da sva jih naskočila peš, za kar mi je bilo kar malo žal. Snega pretresljivo veliko, na okoli 1400 pol cm novega. Kamniti lovec je že sedaj zalit, po fronti pa bo kmalu izbira. Na vrhu kapučino in šnopček, čohanje Billiya, debata s kolegi iz Beljaka in sestop domov. Vesel božič in srečno novo leto vsem. Jure in Ksenija

Kotovo sedlo (Matej, 23.12.2013)


V ponedeljek je dolinska megla nekaj skrivala. Na koncu gozda v Tamarju se je naenkrat odprlo jasno nebo. Snega je bilo dovolj in je ostal pomrznjen tudi med spustom. Okrog poldneva se je skozi Ozebnik začela valiti megla.

Kotovo sedlo (Matej, 23.12.2013)


V ponedeljek je dolinska megla nekaj skrivala. Na koncu gozda v Tamarju se je naenkrat odprlo jasno nebo. Snega je bilo dovolj in je ostal pomrznjen tudi med spustom. Okrog poldneva se je skozi Ozebnik začela valiti megla.

Škrbina pod Prestreljenikom (barbara, 23.12.2013)


Idejo mi je dal Franci, vendar sem jo še malo skrajšala z gondolo do Gilbertija (izgovor: megleno morje do 1500 m). Nato sem se po praznem smučišču vzpela na Prevalo in nadaljevala po kot beton trdi podlagi do Škrbine pod Prestreljenikom (srenači priporočljivi). Snega malo, razgledi lepi. Do Prevale beton, smučišče pa kot letni časi: zgoraj odličen kompakten suh sneg, v sredini beton, spodaj krasna čoftica. Na srečo prihaja nova pošiljka snega, pa lepe praznike vsem, Barbara.

Prevala 2067m (Goran, 21.12.2013)


Tokrat so Turne deske preverle kakšne so snežne razmere na Kaninu snega dovolj le megla nam je malo prekrižala načrte...
Več na Turne deske.si

Sedlo Prašnik/Sella Prasnig (Darja Zaplotnik, 22.12.2013)


Že skoraj pregovorno hladna Zajzera je danes postregla s spomladanskimi temperaturami in seveda prav takimi razmerami. Kljub temu je bila tura od avta do avta! :)

Od Ojcingerja sprva malo semintja po gozdu, višje pa po dobro zasneženi cesti do sedla. Od njega dalje do jase, kjer se odpre pogled proti Mrzli vodi in naprej desno pod stenami do slemena, ki zaključuje greben Lastovic.
Spust z njega je sprva malček bolj strm, v nadaljevanju pa je potrebno res dobro obvladati holcerski veleslalom.
Tura trenutno sicer nima nekih smučarskih presežnikov, ob večji količini snega pa bi znala biti naravnost super.

Aja...pa hvala sicer zaprtemu Info centru Zlodej za namig in vse koristne podatke v zvezi s turo.

TURSKA GORA (Joža, 22.12.2013)


Sneg se začne malo nad slapom Rinka in ga je odizvira Savinje kar veliko.do sem se tudi pripelješ nazaj grede.
Vrh turske gore precej leden in smucljiv z zelo dobro nabrusenimi robniki,bi pa z mal soncka situacija lahko ratala zelo ok.
Zgornji del žlebu zelo trda napihana kloža ki se ne predera in kar dobro prime.Spodnji del bolj mehek in zelo lepo smucljiv.
Lepa vendar kar resna tura.
Zelo dobro zgledajo zalita tudi pobočja proti savinjskemu sedlu ;)

Lacknerspitze (Miro, 22.12.2013)


Še moj zapis: http://www.mphoto.si/lackenspitze-2459-m/

Lackenspitze 2459m (janez, 22.12.2013)


Štart s smučmi od avtomobilov s parkirišča v Twengu. Po gozdni cesti s sekanjem ovinkov (zato smo tudi zgrešil dolino za Schwarzeck). Pa nič zato. Dobra družba, debata in vzpon do krnice pod Lackenspitze je hitro minil. (Lackenspitze je vrh med Weisseneckom in Schwarzeckom). Ko smo zagrizli v zadnjo strmino pod vrhom pa so se slišali le še drsi psov pod smučmi. Zadnjih 30 višincev peš, kopno in skalnato. Vrh tako velik, da smo se komaj vsi zbasali nanj. Smučanje z rame po lepi strmi flanki odlično. Po krnici še vedno dobro, zadnji del do gozdne ceste tudi dober, cesta je pa cesta. Prismučali do avta! 1300 vm smučanja v tem s snegom skromnem decembru.
Lepo smo se imeli: Matic, Mitja, Jure, Miro, Stojan, Janez F., Janez S., Janez A in Borči s svojimi 3mi dolenjskimi mušketirji in seveda kuža Ron, ki je naredil dvojno turo.

Lackenspitze 2459m (Jure N., 22.12.2013)


Abstinenca prejšnjega tedna je botrovala današnji odločitvi za nekam malo daljšega. Parkirali v Twengu. Prvotni cilj Schwarzeck je bil spremenjen ker smo po ugodni gazi zavili preveč levo proti vzporedni dolini. Vendar se nismo preveč sekirali, itak sva z Mitjem govorila o Lackenspitze, da bi bilo enkrat treba iti. Snega dosti, glede na trenutne razmere v okolici. Vzpon klasičen avstrijski, spodaj cesta skozi mecesnov gozd, zgoraj flanke. Zadnji del vzpona je precej strm za hojo, vendar je bil sneg popolno grifig za pse. Smučarija pa vsega po malem, predvsem pa do avta. 1300vm smo uživali 3x Janez, Matic, Mitja, Miro, Stojan, Jure in Borči s svojimi dolenjskimi mušketirji in seveda Ron, kateremu so bili najbolj všeč gamsi. Vreme pa se je pri avtu zjasnilo. Seveda temu primerno so padale pripombe Mirota in Stojana da je treba kasneje v hribe. Lp

Schöpfing (Mišo Jenčič, 21.12.2013)


Vremenska napoved za Avstrijo je bila ugodna, edinole glede snežnih razmer nismo našli nobene res vabljive variante. Zato smo se odločili kar za gore nad tunelom turske avtoceste, kjer smo se pred 14 dnevi prepričali, da so razmere ugodne. Ko smo se pripeljali v Wald, smo bili kar malo razočarani, in sicer iz dveh razlogov: prvič, vreme je bilo oblačno in drugič, snega je bilo precej manj kot pred dvema tednoma. Nič od tega nam ni vzelo poguma in vzpeli smo se do planine Muhrealm, od koder smo nadaljevali proti Schöpfingu. Tik pod njegovim vrhom se je vendarle pokazalo modro nebo, pod nami pa oblačno morje. A čez pol ure so tudi ti oblaki izginili. Z vrha Schöpfinga smo nadaljevali po slemenu še kakih 50 višinskih metrov v smeri Malega Mosermandla, saj se je od tam odpirala še lepša smučarska flanka - povsem presmučana sicer, a vseeno. Smuka je bila prav prijetna - bolj ali manj zvoženo, a nič trdo in le mestoma pomrznjeno. Našli smo celo nekaj kvazi pršiča. Prismučali smo do avta, a novi sneg bi se vsekakor prilegel.

Prevala (Franci, 21.12.2013)


Danes s Sandijem proti Prevali.S smučmi po mulatjeri 636,ki pripelje do zg. postaje kabinske žičnice na Prevali.Do gozdne meje je bila vidljivost še dobra,naprej pa je bilo zaradi goste megle potrebnega mnogo truda pri sledenju smučine od prejšnjih dni.Na vrhu se je potem za par minut odprlo.
Pri smučanju s Prevale je bila vidljivost nična.Smučišče od Gilbertija navzdol pa je malokrat boljše,pa tudi megle ni bilo.Lp

Okoli Viševnika (Igor Dežman, 19.12.2013)


Včeraj sem se odločil,da pogledam razmere okoli Viševnika,bil sem pesemist,kar se je tudi izkazalo.Od vojašnice sem se spustil po tekaški progi do odcepa za planino Konjšcico,kjer sem na sončni strani našel trobentico.Do Konjščice se nekako da s psim, z dvakratnim snemanjem smuči,potem pa do Jezerc lepa hoja s psim.Na Srenjski preval podlaga trda,obvezni srenači,na koncu pa dereze,ker je bilo res trdo,skoraj ledeno.Pogled v dolino pod kačjim robom pa obupna,skoraj do polovice sem pešačil,šele potem sem se odsmučal proti Kačjemu robu.Tam pa spet ruševje,pešačenje po letni poti skozi ruševje,nato smuka po smučišču do avta.Sicer dobra tura,a bi bila boljša v kontra smer,ker je smuka na Jezerca in naprej na Konjšcico boljša kot sem jo imel jaz.Vesel Božič in srečno novo leto 2014 vsem turašem.L.P.

Kredarica, Triglav in Ivačičeva jama (Zoran Vidrih, 18.12.2013)


Vremenska napoved je bila obetavna za jutranji vzpon in popoldansko smuko, a je bila pravilna le za prvo. Zjutraj je bil sneg trd in odličen za hojo. Sončni vzhod sem ujel ravno na Kredarici, kjer sem pustil dilo in se odpravil na vrh. Malo pred deveto ga brez težav osvojim. Ob prihodu sta dva ravno odhajala tako sem imel vrh povsem zase. Po sestopu se odpravim še v podzemlje Kredarice - v Ivačičevo jamo. Poslikal sem nekaj lepih skulptur, ki jih je ustavarila narava.
V koči si privoščim pivo, se še malo nastavim soncu ko pride čas za odhod. V upanju, da sta inverzija in sonce omehčala sneg sem odpravim čez Kredarico proti sedlu v smeri Rži, a sem že v prvem zavoju videl, da bo vožnja bolj po jajcih, saj je bilo vse trdo. Smuka je bila bolj kot ne fitness za kolena in stegna. :) Pripeljem sem do gozda, od tam pa peš do avta, ki ga dosežem ob treh, malo pred peto pa že jem domačo juhco.

Pa še video ...

https://www.youtube.com/watch?v=pRlYEBXf38A

.

Forca de la val 2352m (Goran, 19.12.2013)


Škrbina nad dolino snega spodaj v dolini dovol kljub pomankanju srednji del pa je potrebno prav iskat snežne zaplate ,potem pa zgornji del zopet ok sneg vse živo od
pršiča do betona ...
već na Turne deske.si

Kotovo sedlo (Miha, 18.12.2013)


Danes sem se odpravil na Kotovo sedlo. Smučarija je v zgornjem delu super, izjema je kar nekaj kamenja. V spodnjem delu je bila že skorja, skozi gmajno do doma v Tamarju pa rodeo.

Uživali Rajc, Miran, Miha

Peči - Vogel 1922m (Swiss, 16.12.2013)


Pozdravljeni !

Tudi " švicarji " hihihi ! Začeli turno sezono . Avto parkiram na pl. Podkuk . Cesta do sem BP , malo previdnosti na kratkem odseku ,zaradi spravila lesa . Snega na planini Razor - malo . Sneg zjutraj pomrznjen - sren . Potrebne dereze , cepin . Smuči na nahrbtnik . Nošnja precej visoko v Peči . Smuka prijetna , ni kakšnih km , vendar pobočja smučljiva tudi tam kjer se postavijo pokonci juhuhu . No tudi iz foto materjala se da kaj oceniti .

LP in srečno !

Sugestije za izbor opreme (MetodS, 16.12.2013)


Ne morem si kaj, da ne bi tole "podelil", kdor že ni našel za Gore-ljudje.
Za v anale ...

PS (spodaj je lektorirana verzija, op.p.),
original na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/100428/

"Odkar sem se poučil o opremi, njeni uporabnosti in namembnosti, prakticiram tako, da najprej, po dolinah, uporabljam palico ali dve, na zmernih strminah daljši, rabni cepin, kasneje malo krajšega in zavitega, ko pa vstopim v steno, vzamem iz moje zaloge tistega pravega, zakrivljenega, plus še par nastavkov seveda. Pri sestopu gre v obratnem vtrstnem redu, iz tega razloga vedno sestopam v smeri vzpona, oprema pač ni poceni, vsi pa vemo, da noben pripomoček ni univerzalen!
Na turne smuke jemljem več parov smuči, ene za ledene strmine, pa takšne za pršič in seveda one za južni sneg, v firnu pač kolnem, kajti štirih parov ne bom tovoril! Plus nekaj parov čevljev, da o ostalem ne govorim! Brez ustrezne opreme pač ne podvzemajmo tur, ki jim nismo dorasli. Tudi sicer nikakor! Prej ali slej se bomo vrnili v čase J. Kugya, ki je imel za opremo najete nosače, potem je pa pač izbiral po potrebi! No, saj ni bilo kakšnega posebnega asortimana, dandanes pa je! V danih razmerah imej ustrezno opremo!! Če so razmere spremenljive, ne hodi v gore, boš sam odgovarjal za neustrezno opremo ali boš s seboj nosil vso možno? Od balonov, padal, radarjev, raket, različnih smuči, cepinov, vrvi, derez itd? Satelitske primopredajnike mogoče, ponekod namreč ni signala?"

Chamonix (Dime, 16.12.2013)


V soboto 21.12 zjutraj gremo v Chamonix. Ce si kdo zeli it zraven, je se prostor za 2 osebi. Se priporocam ce ima kdo se kaksno karto za tunel "Mont Blanc" v primeru da ne bi mogel do konca leta uporabiti...

Lp, Dimitri (dimentrax@hotmail.com)

Hajnževo sedlo (Polona, 16.12.2013)


Hvala Zoranu za idejo, kam it/kje se da še lepo odsmučati ob tako mali snežni odeji. Je res, da se z avtom ne da pripeljati kaj prida po gozdni cesti. Je kar precej razrita. Pa vseeno. Ruzak in smučke na ramo, pa peš kake pol ure do malo več snega. Pa še kake tričetrt ure, da sem le dala smučke pod noge. Sneg skorjast, nekje se je zelo prediralo, višje pa je zdržal mojo malenkost. Srenači so prišli še kako prav.
Spust - fantastičen. Sem očitno našla takšne terene, da se mi tudi enkrat ni udrlo. Zglajen, trd sneg skoraj do gozdne ceste (slika 2), kjer tudi snega že zmanjkuje.
Izlet tako lep, da se ga splača ponoviti:)

Plazje (Matic, 15.12.2013)


Plazje je še vedno v senci, nepričakovano ;). snega je dovolj za turo od avta do avta, če to kaj pomeni. Mogoče vas bo presentila kakšna skala več kot ponavadi. Tura je bolj primerna za tiste, ki jim izraz "grifig" sneg prinese nasmešek na obraz. S smučmi se da hoditi do začetka strmine na Plazje, potem pa vse manj. Je pa dovolj trde klože, ki drži težo človeka in z derezami je prav fino. Pravzaprav je vse skupaj več ali manj ena velika kloža, ki ljubi ostre robnike. Gužve ni.

Nekih smučarskih presežkov sicer ni, je pa vseeno lepo.

Sedlo Planja (Marijana & Marko, 15.12.2013)


Vzpon preko planine Krni dol in čez škrbino Riomoz (kopen izstop), prehod na vršno pobočje pod sedlom Planja postreže z eno ožino (pri smučanju se malo zbašeš, nad ožino pričaka krajši "labirint"), sicer pa je še dovolj zalito. Zaključila sva par deset metrov nad sedlom (2500- m).

Po vršnem delu sva s smučanjem zastavila desno proti Pecolu, kjer naju je pričakal daljši travnat odsek preko robu, ki se ga je dalo nekako "presmučati". Zatem pa v okviru sobotne smučine na Pecol. Cesta ima danes že dve kopni mesti.

Smučarske razmere danes solidne, a slabše kot včeraj - bilo je nekoliko bolj mrzlo in ni odjenjalo, najbolj zoprna je bila skorja tik nad Pecolom.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Košutica in Hajnževo sedlo (Zoran Vidrih, 14.12.2013)


Trume ljudi so šle na Zelenico, samo čez cesto pa smo uživali v samoti. Na Korošici še srečamo dva pohodnika, potem pa razen gruče avtohtonih poskočnih planincev nikogar več. Sneg je suh, moker, trd, mehak, skorjast in celo kakšen košček pršiča je preživel, tako da med spustom ni bilo dolgčas. Hajnževo sedlo je popoldne na soncu in malo odpusti, nižje je trdo oz. po cesti že ledeno. Kaj ponuja kot razglednik pa v samem videu.

http://www.youtube.com/watch?v=gH8S8tZhTA4

Weisseck 2711m (Franci, 15.12.2013)


Danes smo se odpravili na Weisseck - senčno stran doline Lungau.Že takoj po prečenju potoka smo stopili na smuči in po gozdni cesti prišli do planine,kjer smo se usmerili levo in po gozdu nadaljevali do lovske koče,kjer se svet odpre in pokaže se vrh z dolgo pristopno dolino.Tu je začel pihati močan veter,ki je občasno motil vzpon.Kolega sta vzpon zaključila na grebenu Felskarspitze,jaz pa sem se povzpel na vrh.Zaradi pomanjkanja snega sem smučati začel malo pod vrhom.Potem pa smo družno nadaljevali mimo lovske koče v dolino.Smuka nas ni razočarala.Lp

Kleiner Pleißlingkeil, 2417 m (Mišo Jenčič, 15.12.2013)


Po izvrstnem zajtrku smo se zložno odpravili iz koče proti današnjemu cilju. Smučarji prejšnjih dni so naredili dobro gaz, tako da z orientacijo v sicer precej nepreglednem sistemu dolinic ni bilo problemov. Hitro smo bili na rami nekaj 10 m pod vrhom, kjer smo odložili smuči in šli na vrh peš, saj je bilo zadnje pobočje preveč kopno. Smuka je bila proti pričakovanjem precej boljša kot včeraj. Suh, mestoma zvožen, mestoma zbit sneg je omogočal uživaško smučanje, ponekod pa smo naleteli še na zaplate pršiča. Sicer snega tudi v teh koncih ni v izobilju, ga je pa dovolj.

Spirzinger, 2066 m (Mišo Jenčič, 14.12.2013)


Parkirali smo na planini Gnadenalm na severni strani pod prelazom Obertauern. Namesto da bi tolkli dolgočasno ravnino do Hintergnadenalm, smo sledili gazi, ki je približno na sredini ravnine zavila diagonalno desno v breg - seveda smo računali, da bo gaz višje gori ujela cesto proti Südwiener Hütte. Pobočje je postajalo čedalje strmejše, gaz čedalje bolj naporna in tudi z ostalimi, ki smo jih srečali, smo se drug drugega spraševali, ali kdo ve, kam pelje ta gaz. Vsi s(m)o bili prvič po tej poti... Sčasoma se je pobočje vendarle položilo in se na koncu skoraj zravnalo v obširno krnico Gnadenkar. Slikovita pokrajina je odtehtala prejšnje napore in sčasoma smo se tudi lahko orientirali, da je treba prečiti skoraj vodoravno in malce navzdol proti levi, da smo dosegli pravo cesto tik pod kočo. Ta varianta je precej bolj razgledna kot dolgočasni vzpon po cesti, a je zlasti v trdem ne priporočam.

V koči smo se malce okrepčali in se nato odpravili na "hišno goro" Spirzinger. Jugovzhodno sleme, po katerem poteka vzpon, kaže precej ruševja, a smuka na severno stran je bila prav solidna. Sproščeno smuko po zbitem suhem snegu so motili pasovi skorje. Dan smo zaključili z odlično večerjo v Südwiener Hütte, v kateri smo bili poleg dveh Avstrijcev edini gosti.

Špik nad Nosom (zahodna rama, 2470 m) (Marijana & Marko, 14.12.2013)


Z rame pod zahodnim vrhom Špika nad Nosom na jug: T, 350-400 m. Snega dovolj, smer zalita, s smučanjem sva začela opoldne, boljše bi bilo kakšno uro kasneje. Povsem zgoraj je bilo uživaško, zatem malo mešano, večinoma še trdo.

Pod "steno" sva nadaljevala naravnost navzdol, razmere zelo dobre, "speglana" trda podlaga, nad Pecolom pa trapasta skorja in še potrebno je bilo loviti snežne prehode, cesta bo jutri na dveh mestih gotovo kopna.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Triglav (Franci, 14.12.2013)


Z Ireno sinoči v lunini svetlobi na Kredarico.Razmere za hojo dobre za peš in s smučmi,le da zvečer sneg hitro zmrzne.
Zjutraj sem s Pretepačem šel na njegov 798-ti vzpon na vrh.Razmere krasne z uporabo primerne opreme.
Za smučanje smo izbrali klasično zimsko varianto proti lovski koči in naleteli smo na dobre pomladne razmere s par cm odpuščenega snega.V glavnem se smučanje zaključi v gozdu,z Ireno pa sva pririnila do avta.Lp

Jalovčev ozebnik (Tine Čopič, 14.12.2013)


Razmere v Tamarju in v ozebniku so dokaj dobre. Smeg je trd, a ne leden, razen tik nad gmajno, kjer se malo predira. V ozebniku je precej trdo, a smuči še dovolj prijemljejo, le tik pod vrhom je treba kakih 20 m abručati. Je pa kar naporno takole na začetku sezone. Če ti ni škoda smuči, se po tekaški stezi pripelješ čisto do parkirišča, bolje pe je nehati pet minut prej.

Poldašnja špica (IgorZlodej, 14.12.2013)


Ker razmer v Zajzeri nisem poznal, sem s sabo vzel vse za peš in za smučat. Na veliko veselje je snega več, kot sem pričakoval, zato nisem dosti okleval in se odločil za smuči.

Do koče Grego je lepa gaz, jaz sem seveda šel po svoje. Sledil je kratek spust in vzpon na sedlo Rudni Vrh - Sella Sompdogna, ter naprej na planino in dvakrat po moji levi varianti do bivaka Gemona. Se nisem nič ustavljal in nadaljeval proti vrhu. Ker je smučarsko zgledala še najbolje vzhodna flanka, sem prečil vsa južna pobočja in se po JV pobočju povzpel na vrh kar na smučeh. Včasih to še sredi zime ni bilo možno. Glede razgleda je tako brezveze kaj pisat, ga je treba doživet, že samo, da je "kralj" ves čas za oz. pred tabo, pove dovolj. Smuka je bila odlična. Sprva je bilo treba sicer pazljivo, saj je vršni del kar precej strm, pa tudi snega ni ravno v izobilju, spodaj pa je bilo krasno in nedotaknjeno. Sledilo je prečenje do križa in po smeri vzpona do planine. Koča Grego je bila odprta, vendar se nisem ustvaljal. Smučanje skozi gozd prav luštno, ravno prav odpuščeno, nižje pa seveda po cesti vse do avta.

Dovška Baba (Domen, 13.12.2013)


V sredo, četrtek in včeraj na Dovški Babi. Razmere glede na splošno situacijo še zelo v redu. Zgornja flanka sicer dokaj ojužena, a zelo enakomerno, tako da je kar lepo prebavljiva. Cesta v zgornjem delu precej naluknjana od "luknjačev" in mestoma precej trda, bolj rodeo, v spodnjem delu pa super za vijuganje. Brez problemov se pripelješ do vrat avtomobila. Razmere te dni pa majske, klasična "plaža". Nekaj naslednjih dni bo tura zagotovo še aktualna, potem se bi pa kaka dodatna pošiljka tudi že počasi prilegla...

Pod Montažem (m're, 13.12.2013)


Delovni plan Curtissons je odpadel ob pogledu na borno sneženo odejo in dvomu na smučarsko zveznost v spodnjem delu. Namesto tega med Škrbino nad Cjajnarico in Rumeno steno nad Vrhom strmali izbereva sledno. Zgornjih 500 višincev odličen ''poznopomladanski'' putr (še bolje bi bilo če bi začela s smučanjem cca pol ure prej). Nad Pecolom in na Pecolu iskaje bolj napihanih kanalov. Cesta do Neve-e fina, gladka, trda, sem ter tja zna že pogledat ven asfalt vendar zaenkrat b.p. V pravi zimski pripeki skoraj za kratke rokave trpela z Benom.

Jakoberkar, Greben proti malemu Mosermandelnu (miro, 13.12.2013)


Pri sosedu je spet bolš sneg k pr nas, k ga več al manj ni ;) No, tud tam ga ni v izobilju. Kjer pa že je, je kvaliteten.
Nadgradnja Juretovega opisa pa tule: http://www.mphoto.si/greben-proti-malemu-mosermandelnu-2350-m/

Vrtača (ŠpehM, 12.12.2013)


Prvotni cilj ture sva imela Stol iz Podna, vendar se je pozneje izkazalo, da je dolina Orlice pod Stolom brez snega. Kot odlična alternativa se je izkazala zahodna grapa Vrtače. Sneg iz Podna od pršiča do trde klože, proti vrhu Vrtaškega sedla je dobro imeti srenače, na sončnih predelih Vrtače pa tudi precej odjuženo.

Jakobkar 2350m (Jure N., 13.12.2013)


Po gorenjsko je bilo treba izkoristiti vinjeto in smo se odpeljali nazaj v dolino Riedingtal. Klasično mail v šolo za Matica. Malo smo gledali proti Mosermandlu vendar je res premalo snega, zato smo zavili proti Schopfingu in potem desno po grebenu proti malemu Mosermandlu. Ves čas opazovali prekrasne razglede proti krnici Jakobkar in pogledi so segali do Kleka. Spust po strmi rampi proti dnu in nazaj 300vm spet do drugega izhoda z grebena. Dalje proti dolini lovili krasen pršič. Lepo se je kadilo. Vriskali in se dobro nasmučali Žiga, Matic, Jure in Miro.

Hruševski vrh (Čeha, 13.12.2013)


Decembrska pomladanska tura bi lahko rekli današnjemu dnevu.Nad meglo,na Rogarjevem rovtu z Pavletom pustiva avto.Že zjutraj temp.nad lediščem,ko pa prideva na sonce pa za kratke rokave.Po smučini se hitro pvzpneva na JZ greben in po njem na vrh.Sledi martinčkanje in regeneracija veselodecembrskih zgodb.Po predogledu se spustiva nekako 50 metrov na vzhod nato pa naravnost v strme vesine proti planini.Desni del je gledano navzdol,odnesel konkreten talni plaz.Pripeljala sva se do avta.Turo zaključila na kmečkem turizmu pri Zakamniku,kjer so zelo prijazni.Sedela pri polni mizi ob pogledu na današnjo turo.

Mala Mojstrovka (Anže, 12.12.2013)


Glede na to da Vršič ni in ne bo prevozen, je bila tudi obiskanost temu primerna. V bistvu je ni bilo - sami smo imeli Mojstrovko (do povratka) zase. Drugi razlog pa so gotovo razmere, saj je še največ snega na steklih avtomobila, če/ko ga parkiraš pod drevesi. Od vratc pa do vrha je greben kopen in je možno v letnih čevljih priti na sam vrh Mojstrovke. Smučanje je mogoče (gledano dol grede) po desni, v smeri drevesnice in potem nekaj 50 višinskih metrov nazaj gor do vratc peš po skalovju, potem spet peš po skalovju ca. 50 višincev do plazu, tam pa previdno in počasi med skalovjem do odrešilne kranjskogorske strani glavne vršiške ceste. Primorska stran je za silo splužena. Po cesti do koče na gozdu pa gre fino.

Lepi Vršič (Igor Dežman, 11.12.2013)


Miklavž je prinesel nove smuči,pa jih gremo probat,saj reklamacije sprejemata še Božiček in Dedek mraz.Odločil sem se za Italijo-Lepi Vršič.Peljal sem se v Val Rouve in od tam tudi startal.Po prečenju doline,sem prišel do gozdne ceste in ko se je cesta začela spuščati sem izpregel pse in odsmučal po cesti do kamnite bajte na običajnem pristopu.Pot je kar dolga,a za probo smuči dobra.Potem je sledil vzpon po običajni poti,spust prav tako.Turnih smučarjev je bilo malo,samo dva sem srečal,hvala verjetno njima da sta moja izgublena očala obesila na tablo Val Oque.Prijazen domačin me je zapeljal v Val Rouve,kjer sem imel avto.L.P.Igor

Turnovka (1637 m) (Jurij Šoba, 11.12.2013)


Turno vandranje na Turnovko (= Veliki Travnik): peš iz doline ob Žepu nad Ljubenskimi Rastkami (ca. 780 m) čez Robnikovo pastirsko planino in mimo Lovske koče na travniški greben, kjer pride pot iz Ljubnega. Na okoli 1350 mnv smuči na noge in mimo Malega Travnika in planinske kočice na cilj. Po izhodu iz megle na vznožju Malega Travnika se začne uživancija. Ob povratku se megla spusti za 100 m in možna je smuka po travnikih do vstopa poti v gozd. Preizkusil sem lahko vse vrste snega: pršič, trdni spihani sneg, skorjasti sneg z vdiranjem in "čofto". Ves pohod z lenarjenjem pri razglednem stolpu je trajal penzionarskih 7 in pol ure.

Hruščanski vrh (miro, 10.12.2013)


Na naši strani sneg na sončnih legah lepo pobira, zato je vzpon mimo krtin in kravjekov...Na oni strani pa lepa pela.
Več fotk in opis pa na: http://www.mphoto.si/hruscanski-vrh-1776-m/
Trpeli Polona, Stojan in Miro

Rettenwand (2346m) (Jure N., 11.12.2013)


Decembra peljati tak putrček je pa razkošje. Kakega cilja v dolini Lungau nisva imela, malo pogledat pa gas. Od Mišotovega opisa Aignerhohe ni ostalo nič, spihan. Torej po dolini dalje. Mosermandl ima premalo snega, Schliererspitze pa preveč sence. Že pred planino Muhrealm so nama pogledi uhajali na krasno flanko naravnost v dolini. V vznožju flanke še zadnji posvet, potem pa po krasno odjenanem snegu do vrha. Srenači nujni samo na vršni strmini. Sicer je bila sled tudi na Schopfingu, verjetno pršič oz tanka kložica, vendar sonček je le sonček. Na vrhu kratek postanek potem pa vriskanje nazaj v dolino. Z malo trme se da pripeljati do avta in to ne z bratovimi smučmi. Uživala Jure in Žiga

Lepi Vršič in Kovk (MetodS, 08.12.2013)


Na Lepem Vršiču in Kovku (v tem vrstnem redu) smo bili Janez, Zoran in jaz. Bili smo drugi na parkirišču in toliko opevane kolone turnih smučarjev smo srečali šele pri spustu. Razmere kot so opisali že drugi. Vreme je bil ood zmerno oblačno z jasnino na SZ do vedno bolj sončno. Uživali (glej zgoraj)

Speikkogel (Vanja Starčević, 08.12.2013)


Po noči prespani v eni od gostiln smo se v nedeljo odpeljali v skupino Koralpe, do Speikkogla. Avto smo pustili pri spodnji postaji žičnice, na 1450 m in se ob robu urejene proge (smučišče obratuje) povzpeli 150 m višine ter potem prečili do glavnega parkirišča. Nadaljevali smo ob robu smučišča (mmestoma dokaj spihano) in se povzpeli na predvrh. Še sprehod po cesti do najvišjega vrha z radarsko postajo. Dol smo odsmučali po cesti do Koralpenhuette in naprej po smučišču do avta. Ob trenutnih razmerah bi turo ocenilo kot solidno, opravili smo jo: Lovorka, Zrinka, Sandra, Iva, Željko, Marin in Vanja.Željko, Marin in Vanja.

Obir (Vanja Starčević, 07.12.2013)


V soboto smo se odločili turo za Obir. Cesta je splužena, mestoma je poledenela, z avtom se je dalo pripeljati do cestnega ovinka na 1280. Od tam smo šli po markirani poti do Kapelske koče, ter potem po posekah na greben. Nad gozdom je snega zelo neenakomerno, veliko mest je spihanih do tal. Uživaška smuka (trdi, napihani sneg) je bila z vrha do sedla, potem je trebalo izbirati smer spusta nekoliko pod grebenom. Naprej do doma so razmere bile mešane, pršič in skorja, ki se predira. Od doma smo smučali po cesti, ki je splužena do prvega ovinka pod kočo(tam je padlo drevo). Spluženi del se premuča ob robu (ni kaj, ampak je bolj hitro kot hoja). Turo v sedanjih razmerah ne priporočamo, opravili smo jo: Lovorka, Zrinka, Sandra, Iva, Željko, Marin in Vanja.

Trbiška škrbina (Forcella di Riofreddo) (Zoran Vidrih, 08.12.2013)


V iskanju severnih kotičkov sva odpotovala k sosedom v upanju, da se kje še skriva kakšen košček snega, ki ga inverzija in sonce nista dobila. In dobila sva ga še preveč. Prvo presenečenje je bilo že v Mrzli vodi, saj je 800 m.n.m. cca. 20 cm snega, tako da se je tura podaljšala za skoraj dve uri. Štartala sva dobesedo z asfalta in prvih 5 km šibala po zasneženem kolovozu po dolini Mrzle vode. Že s prvim korakom s ceste sva bila do kolen v pršiču, ki se je obdržal do vršne strmine, ki pa je bolj izpostavljena vetru in je bila hitro trda. Na srečo je prehod iz trdega snega v pršič zelo kratek, klože ki se predira je malo oz. vsaj po najini špuri je ni bilo. Zgorni del je trd, prehoden z derezami. Sprva sva se nameravala povzpeti do vrha, a sva zaradi pozne ure raje obrnila, lep razgled s škrbine pa prideva pogledat drugič.

In še obvezen video :)

http://youtu.be/0oBG07ovj20

Škrbina nad Cijanerico (Veronika in Tibor, 08.12.2013)


Po cesti, ki vodi do koče Brazza' (pod Montažem), sva se povzpela brez težav, nato pa nadaljevala pot proti Škrbini nad Cijanerico. Na planoti je sneg spihan in trd, trava je sicer vidna marsikje, vendar se lepo najde prehode, na strimini pa je vse lepo zalito. Za vzpon so bili obvezni srenači. K sreči je posijalo sonce, tako da sva lahko smučala po rahlo odpuščenem snegu. Spust je bil prijeten, skoraj spomladanski. Vse do doline ni bilo težav.

Uživala sva Veronika in Tibor s skupinico Tržačanov
Slike na http://vertikala.wordpress.com/2013/12/08/skrbina-nad-cijanerico-forca-del-palone-2242-m/

Srenjski preval (Branko, 08.12.2013)


Srenjski preval (1959)
Informativno -žleb pod prevalom odlično smučljiv, za ostalo, se pa že pozna utrujenost terena in pomanjkanje snega. Do naslednje pošiljke je pač tako.
Uživala S&B-

Aignerhöhe (Mišo Jenčič, 08.12.2013)


Dolina Lungau je prav lepo zasnežena, čeprav kakih gromozanskih količin snega (še) ni. Na parkirišču v Waldu smo stopili na smuči in ko smo prišli na planino Muhrealm, je večina sledi peljala proti Schöpfingu oziroma Schliererspitz, le dva sta šla proti Aignerhöhe. Tudi mi smo se namenili na zadnji cilj - prvič, ker smo se nadejali deviških pobočij in drugič, ker že nekaj časa nismo bili tam. Žal se je izkazalo, da večina ni zaradi lepšega izbrala Schöpfinga, kajti pobočja Aignerhöhe so bila v precejšnji meri spihana. Povsem z vrha zato smuka ni bila kaj prida (trda kloža), potem je bilo nekaj mehke klože in v spodnjem delu vendarle deviški pršič. Tura si tako ne bi prislužila povsem čiste petice (s Schöpfinga bi si verjetno jo), a ker je smučanje vendarle šlo čedalje na bolje in ker so bile razmere vseeno ugodnejše kot npr. včeraj, je ocena minus pet...

Forca de la val (Franci, 08.12.2013)


Pri avtu takoj na smuči preko smučišča nekdanje vlečnice.Malo višje sem jaz nadaljeval po markirani poti za Corsi,(snega za hojo s smučmi ponekod primanjkuje)Irena,Renata in Jože pa naokoli po cesti do planine.
Nad planino je bilo nekaj skorje,višje vse do vrha pa je bilo poledenelo.
Ko so se oblaki umaknili,je sneg malenkost popustil.Smučal sem s sedla,žleb je lepo zalit.Malo nižje se mi pridruži Irena in skupaj odsmučava do ostalih dveh na planini.Jože je danes prestal smučarski krst in skupaj smo po cesti odsmučali v mrzlo dolino.
Lp

Klek, Hruški vrh, Dovška Baba (BinJ, 07.12.2013)


Včerajšnje uživanje od Kleka do Dovške Babe. Razmere za smučanje so bile super. Trd sneg, skoraj brez prediranja in še to le v spodnjem delu. Več na:

http://bojana-in-jure.2freedom.com/

Stol - Janezov žleb (Štehi, 07.12.2013)


V Medvedjem dolu je bilo precej obiska. Večina je bila na Ovčjem vrhu, midva pa sva zavila proti Stolu.
Smučala sva z vrha skozi Janezov žleb. Snega ni veliko, a ravno dovolj, da sva zvezno presmučala do parkplaca. V žlebu je fejst trdo.
Več slik na TurnaRit.si

Škrbina Prednje Špranje (Darja Zaplotnik, 07.12.2013)


Po dobro zasneženi cesti malo po sledeh krpljarjev, malo pa po svoje kar hitro pridrsava do Viške planine. Ob pogledu na pobočja ŠPŠ-ja se nama malček pobesi nos, saj so izdatno spihana. Kljub temu nadaljujeva skozi macesnov gozdiček, kjer sva si obetala nekaj pršiča, do vznožja izrazitega žleba levo od Kapne stene. Žleb je izdatno zapihan, vzpon po njem pa terja kar nekaj previdnosti. Približno do polovice sva ga uspela prehoditi na smučeh, potem pa jih snela in šla po desnih pobočjih peš. Višje gori je potem šlo vse do Škrbine lepo na smučeh.
Spust je bil glede na datum pravzaprav odličen. S Škrbine trda, grifig podlaga, prav tako je bilo tudi nižje. V žlebu zelo trdo, ampak lepo vozno, macesnov gozdiček pa je po predvidevanju ponudil lepe zavoje po pršičku.
Ceste so pa itaq poglavje zase. Le da se tokrat ni bilo potrebno izogibati množicam, saj sva na turi srečala samo dva turaša. Pa še to od daleč.

Lepi vršič in Kovk (Franci, 07.12.2013)


O tej turi je bilo danes že dosti napisanega,le da sem se jaz povzpel najprej na Kovk in nato sledil kolegom še na vršič.Kljub temu,da je Kovk precej spihan,se je po kložah dalo lepo smučati.Lp

Kamniti lovec (2071 m) (Veronika in Tibor, 07.12.2013)


Po romarski poti se da po priblizno 10 minutah hoje nadeti smuci, nato pa snezna odeja lepo narasca z visino. Vzpenjanje je zelo prijetno. Pred vrhom Visarji sva sledila poti " sentiro del cacciatore", precila progo in nadaljevala proti Kamnitemu lovcu. Pred nama so trije lepo naredili smucino, a le do vrsnih sten. Predhodniki se namrec niso povzpeli na vrh, zato sva smer do zeleznega kriza zgazila sama.
Med turo sva uzivala v lepih razgledih in okolju. Smucanje ni optimalno, a solidno za trenutne razmere. Pod vrhom je napihano, skorja pa drzi, potem pa cez plazovino "rodeo". Smucanje po progi je dovoljeno samo do polovice, a sva midva kljub temu nadaljevala do konca. Tega pa ne priporocava, saj je vse ledeno.
Uzivala sva Veronika in Tibor

Lepi Vršič (Cima Bella - 1911vm) (Janez, 07.12.2013)


Danes pa z Meto in Martinom na sneg in smuči. Zjutraj se nam ni mudilo, smo pustil da je sonce malo "prijelo" sneg. Do polovice toplo potem pa hladen veter. Pod vrhom smo na daleč videli kar nekaj znanih smučarjev, ki so že smučali v dolino. Na vrhu pospravimo pse in odsmučamo. Pavzo smo naredili pri vikendu z zelenimi polkni v brezvetrju in obsijani s soncem. Snega bo počasi zmanjkalo, smuka je še kar spodobna, bolj rodeo a vseeno gre še do avta. Pozdravimo se še s Francijem in se odpeljemo nazaj na Gorenjsko. Meta, Martin in Janez

Lepi vršič (Mišo Jenčič, 07.12.2013)


Malce nam je zmanjkovalo idej, kam bi šli; na koncu smo se odločili za Lepi vršič, čeprav ga vsi niso hvalili. Parkirnih mest je dovolj pri Camosciu, pa tudi višje gor. Po zvoženi "progi" smo brez posebnosti dosegli vrh, kjer je pihala mrzla sapica, a hujšega ni bilo. Ob pol dvanajstih smo odsmučali in takrat je bila zgornja tretjina travnikov pod sedlom med Kukom in Lepim vršičem že v senci. Sneg zato seveda ni nič odjenjal, motila je še slaba svetloba, tako da smučanje ni bilo ravno vrhunsko, a vseeno znosno in tudi škrtalo ni nikjer. Prismučali smo do avta.

Pod Kriško steno (m're, 06.12.2013)


Od Mirovega poročila so se razmere precej spremenile. Veter je naredil svoje. Smučine iz prejšnjih dni se je dalo zgolj slutiti in pršiča je le še za vzorec. Zgornji del nad macesni je treba loviti spihana mesta, kjer je sneg grifffig (beri:odličen), med macesni in nižje kloža in skorja štirje letni časi in temu primeren rodeo. v gmajni na trenutke beton, cesta pod kočo pa lepo gladko sankališče. Ja tudi to je turna smuka. Trpeli Dani, Beno in moja malenkost.

Hajnževo sedlo, Sedlo Korošica, Čez Babo (Rok Kovač, 06.12.2013)


Turnosmučarsko destinacijo vizavi množično obiskani Zelenici sem na žalost ali mojo srečo odprl kar sam!.
Že pri cestarski bajti se skromno pokaže prvi sneg, višje pri drugem levem oviku na 1100m se pa že da preklopiti na smuči.Snega je tu kar naenkrat precej več kot sem samo sprva mislil, saj sonca tu ni naokoli.Sprva hodim po globoki dobri gazi, kasneje kjer sneg drži pa po celem naredim špuro.Vejevja na poti je bilo kar nekaj, saj je tu gospodaril hud veter.Višje zavijem po levem dnu grape, kjer iščem spihane površine klož, ki držijo.Vmes se je tudi ugrezalo.Ker ponavadi v senčnih kontah sneg ne drži nič, sem višje zavil proti letni poti na Hajneža med smrečje.Tam sem moral zaradi naklonine in čedalje bolj drsne predirajoče skorje, spodaj pa suh sneg, ki smuči spelje uporabiti srenače.Tako je šlo naprej tik 50m pod sedlom, kjer sem kapituliral po vsakem zdrsu v koraku.Naredim s pancarji stojišče v strmem terenu in glej, sneg se je, ko sem stopil s smuči ugreznil do čez kolena.V prestopanju v luknji pa sem se cel še naprej pogrezal kot v živ pesek!.Nataknem smuči, ruzak snamem iz zasidranih palic in odsmučam.Teren je dopuščal, da sem lahko videl smer spihane klože, ki je v širših lokih zavojev solidno držala, v kratkem zavijanju pa bi verjetno pristal kar na glavi.Vmes se je pojavil tudi suh napihanec in tudi tršega ugrezajočega snega, ki ni bil posebno dobro smučljiv, se ni manjkalo.Spodaj spet nadenem smuči in brez greha odidem soncu naproti na Korošico, saj snežnih površin ta čas ni v izobilju.Zgoraj ponovno srečam z Velikega vrha alpinista veterana Radota z ženo,ki pa danes kljub lepemu vremenu ni bil dosti zgovoren oz nič.Doli nižje sem smučal po levih vesinah, ki se piključijo nižje na cesto.Sneg je tu že povsem pokril kamne, le borovce malo slabše.Tudi tu je kloža, ki solidno drži v prečnicah z vmesno močnejšo kložo, kjer se da narediti v strmem, speglanem uživaške zavoje.Smer sem dobro ujel, da sem na koncu prišel točno na možen snežen izhod na cesto.Še malo vijuganja in zrihtane smuči so romale kar na rukzak.Lepa, poučna in uživaška tura, ki pa glih ni primerna za turaše začetnike.V minus temperaturah je tura ta moment varna, ob novem snegu pa lavisko zelo izpostavljena!Lp!

Veliki Draški vrh (Stane, 04.12.2013)


Še dve sliki Luknjača da bodo razmere za pešake bolj nazorne.

Veliki Draški vrh (Stane, 04.12.2013)


Čudovit dan. Najprej z Rudnega polja na Viševnik , potem spust s Srenjskega prevala po precej trdem snegu do Jezerca in nadaljevanje na Velik Draški vrh. Z njega pa spust okrog 12h z mestoma s pravimi pomladanskimi užitki. Sem pa na poti opazil sadističnega luknjača, ki se je navduševal nad tem , kako z lahkoto je delal luknje v gladko snežno površino. Pri spustu proti Konjščici so opazne globoke luknje na katerih je opaziti da je bil luknjač moškega spola. Sicer pa res čudovit dan. Luknjač si je polega Viševnika in Velikega Draškega vrha privoščil tudi Mali Draški vrh. Lepo.

Lepa špica (Čeha, 05.12.2013)


Že preje opisanemu bi samo dodal,da sem užival v hoji in smuki z dvema možakoma.Cene Griljc jih ima 8o! in Kavka 70-kapo dol.Po smuki smo si ogledali Cenetovo slikarsko razstavo v planinskem muzeju v Mojstrani,zaključili pa pri Danici z Kavkino malico.

Lepi Vršič ( Cima Bella ) (Bojan, 05.12.2013)


Lepi Vršič je tak hrib, da se ga je najbolje lotiti med tednom, če ne želiš hoditi in smučati v koloni. In sva, on, mlajši upokojenec in jaz, starejši uslužbenec, danes vzela pot pod smuči in se odpravila nanj. Vzpon sva, oba prvič, opravila po levi poti. Z levo mislim na leva pobočja, gledano navzgor in ne slabšalno. Tekom dneva nama je sijalo sonce, razen takrat, ko je nebo prekrivala koprenasta oblačnost, vetra pa začuda ni bilo, ne med potjo navzgor, ne na vrhu. Smuka je bila imenitna, sneg vseh vrst, razen tistega slabega, celo pršiču podoben pršič se je našel ob robeh.
Po turi smo z Igorjem v dolini popili še pijačko, tik pred tem, ko je zaprl Info center :)

Konjščica in Starhand (IgorZlodej, 05.12.2013)


Pozdravljene turašice in turaši!

Zima nas je letos zgodaj obiskala :), zato je čas, da pogledam na "kuclje" nad Ukvami. Izhodišče pri Rosiču, potem pa po cesti do Mrzlega studenca. Že prej se srečam z Vinkotom in Bojanom, katera gresta na Lepi Vršič. Tokrat grem po SZ strani Konjščice, da pogledam če je še kaj "pršiča". Ga je bilo. Na vrhu se za kratko ustavim, potem se spustim na vmesno sedlo in povzpnem na Starhand. Od tam se kar na pseh spustim nazaj in se ponovno povzpnem na Konjšico, ter odsmučam po smeri vzpona. Lepo uživaško vse do avta. Ker je bilo nekoliko bolj mratz, sneg danes sploh ni odpustil, no tudi oblačnost, ki se je od nekod navlekla je k temu pripomogla.

Za 5. turno smuko ni bilo slabo. Info center Zlodej to zimo ne bo deloval.

Pod Kriško steno (Miro, 04.12.2013)


Karavanke se v soncu otresajo belega plašča, v sencah pod vršaci pa se skriva pršič. Špura pod Kriško steno potegnjena, cesta pogojno prevozna do tretje serpentine. Več pa na: http://www.mphoto.si/?p=9791
Uživala Žiga in Miro

Viševnik (aleš, 04.12.2013)


POZOR!!Na Mihev prispevek bi dodal samo to,da je okrog 2h poka pod vrhom zgrmela navzdol in sama sreča,da ni bilo nikogar na poti kar pošteno velikega plazu.Trije turaši smo bili 15m stran na poti,ko je zagrmelo in zdrvelo proti Konjščici!!Ponoči zamrzne,podnevi pa se je krepko segrelo in južne strani so trenutno po moji oceni zelo nevarne...

Kredarica (Franci, 04.12.2013)


Proti Kredarici smo se odpravili en smučar in trije krpljarji.Jaz sem na smuči stopil na Vrtači,ko so se začele globje stopinje.S smučmi do Kredarice ni težav,za pešce tudi s krpljami,pa so razmere od Vrtače do približno 20000m zahtevne,ker je sneg sipek in se predira.
Smučanje je do Zg.Krme v glavnem po trdi kloži,nato pršič do Vrtače.Rušje je pokrito s pomrznjenim snegom do gozda.Po gozdu snega bolj malo,vendar zmrznjen in se da prismučati do avta.Kljub temu od Vrtače do dna ni kakšnih smučarskih užitkov.Lp

Viševnik (Miha, 04.12.2013)


Danes pa še mal u Julijce pogledat kako je kej. Zjutrej z Alešam in Miranom na Pokljuko, cilj Viševnik. Ob 10:30 na vrhu. Razmere čisto aprilske (vroče)! Spust po vršnem delu po južnem snegu. od grebena mimo Zlatih vod do smučišča trdo. Na vrhu je že veliko snega pobralo. Od grebena do smučišča pa že ponekod lepo iz snežne podlsge gladajo skale, ampak kljub temu se da presmučat do spodnje postaje žičnice, do tam je tudi cesta prevozna z osebnim vozilom.

Viševnik (Igor Dežman, 03.12.2013)


Pozdravljeni vsi!Ker ste vsi že tako pridni,sem moral še jaz otvoriti sezono.Klasika za prvič-Viševnik,dostop odličen do vrha s psi,smučarija pa po grabnih odlična,drugod pa se predira.V grabnu nad smučiščem sem odtrgal kanto na kamnu,tako da bo treba napisati pismo Miklavžu.L.P.Igor

Jalovčev ozebnik (Janez, 03.12.2013)


Včeraj pozvoni Jure in na srečo dobim dopust. Zjutraj se dobimo v Planici in proti ozebniku. Ma saj je Že Jure vse napisal. Še nekaj fotk. Žiga, Borči, Jure in Janez

Jalovčev ozebnik (Jure N., 03.12.2013)


Koga drugega poklicati za razmere kot Rajnholda v Rateče. Pa mail od JJ in tako je padla odločitev v Tamar. Snega je kot marca, vse zalito, spodaj že povedano pršič, višje kloža, ki pa že občasno dobro drži. Ozebnik pa tako tako. Vidna peš gaz, smučarskih sledi nobenih, verjetno je zalizalo vse skupaj. Večji del kloža, ki se predira, tako da smo bili kar skeptični kakšna bo smučarija. Večni optimist Borči nas je bodril da bo super. V izhodu ozebnika čaka precej velika napihana kloža, ki se bo odpeljala dol enkrat. _Je bila tudi inverzija, zato smo bili na vrhu veseli koprenaste oblačnosti. Smučanje dol pa še kar vredu, občasno super, včasih predrlo. Smo pa porezal kar je bilo za porezat, sneg izpod smuči je tudi naredil svoje in je bilo zmeraj bolj. V vstopu v ozebnik še pozdrav Janezu in prašičarjenje do bajte na radler. Tam debata z Rajnholdom, ki je šel pogledat slapove, Sveča ne rabi veliko, Rastlinca je na daleč izgledala, vendar je tanko, Centralcu pa tudi ne manjka veliko. Sem pa popoldne videl obsijano pobočje Potoškega stola, s katerega se je levo od rdečih pečin odpeljala ogromna kloža . Celo pobočje, Hrušenski je ves napokan. Inverzija dela svoje. Uživali Jure in Žiga pred šihtom in Janez ter Borči na dopustu.

Vremenska postaja na Zelenici 1700m (Goran, 03.12.2013)


Iz Koroške sma danes z Ludvanom šla pogledat kakšne snezne razmere so na Zelenici
smučarija od avta do avta ne bi imel kaj proti ,če bi bilo kaj več snega ampak za dopoldanski obisk je bila tura super sneg fajn pomrznjen kloža se nikjer ni predirala tako da je bila smučarija super...

Turne deske.si

Kotovo sedlo (Rajnhold, 02.12.2013)


Bolj pozno kot ne, jo s Flojem ureževa s Tamarja proti Kotovem sedlu. Včeraj je bilo nekaj obiska tako da je zs silo zgaženo. Baje so bili Hrvati, ki so smučali Ozebnik. S psi na smučeh gre odlično, Flo jih je pozabil doma in je prav bogi. Udira se namreč čez koleno. Jaz grem do "tavelike" skale Flo obrne pod VTK tablo. Za podlago kraljujejo klože vseh vrst in na čase je vijuganje skoraj nemogoče. Vendar pa z vsakim višincem manj razmere postajajo navdušujoče. Nižje je pravcati pršič, ki zadovolji še takega gurmana. Še po gmajni do bajte in brez škrtanja sva pri domu v Tamarju. S psi na smučeh lahko štartate že s Planice, višji 4X4 gre do Tamarja, z osebnim ni šans, ni vredno niti probat. Pa še Cefizelj vas lahko ujame na limanice.
LP Rajnhold

Veliki Draški vrh (Čeha, 01.12.2013)


Zjutraj na Pokljuko.Šofer Matjaž-kot vedno in ekipa Andrej.Robert,Stanko in jaz.Že na parkirišču je bilo ugotovljeno da gre večina na Viševnik in VDV,zato se mi odločimo,da ne bomo silili v gužvo in gremo proti Velikemu Draškemu vrhu.Čez Kačji rob na Srenski preval in spust na Jezerca.Zaradi naporne sobotne ture na najvišji vrh Prekmurja(Goričko)Kugla ali Sotinski breg -419m in dolgega sestopa,zaklučim vzpon na rami pod zadnjo strmino Velikega Draškega vrha.Odsmučam do zavetrnih kont in počakam na toplem sončku na prijatelje.Ponudim jim že znano mojo flaško z okrepčilno mešanico,za kar so mi iz srca hvaležni.Nato vriskaje navzdol proti Pokljuki,Matjaž,Robert in Andrej čez Viševnik in zahodne grape,z Stankotom pa kar direkt na Konjšco .Na Jezercih bi včeraj lahko pobirali podpise za referendum "Prepoved hoje pešcem -luknjačem pozimi na turno-smučarske vrhove"mislm...



Pecol (Matevž, 01.12.2013)


Lep sončen dan, sneg in optimizma polni zapisi na portalu so tudi naju s Slavo zvabili na plano. Po cesti na Pecol in dalje do višine koče Brazza. Snega je na cesti dovolj, na planoti pa je potrebno zeloo paziti, ker je snega malo in je spihan. A kljub vetru, skromni snežni odeji in kakšni praski je bila tura vredna truda.

Hruški vrh (Tine Čopič, 01.12.2013)


Sneg se prične kmalu nad Zakamnikom in gozd pod Hruščansko planino je že smučljiv. Z vrha smo smučali direktno nazaj na planino, kjer se na sredini že kaže malo reber, sicer pa je bilo v vršnem delu na trdi kloži malo svežega pršiča, nižje pa lepo mehko. Škrtalo ni nikjer, tako da je bila tura odlična tudi, če ne upoštevamo, da je šele 1. december. Na žalost sem aparat pozabil doma.

Klek, Hruški vrh (Vanja Starčević, 01.12.2013)


Za začetek sezone nas se je zbrala največja druščina na eni turi doslej, kar 10 turnih navdušencev.
Z avti smo se zapeljali do Rogarjevega rovta cesta je zaradi globokih kolesnic za Octavije komaj prevozna. Čez Hruško pl. smo se povzpeli na sedlo Rošca in naprej na Klek ter potem smučali do Jeseniške pl, najdlo se je tudni nekaj pršiča, nad planino je so deli dosti spihani. Kože na smuči in vzpon nazaj na sedlo Rošca ter naprej na Hruški vrh. Na spustu nazaj je bilo klože na trdi podlagi, zvoženega snega, najdlo se je tudi nekaj metrov pršiča.
Poleg nas je bilo samo še 10 turnih smučarjv tako da se je odločitev da ne gremo na VDV iskazala za pravilno.
Za začetek sezone dobra tura, opravili smo jo: Lovorka, Sanda, Žsrko, Željko, Marko, Danijel, Vlado, Mario, Aco in Vanja.

Cima bella (Miro, 01.12.2013)


Tudi pri sosedih čez mejo imajo lepo. Še se najde kak nezvožen kotiček, turna smuka pa je še bolj priljubljena, kot pri nas. Glede na to, da so bili danes v glavnem vsi vrhovi oblegani je bilo prav vseeno, kje je kdo užival. Glavno da smo ;)
Nekaj fotk in zapis: http://www.mphoto.si/?p=9768

Peitlernock (Aleš S, 01.12.2013)


Sva šla gledat kako je pri naših severnih sosedih. Nad Gmündom naju snežna odeja ni navdušila in sva nadaljevala proti Innerkremsu. Cestarji so v Kremsbrücku izobesili tablo, da je cesta nekje pred kočo dr. Josef Mehrla zaprta. Do Inerkremsa se da pripeljati za naprej pa se raje prepričajte. Midva sva zavila proti Peitlernocku. Cesta je polovično splužena za sankače. En dva tri sva bila na planini in čez strm gozd na toplem soncu. Šele proti vrhu je postal sneg malo trši, vendar še vedno pokrit z nekaj cm pršiča. V zavetju, kakšen meter pod vrhom sva uživala v kičastih pogledih. Potem pa juhuhu, v začetku po malo trši podlagi, potem pa več ali manj po pršiču do ceste in smuk do avta. Bila sva skoraj osamljena, nad planino sva srečala tri smučarje in od daleč opazovala večjo skupino smučarjev, ki je smučala iz Bärenaunocka. Nasmejana Mojca in Aleš

Srenjski preval (Zoran Vidrih, 01.12.2013)


Ob pričetku veselega decembra pravi dan za bogove. Verjetno je bila danes vsa turno-smučarska Slovenija v hribih, saj bi ponekod potrebovali že kakšnega policista da bi malo usmerjal promet :)
Štart iz Rudnega polja, čez Kačji rob na Srenjski preval, spust do Jezerca, vzpon nazaj na preval in čez Kačji rob nazaj do Rudnega polja. Razmere super - celo kakšno zaplato pršiča se je našlo, bi pa prav prišla še kakšna nova pošiljka snega.


http://www.youtube.com/watch?v=Wt3V7HildOE

Monte Kaolino (530 m) + Ochsenkopf (1024 m) (Bogdan Kos, 01.12.2013)


Zaključek sezone 12/13, pravzaprav poletnega dela, na Monte Kaolinu. Danes nikjer nikogar. Ves grič samo zame, razen bordarke, ki je danes nisem srečal. Smučanje po glini pa danes nekaj podobnega kot po južnem gnilem snegu. Nikamor ne gre.

Začetek sezone 13/14 na malo višjem griču za silo pokritem s precej hitrejšo podlago. Od vrha do vznožja naravnost, hitro in brez škrtanja.

Veliki Draški vrh (Mišo Jenčič, 01.12.2013)


Franci je zadnjič očitno naredil takšno reklamo, da je pol slovenskih turnih smučarjev danes prišlo na VDV in njegovo okolico. Seveda smo tudi mi srečali veliko znanih obrazov, vključno z obema, ki sta danes že objavila poročilo. Zato le nekaj slik in še droben komentar: Razmere so resda odlične - ampak za 1. december. Sicer pa bi se prileglo še kar nekaj snega, ker rušje ni prekrito in ponekod so pod snegom zahrbtne skale. No, saj zima se komaj začenja in upajmo na najboljše...

Dovška Baba (Darja Zaplotnik, 01.12.2013)


Danes precej obiskana, tudi kolesarje je bilo moč videti.

Z vrha direktno dol je bilo celo nekaj puhca (kar ga pač ni odnesel veter), nižje pa po pričakovanjih skorja. Ampak lepo vozna. Se je pa dalo na desnem robu pobočja, ki pripelje na "ovinek" ujeti tudi nekaj, med smrekami skritega pršiča. Po cesti pa juhuhu rodeo...vsled kakšnega nepredvidenega srečanja je bilo potrebno biti kar zmeren v hitrosti. ;)

Struška direkt oz ne tok :) (Mare, 01.12.2013)


Vzpon malce otezen zaradi izjermno vztrajnih in mnozicnih luknjacev
Spust prvi del super po grapci direktno dol, pri koci malce desno in spust v naslednjo lepo grapco kjer pa se prakticno samodejno sprozi neljuba kloza.Zapelje se ene 50 m potem se ustavi.
Zaradi neljube kloze se odlociva za spust bolj desno dol gledano v liniji koće skozi redek gozd kjer neljubih klož na srečo ni.
Spustiva se direktno do na zalost spluzene ceste kjer imava se ene 15 minut do avta :)
Kljub nekaj neljubih dogodkov fajn tura :)

Cao M

OVČJI VRH 2024m (Goran, 01.12.2013)


Danes so Turne deske napadle še en razmeroma neznan vrh Ovčji vrh ali Kozjak
ki komaj preseže 2000m pri severnih sosedih snega dovolj od avta do avta
smučarija večinoma pršič ponekod že tudi kloža ki se je predirala ampak dan je bil
super...
Turne deske.si

VDV in Viševnik (Franci, 01.12.2013)


Tudi mi smo bili danes eni med množico turnih smučarjev nad Pokljuko.
Na začetku smo bili štirje,kasneje pa sva z Jankotom ostala sama.Ponovila sva turo od četrtka in jo nadgradila še z Viševnikom.
Razmere so bile ves čas odlične.Lp

Pod Mesnovko (Ksenija Vogrinc, 01.12.2013)


Današnji cilj je bil Mangrtsko sedlo, a sem zaradi močnega vetra smuči slekla kar na krasno smučljivem pobočju pod Mesnovko. Mimo Mangrtske planine in po letni poti sem drsala do začetka zimske poti na Mangrtsko sedlo. Veter v sunkih je bil na trenutke kar zoprn, s skalnih pobočij je veter pometal pršič kot za stavo. Smučarska gaz je bila narejena do drugega predora, dalje sem imela kondicijski trening. Kot rečeno sem pod Mesnovko obrnila. Sneg vseh vrst, prav taka smuka... od odlične do mukotrpne.. pršič med macesni,krasna trde klože na nekaterih pobočjih in klože, ki ne drži teže človeka... Po cesti je letelo. Drugemu predoru sem se želela izogniti in sem se spustila s ceste desno proti strugi. Ne priporočam, saj je snega še premalo, pa vseeno je bil spodnji del trd, užiaški, po gozdu do planine pa pršičast. Če sama smuka ni bila ravno tako oh in ah kot jo imate na Gorenjskem, je pa ambient tak, da te napolni z energijo. :D

Viševnik in VDV (Jure N., 01.12.2013)


Maticu se ni dalo v Avstrijo, pa sva, saj jaz žalostno odklonila povabilo Mitja da pokaže še kak kucl iz njegovega repertuarja. Zato sva malo bolj zgodaj odšla kar na peš na Viševnik, sva bila hitrejša kot na smučah. Od tam po Zahodni grapi, po cca 10-15cm puhca na podlagi odvriskala proti Jezercam. Na pse in potem proti Studorskem prevalu in dalje na VDV. Že med hojo ogromno znanih obrazov, en mali turnosmučarski občni zbor. Smučarija z vrha krasna, pod Ablanco še bolje. Med tem se je usulo z Srenjskega prevala, pa tudi zahodna je bila porisana totalno. Seveda je bila pika na šank pri Čehi na Studorskem, ki ima zmeri požirk namočenih domačih rožic. Malo sem cincal glede spusta na Konjščico, vendar se je izkazalo za pravilno odločitev. Še malo gaženja in spet po spodnjem delu smučišča do avta. Ne mislim težiti, samo da se turni smučar pripelje z avtom do žičnice je pa bolano. Če je kar nekaj atekov natovorjenih k mule kot v starih časih pešačilo do smučišču, bi oni lahko isto. Ker je bilo rahlo smešno vse skupaj. Kot da bi Koreninca poslušal o 4x4. Moje mnjenje! Drugače krasna tura. Uživala Jure in Matic

Struška (Miha, 01.12.2013)


Po napornem delovnem tednu končno zopet malo časa za zimske radosti. Cesta je prevozna iz Javorniškega Rovta do Križevcev. Nato dalje peš po cesti do Belske planine. Po kratkem počitku na vrh Struške do kontejnarja. Razgledi na sosednje Julijce in na visoke ture čudovit. Sledil je spust v smeri vzpona proti pastirski koči. Nato nekaj časa po cesti navzdol do prvega grabna nato pa spust po grabnu direktno na Pusti rovt in dalje po cesti do vozila. V bližini pastirske koče na Belski planini je sneg precej spihan, zato so ponekod skale že zunaj snežne odeje.
Uživali Metod, Lojze, Aleksandra, Alen in Miha

Zelenica (Branko, 01.12.2013)


Zelenica
Danes oblegana z vsem kar se lahko premika. V vse smeri je videti turnaše.
Za začetek sezone prijetno. B in M

Petelinjek 1538 nmv (Pajstvar, 01.12.2013)


Družinski vzpon na sosednji vrh od Peči(tromeje), nekaj višji Petelinjek (1538), ki je zaradi svoje orientiranosti še danes obdržal nekaj pršiča v vršnem delu. Cesta in gozd fajn spodaj pa rodeo do doma. Pripeljali z nekaj poskoki prav na dvorišče (samo da ni treba peš). Čestitam Jožu za pogum pri jutranjem odrivanju s kavča.

Škrbina nad Cijanerico (Franci, 30.11.2013)


Danes sva z Denisom šla malo pogladat k sosedom.Na sedlu v Žlebeh je 20cm snega in takoj se stopi na smuči po cesti na Pecol.Upala sva,da se bo vreme izboljšalo,kajti vrhovi so bili v oblakih in rahlo je snežilo.Z izboljšanjem ni bilo nič in zaradi megle je bilo kar težko slediti špuro iz prejšnjih dni.
S Škrbine sva takoj odsmučala.V zg.delu je bilo še nekaj pršiča,nato pa trda podlaga,ki je držala,v sredini pa se je predirala.Spodaj je bilo spet bolje,preko planine pa je treba slediti smučinam,kajti mestoma je precej spihano.Nato pa po cesti brez težav do avta.
Na splošno bi bilo smučanje kar v redu,če bi se videlo dlje od konic smuči.
Če bo kdo hodil jutri (v lepšem vremenu),naj omenim da so za vzpon potrebni srenači.Lp
Imam težave z nalaganjem slik.Mislim da jih ne bo!

Zgornji Plot (barbara, 30.11.2013)


Pozno dopoldne sem se le spravila na eno kratko turo. "Kratko, a sladko", me je dopolnil Andrej, ki je ravno končal s turo, ko sem se pripeljala na Zelenico. Pri avtu sem nataknila smuči in po gazi hitro do vrha. Kljub visoki oblačnosti nekaj razgledov, predvsem na severu se jasni. Smuka po zvoženi trdi kloži, ki jo občasno pokrije 1-2 cm pršiča, uživaška do avta. Le v spodnjem delu enkrat zaškrta. Lp vsem, Barbara.

Uršlja gora 1699m (Goran, 30.11.2013)


Danes sem šel pogledat na najbližji lokalni vrh na Koroškem sneg se začne šele na Naravskih ledinah od tam naprej se snežna odeja z vsakim metrom povečuje snega je na vrhu 50cm nekje tudi več smučarija po telegrafnici zgornji del do vikenda je super potem pa tako tako do avta.

Turne deske.si

Sagran, Cima Bella (m're, 29.11.2013)


No pa smo jo otvorili tudi mi. Krasen dan, odlične do solidne razmere, na smučeh od avta do avta družba pa itak fajn. Ukvanški tris se je končal z duetom, Cocco oz. Kovk je bil preveč spihan in ga trenutno še ne priporočam, res dobre razmere pa so na Sagranu, kjer smo potegnili špuro in uživali v krasnem pršiču. Lepa špica že pričakovano zvožena ob robovih se še najde prostor za podpis. Kot vedno trpeli Matjaž, Andrej, Beno in moja malenkost.

Planina Lipanca (Blejska koča 1630 m) (Jože Šter, 29.11.2013)


Blejska koča je ponovno stalno odprta (tudi med tednom). Cesta od Mrzlega studenca do Kranjske doline ni plužena, vendar je normalno prevozna (kolesnice). Od Kranjske doline do planine Zajavornik pa je lepo plužena. Od Zajavornika do spomenika pri Rupah pa so globoke kolesnice (primerno le za prave terence). PD Bled za soboto 30.11.2013. oblublja tudi pluženje zgornje ceste do spomenika (odcep gozdne ceste dober kilometer pred Rudnim poljem) in ureditev parkirišča pri spomeniku. Sicer pa je od spomenika do koče utrjena gaz, primerna tudi za pešce. Gaz je tudi od Šport hotela preko planine Zajavornik in naprej do Blejske koče. Snega je na Lipanci približno 50 cm in je mestoma spihan v zamete. Turni smučarji, ki so bili na Mrežcah, so razmere za smučanje ocenili kot dobre. V gozdu nad Lipanco je celo nekaj pršiča.

Lep pozdrav in srečno !

Murnovec - Kresišče (Pajštvar, 29.11.2013)


Po dolgem času se vračam na tole stran v upanju, da bom v sezoni pripomogel s kakšno kvalitetno informacijo o razmerah.
Danes z boljšo polovico, iz Sr. Vrha na Kresišče in Murnovec. Do Velike trate - krmišče z avtom, naprej je cesta smučljiva brez kamnov, po robu pršič. Presenetljivo sva prva po celem tednu. Do Grajšce fajn, nekaj podrtih dreves, Grajšca zapihana mestoma trda prav tako Kresišče. Z vrh Murnovca zgoraj malo rahle kložice v Javorjevi dolini pa prima pršič deloma splazene južne strani - ozračje se je v zadnjih dveh dneh občutno ogrelo.Brez podrtih dreves pa kar zadovoljen za prvo letos. :)

Srenjski preval (Miro, 28.11.2013)


Lep dan brez oblačka, smučarija v danih razmerah pa odlična. In ne, nismo fouš Franciju, ki je presmučal VDV, saj smo tudi sami neizmerno uživali ;)
Kako sta se imela dva Janeza, Borči, Anže in jaz pa na povezavi: http://www.mphoto.si/srenjski-preval/

Vršič, 1737 mnv (Jurij Šoba, 28.11.2013)


Prvi jasen dan brez vetra po zadnjem sneženju sem izkoristil za izlet na Vršič (1737 mnv). Cesta je splužena do Koče na gozdu. Mimo Mihovega doma vozite hitreje, da pridete čez led. Jaz nisem in sem parkiral na ovinku pod domom (ca. 1070 mnv). Do Koče na gozdu sem nosil smuči po gazi ob potoku. Na smučeh sem šel po stari cesti mimo Poštarskega doma na vrh. Spust s smučmi je bil po zahodni cesti od "Poštarce" do prelaza, nato po glavni cesti. Od Erjavčeve koče naprej je dobro letelo po širši gazi. Občasno sem moral zapeljati v pršič. Za vožnjo samo po pršiču pa je bil naklon ceste premajhen. Smučar, ki je z vrha Vršiča peljal po strmi varianti do ceste, pa je povedal, da je bilo ponekod preveč, ponekod premalo snega, posebno ruševje še ni dovolj pokrito. Na grebenih je sneg spihan in nikoli ne veš, ali bo držal, ali bo skorja ali pršič. Kljub vsemu je bil krasen dan v veličastnem amfiteatru gora.

Srenjski preval (Janez, 28.11.2013)


Danes dopust, pa smo šli na Pokljuko, da vidimo kaj je počel veter na tem koncu.
Do smučišča smo nosili smuči, cesta je splužena ker vozijo les. Že na smučišču nas je pozdravilo sonce. Do Zlatih vod, nato pa desno in okoli Viševnika do Srenjskega prevala. Vse se da na smučeh, le zadnjih nekaj metrov peš. Malo sončenja v brezvetrju nato pa FANTASTIČNA smučarija na Jezerca. Veliki Draški se nam je zdel (?) spihan pa smo se odločili za vzpon nazaj na srenjskega, sončenje in, seveda, še enkrat na Jezerca. Med vzponom smo srečali Francij, poklepetali in on je potegnil na veliki Draški vrh. Na njegovem "letalskem" posnetku je naš drugi spust. Cel dan smo bili obsijani s soncem, le na spustu za Viševnikom nazaj do Rudnega polja spet senca in mraz. Današnji dan smo s ta veliko žlico zajeli in izkoristili Borči, Anže, Miro, Janez in Janez

Dovška Baba (Zoran Vidrih, 27.11.2013)


Še zmerom jezen sam nase zaradi izgube kamere sem si kupil drugo in se odpravil nazaj na kraj zločina. Malo v upanju da mogoče vseeno kje najdem kamero, bolj pa seveda v pričakovanju lepega vremena in kakšnega koščka nedotaknjenega pršiča. Našel sem zgolj slednje ...

https://www.youtube.com/channel/UCeAo-NjEtzOlqD_2XwfsGKw

Veliki Draški vrh (Franci, 28.11.2013)


Draški vrh je bil danes prava izbira.Ponudil je lepo toplo vreme,razglede od Triglava do morja in na koncu še krasno smučanje.
Šel sem preko Kačjega roba na Srenjski preval.Potem sem odsmučal proti Jezercem po krasni trdi kloži vse do dna.Tudi nadaljni vzpon proti vrhu je bil ves čas po kloži,ki je povsod držala.
Smučanje nazaj je bil en sam užitek v prašenju snega vse do Jezerc.Potem pa še vzpon nazaj na Studorski preval.Tudi od tu naprej razmere niso bile dosti slabše vse do avta.Lp

Zvoh (Rok Kovač, 27.11.2013)


Še pod vtisom 2 urnega štemanja in betoniranja novega glavnega kanalizacijskega jaška doma pod plinom NO!, začne človek kar ceniti sicer samoumeven gorski zrak.
Na Jezercih stopim z avta pri -6,5°C v povsem zimski svet.Cesta je dobro splužena in sedaj celo suha.Naprej je snega na planini že povsem dovolj za hojo s psi.Zaradi spihanega snega je pod Domom Krvavec obvoz po JV strani mimo Marije Snežne.Višje je na smučišču marsikje živi led zaradi zasneževanja, zato so nekateri brez srenačev že obrnili.Najlažje se pride čez po zratrakirani pisti direktno na vrh Krvavca, potem pa mimo sedla Razor brez problemov na Zvoh, če odštejemo nizke temperature in 40-50km/h vzhodnika.Na Zvohu je izpraznjen bazen z ledenimi ploščami, katerega ponovno polnijo z vodo s Kokre.Malo nad jezerom v zatišni snežni legi naredim lavinski preizkus stabilnosti snežne odeje po Norveški metodi.Na tej višini je snega 80cm in je v globini do tal suh ter rahlo pomrznjeno povezan, kompaktnejši.Pri večkratnem močnem potegu klade z lopato se klada ni niti malo premaknila, podala.Potem spredaj stožca odvzamem snega po širini 80cm ter 20cm v višino in prav toliko v globino.Ponovno potegnem tokrat 2/3 površine zg. stožca.Klada se po pol sile premakne s površine in odlomljena precej hitro spelje!.To pove, da je snežna odeja pri večjih nakloninah in obremenitvah potencialno še zelo nevarna in labilna.Če pa prištejemo še klože in napihan sneg pa so trenutne razmere vsaj po moji skromni oceni trenutno le za zelo izkušene gornike!.Verjetno so nad 2000m razmere še toliko slabše, ker je tam padal bolj suh sneg in so klože bolj izrazite in neenakomerno nastavljene.Smuka navzdol je bila trda, ledena, a z dobrimi robniki pravi užitek.Nižje v celem mešane razmere, kjer kloža ni povsod držala, vmes nekaj napihanca.Krvavec se baje odpira že ta vikend, zato turaši pohitite na še spokojno naravo.Dobra tura za začetek z veliko zavojev in pridobljenim občutkom za novo sezono.LP!

Triangel (Robert, 27.11.2013)


Smuči nataknem pri avtu. V prvih nekaj metrih še manjka nekoliko snega, med tem ko je od tretjega stebra naprej snega dovolj za solidno smuko. V zgornjem delu servisne ceste so ogromni zameti, katere je bilo zanimivo presmučati. Zgornji del smuke ni bil presežek, med tem ko je bil levi del plazu odličen. Smuči sem snel pri prvem stebru, ker se mi jih je zdelo škoda, za "makadamke" pa ni ovir do parkirišča.

Viševnik in Struška (Anže, 26.11.2013)


V ponedeljek Viševnik in v torek Struška. Razmere za smuko so bile v redu, za vzpon ob orkanskih sunkih ledenega severnika pa malo manj. Na Struški je bila kloža debela ponekod že preko pol metra in je seveda nosila težo človeka. Sneg veter "pobira" iz ure v uro zato upajmo, da ga spet kmalu nasneži! :)
Fotozgodba in filmček obeh dni pa na domači strani freeapproved pika com ter video tule: https://www.youtube.com/watch?v=IhxBnc6Y8fU

Hruški vrh (Jure N., 26.11.2013)


Cesta prevozna z zimskimi pnevmatikami do Rogarjevga rovta. Takoj na smuče, po cesti do planine. Trda kloža z vmesnimi odseki pršiča. Veter je samo na grebenu prepihaval. Severna stran je pa na daleč izgledala kložasto napihana, mogoče se motim, ampak mi smo šli raje dvakrat po južni strani. Seveda ni manjkal tudi Stojan na parkplacu, imava popoln timing odhoda in prihoda :)Seveda od avata do avta. Uživali Brin, Niko, Jure in Jure

Vogel Šija (Sandi, 25.11.2013)


Snega v vrhnjem delu dovolj in suh, spodaj pa se da prismučati nekje do 900m.
Vreme izredno lepo le pri vetru bi lahko šparali.
Smučišče utrjeno in urejeno v nulo.

Viševnik (Tomaž Repar, 25.11.2013)


Da nebi čisto ponavljal včerajšnje ture sem se danes z Viševnika spustil skozi zahodno grapo. Orkanski veter je večinoma že opravil s snegom in le v gornjem delu se je še dalo narediti nekaj lepih zavojev. Sredi grape pa je bil veter že tako temeljit, da brez škrtanja nikakor ni šlo, izstop iz grape pa je bi tudi že poln zametov. Skratka, splača se počakati na novo pošiljko snega in boljše predvsem pa stabilnejše razmere - kloža, ki jo bo veter v naslednjih dneh še debelil! Proti Konjščici je bil sneg malenkost boljši tudi veter je precej popustil, vse skupaj pa tudi ni odtehtalo prebijanja skozi ruševje. Vzpon nazaj iz Konjščice in spust proti kasarni pa kot vedno, vendar proti pričakovanju danes brez hujšega škrtanja. Škoda le, da gozdarji letos zaostajajo z delom in so dodobra "obdelali" (splužili) ceste pod Viševnikom.

Dovška Baba (Miha, 25.11.2013)


Za otvoritev smučarske sezone na bližnjo Dovško babo. Z vozilom se da pripeljati do ovinka 100m naprej od Ciceve bajte. Naprej prava zimska pravljica. Na planini Dovški rožci pa pravi orkanski veter. Ampak kljub temu do vrha Babe. Smuka iz vrha po pršiču, ponekod že rahla skorijca in nato po cesti navzdol do vozila. Na cesti so tri podrta drevesa, zato malo previdnosti pri spustu.
Uživala Miha in Aleš

Groser speikkogel 2140m (Goran, 25.11.2013)


Skok k severni sosedom po včerajšni Raduhi, tudi pri sosedih je snega ogromno
pa še sam pršič je bil od avta do avta nekje se je ugrezalo do ročaja palice
krepko čez meter drugače pa tam okrog 70-80 cm normalno naredla sma jim špuro pred nama še ni bilo nikogar tk da sma se fajn nagazla vredu je blo.Gazla sma ga Tavbi
Goran.

Turne deske.si

Viševnik (Darja Zaplotnik, 24.11.2013)


Razdevičiti tako v vzponu, kot v spustu vedno izjemno oblegan Viševnik je res prava redkost... ;)

Z vrha smo odsmučali po krajšem žlebu desno (gledano navzdol). Nižje doli pa potem zavili v grapo, ki pripelje direktno na izravnavo Zlatih vod.
Snega dovolj, le malček ojužil se je v spodnjem delu.

Lep uvod v novo zimsko sezono! :)

Mala planina (Čeha, 24.11.2013)


Ker mi je prijatelj Matjaž pobegnil na morje,sem sam odšel proti planini.Parkiral sem 50 metrov nad Kr.Rakom ,kjer je snega že dovolj za smuči.Do Ravni se je že nekdo peljal z avtom,naprej pa nedolžna belina.Čez Marjanje njive in mimo vodnjaka na Gojško planino.Sneg je z višino pridobival na centimetrih.Največ ga je tja do 50,na Mali planini je že malo spihan in pojavljale so se klože.Šel sem do Jarškega doma,kjer sem z t;črnimi spregovoril par besed in spil okrepčilo.Ozračje se je segrelo,brezvetrje in dobra vidljivost je velevala spust v dolino.Dalo se je narediti par lepih zavojev v mokrem pršiču,nadaljevanje po cesti pa v smuk preži.

Vogel (Janvit, 23.11.2013)


Včeraj zjutraj sva imela tudi s Kebrom zimsko in turnosmučarsko premiero - Vogel skozi Žagarjev graben. Pri spodnji postaji gondole snega le za vzorec - saj ga je večinoma že pojedel dež. Smuči sva nataknila na 950m, do kamor se tudi brez težav prismučala. Dež naju je spremljal vse do 1200m, tam pa je končno začelo snežiti. Nad 1500m je bilo snega že več kot meter, in nekoliko se je osušil. Na 1650m sva obrnila zaradi močnega sneženja, slabe vidljivosti.. predvsem pa me je v porodnišnici čakala novorojena Zoja:)

Raduha (Goran, 24.11.2013)


Danes smo začeli sezono tudi v koroških bregih cilj GRS koča pod Raduho
štartali iz Bukovskega sedla in nadaljevali do kmetije Bukovnik kjer je snega
krepko čez koleno višje pa že 70-80 cm prava zimska pravljica...
Turne deske.si

Izgubljeno - Dovška Baba (Zoran Vidrih, 24.11.2013)


Danes sem nekje ob cesti pod Dovško babo izgubil Gopro kamero pritrjeno na pohodniško palico. Če jo je kdo našel bi lepo prosil da sporoči na zoran.vidrih@gmail.com ali pa na 040225406.
Se zahvaljujem vnaprej, Zoran

Triangel (Aleš S, 24.11.2013)


Z množico turnih smučarjev in pešcev smo osvojili Triangel, z vmesnim postankom v prijazni koči. Vzpon smo začeli pri avtu in tam tudi končali spust. Od koče do vrha je pršič, na plazu pa južen sneg, ki je pobral kar veliko energije za zavoje - verjetno je boljše (in lažje) smučati po cesti. Od srednje postaje navzdol je bilo pa tudi v redu in celo škrtalo ni preveč. Juhuhu! Jure, Mojca in Aleš

Dovška Baba (barbara, 24.11.2013)


Prvotni plan - Neveja - nam je preprečilo drevo čez cesto Rateče-Trbiž. Brez preveč premišljevanja smo zavili proti Dovški Babi. Do odcepa na Ravnah je cesta takorekoč kopna, potem pa se je nenadoma začel sneg. Pri Cicu je avto zakopal in k sreči so mimo nas prikorakali Jure & co., ki se jim zahvaljujemo za porivanje. Poleg tega so nas razveselili z zgodbami o pršiču zgoraj. Po njihovi odlični gazi smo bili hitro na vrhu, kjer je bila precej gosta megla, žal pa se je tudi pršič malce ojužil. Po posvetu s Stojanom smo se vsi skupaj odločili za smučanje mimo koče. Ko se je vidljivost 50 m nižje malo izboljšala, je bila smuka uživaška, po cesti pa smo v momentu prileteli do avta. Brez najmanjšega škrtanja. Za prvo turo sezone v domačih krajih vsekakor super. Lp vsem, Barbara, Marjana, Ažmi.

Dovška baba (Jure N., 24.11.2013)


Pa se je začelo pri nas. Maticova nova oprema je botrovala zgodnji uri in gaženju na babo. Parkirali pri Cicu, nato sprva po južnem, nato cca 100vm že na suh sneg. Z višino narašča, na vrhu, ki začuda ni spihan že okoli metra. Vidljivosti nobene, posebej na vrhu. Že nekaj časa sem imel smučat naravnost z Babe do slapov Presušnik. Zaradi megle smo falili taprav graben in tako nam je po sili razmer uspelo "lepo prepeljat" do Raven. Sledil je kratek peš vzpon do avta. Upam da ostali obiskovalci babe, ki je doživela kar precejšen obisk niso zavedle naše smučine. Na parkplacu se srečamo z Barbaro in njeno druščino, seveda malo kasneje ni manjkal Stojan, ki klasično taktizira z gaženjem. Že videno. :) Uživali Jure, Matic, Mitja in Fajfar

Zgornji plot (Janez, 23.11.2013)


Na Ljubelju snežena brozga, smuči je potrebno nesti nekako do konca prve tretjine proge pod prvo sedežnico. Potem je snega vedno več, na Zelenici že cca 50 cm. Z vrha do Zelenice se lepo pelje, potem je smiselno peljati po servisni cesti.
Za prvo turo letošnje sezone odlično.

Zgornji plot (Janez, 23.11.2013)


Na Ljubelju snežena brozga, smuči je potrebno nesti nekako do konca prve tretjine proge pod prvo sedežnico. Potem je snega vedno več, na Zelenici že cca 50 cm. Z vrha do Zelenice se lepo pelje, potem je smiselno peljati po servisni cesti.
Za prvo turo letošnje sezone odlično.

obertauern (matjaz, 17.11.2013)


HOJ
Tudi mi smo začeli turno sezono 13/14.Juretovi opisi so nam dali idejo in smo šli.Na Obertauernu trenutno razmere za začetek super.Z 1400v.m. smo se veseli vrnili v domovino Andrej, Robert, Stanko, Lado in moja malenkost.JUHUHU sneg je tu.
LP Matjaz

Nockberge (Aleš S, 17.11.2013)


Tudi na Türracher Höhe je zapadlo nekaj snega. Iz sonca smo se skozi karavanški tunel zapeljali v megleno oblačno in zeleno Koroško. Prvi sledovi snega so se začeli šele, ko smo se malo pod sedlom prebijali skoz meglo. Na Türracher Höhe pa nas je pričakala neprekinjena snežna odeja, toplo sonce, monožica turnih smučarjev in množica alpskih smučarjev za katere sta delali vlečnica in sedežnica. Lepo smo si razdelili pobočja: alpinci vzhodno od ceste, turni smučarji pa zahodno. Pridružili smo se številnim turnim smučarjem in se po smučišču, kjer jim je sem in tja uspelo narediti že nekaj umetnega snega, vzpeli na Kornock. Z Borisom sva nadaljevala še na Rinsennock. Malo pod vrhom sva pustila smuči, saj skalnato pobočje ni ponujalo kakšnih smučarskih užitkov. Peš na vrh in nazaj do smuči. Po napihanem snegu na grebenu se je dalo narediti nekaj uživaških zavojev, že kakšen meter stran pa je pošteno zaškrtalo. Iz Kornocka smo vsi trije odvriskali. Razmere so bile odlične. Sem in tja smo ujeli še kakšen zavoj po pršiču. Bilo je fajn. Toplo sonce nas je razvajalo kot da bi bili zadnji dnevi maja. Sedaj pa čakat na nov sneg. Boris, Mojca in Aleš

obertuern (Janez, 12.11.2013)


Točno tako je bilo kot je Jure napisal. Za začetek prav zadovoljivo. Jure je pozabil da smo imel s seboj še Žiga. Lepo se mejte

Obertauren (Jure N., 12.11.2013)


Sicer napoved sonček, vendar se je za prvič v megli dalo krasno smučati. Nabralo se je 800vm krasne podlage, od klože, južnega, umetnega do pršiča. Lep začetek sezone.

Uživali Jure, Martin, Stojan in Janez

Dovška Baba (Zoran Vidrih, 12.11.2013)


Dovška ne zahteva dosti, dovolj ji je 20-30 cm snega in je že pripravljena. Razgaljena se že z avtoceste razkazuje in kaže svoje bele obline. Za prvo smuko bo povsem ok :)
Pa še uspešno sem stestiral moj doma narejeni splitboard!
Pogledat sem šel tudi na Avstrijsko stran, pa je vse spihano.

Link do videa:
http://youtu.be/_qB7hDQMWU0

Pod Begunjšco (Andrej E., 10.11.2013)


Sezona se je več kot očitno začela, pod Begunjšco kar 20cm snega. ;)
V LJ in še v Tržiču dež, nad Trianglom pa plavo nebo.
Smučala sva spod centralne grape. Za ta letni čas perfektna tura!
Ampak trenutno verjetno razmer za smiučanje ni več... ob naslednjem snegu.
M&A in Apache.

KITZSTEINHORN THE GLACIER (Goran, 13.10.2013)


http://turnedeske.si/sneh/kitzsteinhorn-the-glacier-3-029m/

POZOR: (varnostni) odpoklic žolne PIEPS VECTOR (Bojan, 27.09.2013)


Zaradi napake v delovanju, naj se omenjene žolne vrne proizvajalcu (kdor ne razume nemško, naj "gugl" prevede :) :

http://www.pieps.com/images/stories/news/2013_vector_rueckruf/PIEPS_VECTOR_Rueckruf_Konsument.pdf

Smučišče Monte Kaolino 2. (Aleš S, 17.08.2013)


Mojca je bila umita, higieno so potrebovale le smuči. Zato dodajam še pravo slikico

Smučišče Monte Kaolino (Aleš S, 16.08.2013)


Zjutraj sva malo začudeno gledala topove, ki so na smučišče nekaj špricali. Peščeni topovi? Pa so bili le vodni. Kasneje sva ugotovila, da voda bistveno izboljša kvaliteto smučanja &#8211; skoraj ni razlike med mokrim snegom in mokrim peskom. Žičnica sestavljata dva čolna za 9 oseb. Gneče ni bilo. Cena karte za 4 ure je 15 evrov. Opremo (smuči ali bord) si lahko sposodiš za še dodatnih 10 evrov. Če si v tem koncu Nemčije in imaš nekaj ur časa in ne pada dež se vsekakor splača zaviti do smučišča. Nama je bilo zjutraj malo nerodno, ko sva tovorila smuči čez kamp, pa nisva bila nič posebnega. Za pavzo sva že pogumno zavila na kopališče kar s smučmi. Samo na prvem spustu sva še malo tipala, potem pa sva pozabila, da nisva na snegu, saj je razlika res zanemarljiva. Zabava je pa neskončna! Juhuhu! Mojca in Aleš

Turni smuk Monte Kaolino (Aleš S, 16.08.2013)


Ko je prevroče vsak pravoveren turni smučar pomisli na sneg, ali pa vsaj na smučanje. Kam pa avgusta? No če si vztrajen se že kaj najde. Nemci imajo hribe bolj na jugu. Proti severu si jih pa naredijo. Sredi Nemčije jim je ostalo veliko peska od kopanja kaolina, pa so zgradili hrib, postavili žičnico, pa rodelban, v vznožju pa bazen in kamp. In ker sva firbčna sva morala iti pogledat. Peljati se je treba kar daleč &#8211; malo vzhodno od Nürnberga je mestece Hirschau, ki bi bilo brez Monte Kaolina prav neprivlačno mestece, sedaj je pa turistična atrakcija. V kampu sva dobila prostor za dve noči, več nisva uspela izprositi. Po večernem ogledovanju v četrtek, sva imela v petek športni dan s turnim smukom in smučanjem z žičnico. Turni smuk je bil naporen. 100 m vzpona. Psi niso bili potrebni, saj je bil vzpon po pesku ob pravem nagibu enostaven. Na vrhu se važno postaviva saj sva edina turna smučanja, potem pa juhuhu &#8211; menda celih 160 dolžinskih metrov po vlažnem pesku, ki je dosti bolj smučljiv kot suh. Juhuhu! Mojca in Aleš

Schwarzhorn (Aleš S, 07.07.2013)


Že v soboto smo ugotovili, da je verjetno Shwarzhorn še smučljiv. In tako smo se še enkrat podali po isti poti mimo slapu. Vreme je bilo bolj ali manj ponovitev sobote. Zjutraj jasno, potem pa vedno več oblakov. Kmalu nad slapom nadaljujemo do spodnjega Schwarzhornskega jezera. Na drugi strani jezera zavijemo s poti, nadaljujemo po strmem snegu ki ga na začetku grape zmanjka, potem pa malo po grapi malo ob njej pripraskamo na sedelce pod Južnim Schwarzhornom. Razmere se v 14 dneh niso kaj bistveno spremenile. Tako da čez pobočje prečimo do grebena in po njem na vrh Srednjega Schwarzhorna. Na vrhu nas spet ujamejo megle tako da počakamo samo toliko, da se vsaj približno vidi in odsmučamo po SV flanki. Spet je treba malo popaziti na plazove svežega snega. Ampak že po koncu vršne strmine postanejo razmere več kot super. Odvriskamo po strmih grapah, pri slapu je treba nekaj metrov peš. Potem pa spet juhuhu. Razmere so res idealne in bodo verjetno zdržale vsaj kakšen teden. Od konca snega smo v 20 minutah pri kolesih. In po rekreacijskem kolesarjenju ob jezeru zelo hitro na zasluženem pivu. Juhuhu! Marjana, Ažmi, Boris in Aleš

Ankogel (Aleš S, 06.07.2013)


V petek pozno popoldne smo bili v Malti. Mimo Kölenbreinskega jezera se zapeljemo s kolesom do mosta. Nadaljujemo peš do Osnabrückerske koče. Kljub pozni uri - 22.00 dobimo še štrudel in nekaj pirov. V soboto zjutraj jasno vreme hitro zamenjajo oblaki. Hochalm zagrnejo najprej. Smer proti Ankoglu je pa še lepa. Vzpnemo se mimo slapu, nad slapom se kmalu začne sneg. Na smučke stopimo šele na ledeniku. Kmalu se znajdemo v megli, ki jo sem in tja zamenja malo sonca. Pod vršnim grebenom pustimo smuči. Poskusimo na vrh. Pa nas svež sneg na ledeni podlagi in megla ustavita - pa drugič. Počakamo na pavzo brez megle in odsmučamo čez ledenik. Svež sneg ne nudi prav sproščenega smučanja. Ko se spustimo iz ledenika v dolino najprej sprožimo nekaj plazičev. Potem je pa smučanje vedno boljše. Z nekaj kratkih snemanj prismučamo do mostu sredi doline Kleinlend. Potem pa peš mimo parkiranih koles, kjer posije sonce. Še preden pridemo nazaj do koče pa nas osveži rahlo rosenje. Zvečer pa Marjana, Ažmi, Boris in Aleš uživamo v kulinaričnih znamenitostih prijazne koče.

ANKOGEL (Marko, 04.07.2013)


Mene zanima če bi se komu dal it soboto ali nedeljo smucat iz Ankogla.
Tura je lahko kombinacija kolesa in smuck.Čeprav je ze poletje je pomoje snega se dost :)

Cao M

Križ (Igor Dežman, 01.07.2013)


Razmere se od Aleševega obiska,niso ne vem kako spremenile.Ker sem ob polnoči vstal in gledal nogometni finale,konec je bilo ob pol treh sem se odločil da naredim zaključek sezone.Z Vrat sem startal ob 4 uri,na grebenu sem bil ob 8 uri.Po polurnem sončanju sem odbrzel po odličnem snegu v dolino,nažalost samo do Češke plošče,potem pa spet vpis v pešadijo.Če komu ni težko štiri ure v breg,za pol ure smuke,potem bo tura dobra še dolgo v julij.Na Bledu je pa bilo še najboljše ko sem se ohladil v jezeru.Pozdrav vsen turašem do naslednje sezone in bodite v cvetju.L.P.Igor

Kölnbreinspitze (Bucko, 27.06.2013)


Konec julija se na 2000 ene 30 centi novega pomrznjenega snega po katerem se celo da smucat . Zaradi nevarnosti klozastih plazov izbereva desni vrh...neverjetno gor je res skor pou metra zbitga prsica kloze popolnoma zimske razmere :)
Po turi sva sala se s kolesi pogledat dolino ki pelje v ankogel in ugotovila da se bo pri tako mrzlem vremenu aktualna se nekaj casa.
Za dostop je verjetno najboljše izbrati kolo.

Triglav iz Kota (Čeha, 25.06.2013)


Malo pozno,ampak vseeno.Za prazničen torek greva z Matjažem iz Kota proti Triglavu.Vzameva t;kratke dilce,za letošnjo ,verjetno ta zadnjo pelo.Snežni jeziki se začnejo kar visoko,med studencem in t debelmo kamnom.Nad Peklom se začne tudi sneg ,kar ga je prejšni dan padlo.Bilo ga je od 10-15 cm-gnilega.Ustaviva se na Staničevi,kjer so letos tri zelo zgovorne oskrbnice.Nadaljujeva čez Rž do Kredarice,kjer prideva na drug planet-pardon Planet TV snema večerno oddajo o domovini.Sami zvezdniki na kupu.Samo naju se je še manjkalo.Da sva se izognila paparacem sva kar hitro nadaljevala proti cilju.Vreme je lepo držalo in vidljivost je bila do Jadrana.Igor Z. je na vrhu posnel izjavo,katero smo zvečer gledali na Planetu.V obe smeri je šlo brez derez in cepina saj je bilo precej toplo.Po pivu se odpraviva po smeri vzpona do flanke na Rži in odsmučava do drugega piva na Staniča.Zopet zgovorna šefica obuja spomine iz drugih oskrbniških lokacij in kar težko se ločimo.Snežinke naju opozorijo,da je treba iti.Z mnogimi snemanji smučk se pripeljeva ,kar se da nizko.Jaz sem imel tokrat obute tudi za smučanje zimske čevlje,kar se je izkazalo za veliko zmoto.

Meja 1996m, Rušnati vrh 1869m (Swiss, 29.06.2013)


Pozdravljeni !

Malo sem pešačil naokoli , po nekaterih poteh , ki sem jih pozimi smučal . Na mestih turnih spustov , zdaj rastejo po teh flankah vseh vrst planinskega cvetja . Največ med njimi pa je zlatih Pogačic . Toliko jih je kot pozimi snega . Namesto beline zdaj prevladuje zlato rumenilo , hihihi ! Pa še info za pohodnike . Pot , Vogel - Komna , na več mestih še vedno prikrivajo dolga snežišča . Zime še ni konec , hihihi ?
LP in srečno Swiss !

2 x Julči pod Kaninom (IgorZlodej, 29.06.2013)


Ne vem ali je sploh smiselno opisovati tele poletne ture!?. Mogoče zgolj komu za idejo, morda pa se najde kdo, ki bi šel, to zimo sem imel kar nekaj sledilcev, eni celo z GPS-om.

Začel sem nad planino Krnico, kdor nima avta ne bo mogel. Po okoli 40 minutah sem prišel do snega in nadaljeval na smučeh. Na Prevali je snega zmanjkalo, ampak zgolj za kakih 30 m, na drugi strani sem že smučal. Pomrznjeno vse dol do konte pod kočo Gilberti. Ponovno nadenem pse in več kot pol poti proti sedlu Bila peč opravim na smučeh. Tam se spustim po znani grapi (nameščena vrv) in grem proti Julči (Via Yulia), ves čas seveda po sneguv pomoč so srenači. Snega je daleč gor preko prvih jeklenic. Odsmučam po eni zelo lepi varianti rahlo SZ vse dol do prečne mulatjere (632) in še kakih 100 m nižje. Tam odložim smuči in dam sušit pse, ter grem do bivaka Elio Marušič. Pogledam čez rob dol proti Reziji, potem pa se vpišem in grem nazaj. Lani sem se tam zadržal dlje časa, seveda nisem bil sam. Grem nazaj do kraja kjer sem pustil smuči, ponovno nalepim pse in jo uberem gor proti Julči. Tokrat grem še kakih 50 m višje, ter po zares odlični snežni podlagi odsmučam dol do prečne mulatjere, ter po njej malo peš, malo na smučeh do sedla Bila peč. Sledi kratek peš sestop, pa ponovno na smuči, pa spet v ono konto in gor na Prevalo, ter dol po Krnici. Zadnji del seveda spet peš. Za konec junija odlične razmere.

Križ (Aleš S, 27.06.2013)


Vremenska je za danes obetala malo lepše vreme. Pa sva šla. Proti Gorenjski je bilo vse zabasano. Padlo je celo nekaj kapelj. A sva vztrajala. Od Jesenic naprej je postalo svetleje. Pokazalo se je celo modro nebo. Na parkirišču naju preseneti stric s parkirnino in obvestilom, da je zunaj 3°. Pa se ne dava, veselo zakorakava navzgor. Mraza nobenega. Sopara naju poliva, da sva do zajtrkovališča dobro prešvicana. Okrog naju, pod in nad nama se podijo megle, sem in tja se pokaže sonce. Sneg se začne pri češki plošči. Pri odcepu poti za bivak je 50 m prekinitev. Potem pa zvezno do grebena. Celo Stenarska vratca s kratko prekinitvijo zgledajo prav užitno. Smuči neseva na vrh plazu, potem pa nadaljujeva na njih, da ne bodo kužki užaljeni. Na grebenu so proti vrhu samo še snežne flike. Nekaj korakov narediva peš, pa naju meglen vrh ne zvabi naprej. Raje počakava, da se pošteno zabaše in odsmučava . Pa ni bilo hudega, že po dveh zavojih sva pod meglo in odvriskava po odličnem snegu. Kamenja skoraj ni. Pri češki plošči izkoristiva še zadnjo snežno fliko. Pa smučke na hrbet in v blagodejni senci oblakov nazaj do parkirišča. Za vse ljubitelje turnega smučanja več kot priporočljiva tura - dobrih 600 višincev smučanja in samo 800 metrčkov dostopa. Juhuhu! Mojca in Aleš

Plaz pod severno steno Triglava (Igor Dežman, 27.06.2013)


Mraz je spet pritisnil,zutraj na Jesenicah samo 6 stopinj,vreme se je tudi zboljševalo,zato sem se odločil da grem malo še na sneg.Sprva sem hotel na Križ,pa je bil v megli,pa sem si rekel,za po nočni bo pa plaz pod severno steno tudi dober za piko počt.Vzel sem kratke smuči,je bila kar velika razlika v teži nahrbtnika od prejšnih pešadijskih tur.Smučal sem tik izpod sevene stene in povem vam super,še bolše vreme počakam pa grem še na Križ,poj pa dost za letos.L.P.Igor

Kalte Wand Sp. (France, 23.06.2013)


Zjutraj na parkirišču na koncu ceste ob Koelenbreinskem jezeru kar nisem mogel verjet očem. Pa ne zato ker so okoli osmih nekateri že zaključili s turo, ampak zato ker je v enem tednu sonce tako močno opravilo svoje uničevalno delo. Žleb proti Koelenbrein Spitze je bil od daleč videti tako zelo žalostno, da sem dal smuči na nahrbtnik in precejšnji vzpona po njem opravil kar peš. Pa se je hitro pokazalo, da je više še več kot dovolj snega. Sicer sem nameraval na vrh blagozvenečega imena Weinschnabel, a so me zasnežena pobočja kar sama potegnila desno na greben Kalte Wand Spitze (zahodno od Koelenbrein Sp.). Smuka je bila odlična, še veliko bolša kot prejšnji teden in za čuda se je z dvema ali tremi prestopi dalo prismučati vse do spodnjega travnika pri avtu.

Mangart (Marijana & Marko, 23.06.2013)


Cesta prevozna do parkplaca pod Malim vrhom (1900- m), naprej je cesta zasuta (zemeljski podor) in jo še čistijo. Snega ni več prav veliko ostalo, tako sva se namesto vrha Mangarta odločila za Slovensko grapo, ki je še v celoti smučarsko zalita. Smuka ni bila nič posebnega, nižje sva z dvema kratkima prekinitvama prismučala do dna Prodov, kjer kraljuje prav lušten jezerček. 550 vm smuke, hoje do avta pa malo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Križ (Zoran Vidrih, 22.06.2013)


Naša Slovenija je res pravi biserček, en dan se potapljaš na Cerkniškem jezeru, naslednji dan deskaš v Alpah. Datumu primerna je tudi garderoba, za ene kratke hlače, za nekatere pa .... si poglejte v videu :)

Križ - http://youtu.be/m9yXdhsEFJg

Cerkniško jezero - http://youtu.be/pSf-y7rYHnM

Ledine (Aleš S, 23.06.2013)


Malo pred poldnem sem se spravil na Jezersko. Malo sem gledal oblake pa ni kazalo na kaj hudega. Čez slovensko in mimo Ledin do snega. Po poti na Jezersko sedlo. Konta pod Križem je še lepo zalita. Jaz sem prečil pod steno Križa do grape med Rinkami. Ker sem imel kratke smuči je bilo treba odpikati s cepinom. Potem pa juhuhu. Sneg je res idealen. Kamenja ni prav veliko. Majhno plohico sem preživel v zavetju koče na Ledinah v prijetni družbi z oskrbnikom. Potem pa v vedno lepšem vremenu čez Žrelo. Spodaj sem spet obul smuči in odvijugal dokler je bilo razmerje med kamenjem in snegom v prid snega. Za vesele navdušence se seveda splača, kar je danes dokazalo še nekaj somišljenikov.

Mittleres Schwarzhorn (Aleš S, 22.06.2013)


Ko pogledaš čez jezero za Kolenbreinskim jezom zagledaš goro za katero ni jasno ali se jo da presmučat. Enkrat sva poskusila z Borisom ko sva se vračala iz Ankogla, pa nisva bila prepričana da bova prišla do jezera in sva obrnila. Tokrat sem se odločil za direkten napad. Na sredini jezera pred mostom v Kleinlendtal do planine potem pa čez brv in po žlebu navzgor. Pri majhnem slapu je bilo treba nekaj metrov peš. Kakšnih 100 m više mi ni bilo jasno ali je treba desno strmo navzgor pa sem raje nadaljeval po prijazni dolinici. Končala se je na sedlu, nad strmo grapo, ki vodi do Schwarchorskima jezercema. Tu sva pred leti z Borisom obrnila. Proti severu sem prečil pod južnim Schwarzhornom proti Srednjemu. Zadnjih nekaj metrov je bilo treba peš in malo poprijeti za skale. Na drugi strani sem videl smučine, pa sem vseeno raje odsmučal na mojo stran. No ja, smer ni bila ravno idelana, nekaj metrov je šlo po skalah, po dolinici je bil pa bel sneg, ki je neprijazno cukal. Po 400 m spusta sem bil spet pod strmo flanko, ki je bila sedaj presmučana. Časa je bilo še veliko. Pa sem dal smuči na hrbet in po kar konkretni strmini spet šel na vrh. Tokrat je bilo smučanje super. V začetku se je malo plazilo, potem je bilo pa po rumenem snegu juhuhu, vse do dna. Pri jezeru sem še kakšno uro cincal ali ostanem še en dan, pa so me črni oblaki prepričali da grem domov. Za tiste, ki se še niste poslovili od smučanja: Kolenbrein je smučljiv nad žlebom, v žlebu je treba nekajkrat sneti smuči, Oberlerhner je smučljiv šele nad slapom, moja tura bo smučljiva še kakšen teden, Ankogel s smučanjem čez Kleinlendetal in pešačenjem po dolini bo pa še nekaj časa prav vabljiva tura.

jalovec (matjaz, 22.06.2013)


Kakor vsako sezono,se tudi letos ze nekaj časa poslavljam od smučk,pa mi ne uspe.Še Jalovec,sem rekel ženi,pol pa mogoče.Zjutraj ob 4:30 v Tamarju razen nas treh ni bilo žive duše.Dilce sem celo pot nosil,skozi ozebnik razmere za hojo zelo uredu,celo pot ni bilo nobenega projektila,vendar pa smučarija zaradi ogromne količine kamenja ni nudila pravega užitka,pa čeprav dilce niso več nove.Prismučati se je pa dalo z 2.kratnim kratkim snemanjem po snežnih jezikih do cca.1500v.m.Smo se pa povzpeli seveda tudi na vrh Jalovca,ki je že povsem brez snega,zaključek pa...,ja seveda ste uganili-pri Aljažu.Za sebe in namesto vas uživali-pešaka Vido in Silvo in moja malenkost.Vsem dopisnikom in bralcem želim veliko užitkov tudi poleti,ko pa pride sneg se pa itak spet dobimo.
Lp Matjaž

Kölnbreinspitze (Bogdan, 19.06.2013)


Ko sem zjutraj, noč je še bila, vlekel nase hlače, mi je pri 20 stopinjah kar malo slabo prišlo. Bose noge so občutek malo ublažile. Na parkirišču prijetno sveže in nogavic ni bilo težko potegnit na noge.
V lijaku je bil sneg trd, ravno prav za srenače. V zgornji polovici je še vedno nov sneg. Smučanje v zgornjem delu po vodenem snegu ("župca"), spodnja polovica pa plaža. Končno sem se peljal po pravem spomladanskem snegu. Odlično. Polda in Bogdan

Križ (France, 19.06.2013)


Jutranje-dopoldanski sprehod na Križ se je izkazal za pravo izbiro.
Pri češki plošči se prične strjena snežna odeja. Ta je sicer precej nakodrana vendar ravno prav omehčana, da se da dobro hoditi s smučmi in seveda še bolje smučati. Do kažipota na grebenu so me pripeljali psi, še skok na vrh in daljše poležavanje. Sledilo je res odlično smučanje, tura pa se je kar prehitro končala z vročim sestopom do avta.
Snega je za ta letni čas še veliko in škoda ga je pustiti neizkoriščenega - še kar nekaj časa bo na razpolago za vse, ki jim ni odveč kakšno uro in pol nositi smuči.

Koelnbreinscharte (AndrejL, 18.06.2013)


Po četrtku je bilo treba iti pogledat, kaj naredi vročina v nekaj dneh. Razmere so se spremenile in so slabše kot so bile prejšnji teden. Do snega je okoli 10 minut hoje, potem pa po razmočenem snegu do vrha. Je pa tudi to res, da je bilo vseh turnih smučarjev na Koelnbreinu zelo malo. Naštel sem nas samo 5. Kljub temu se je po zmehčanem snegu dalo kar solidno odpeljati proti dolini, le da je bil nov sneg slabše smučljiv, ko v žlebu ležeči star sneg.
Koelnbrein bo smučljiv še nekaj dni, zato pohitite. Andrej in Peter

Fuscherkarkopf, 3331 m (Marijana & Marko, 16.06.2013)


Zjutraj ob 3h štart iz Garaž, tuneli (razen uvodnih dveh) so bili še 'zabiti', obvozi dobro uhojeni in brez problema, saj sneg ni pomrznil, višje na ledeniku pod Oberwalderhutte pa se je preko noči naredila skorjica. Na škrbini Fuscherkarscharte se prestopi na severno stran, kjer je bila prečka proti vpadnici vrha nemarno zagnojena (v soboto je moralo glede na videno izdatno plaziti). Ko se začne strmina, so se razmere na srečo popravile, gnojna plast se je stanjšala in za silo je povrhnjica 'zakrknila'. Na vrhu sva bila že nekaj minut po 6h.

Ob pol sedmih so bile razmere za smuko ravnopravšnje in se je res krasno vijugalo. Glede na opis sva bila sicer malo razočarana, saj sva pričakovala daljšo in bolj strmo smučino. Gledano od spodaj je levi del stene smučarski, naklon je precej enakomeren, 45°, vesine so široke, višina strmega dela stene je 250 m. Najlažje je povsem levo od vpadnice, kjer je kakšno stopinjo manj strmo, v vpadnici vrha pa je stopinja več. Smučarska ocena je Z.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dolška škrbina (Jurij Šoba, 14.06.2013)


Dolce si lahko ogledujemo ob lepem vremenu iz Ljubljane. Kako pa je bilo tam 14. junija, sem si ogledal na peš turi od Suhadolnika čez Grdi graben. Šlo je, dokler sem videl markacije. Ko so izginile pod snegom, sem obrnil in šel čez Ovnovo čer na Cojzovo kočo. Presenetilo me je, kako visoko pod Grintovec segajo snežišča, če le niso prestrma...

Mangart (Tomaž Pibernik, 16.06.2013)


V čudovitem vremenu (kasneje so se pripodile rahle meglice, ki pa niso pretirano motile) smo se včeraj izvedli predvidoma zaključno turo, vendar smo se zaradi čudovitih razmer soglasno odločili, da to še ni. Cesta še ni uradno odprta (in vprašanje je, kdaj tudi bo zaradi skalnega podora na dolgi prečki pod vršno gmoto Mangarta), pripeljali smo se do rovokopača na začetku omenjene prečke oz. manjšega parkirišča. Vzpeli in smučali smo po Italijanski poti z dvakrat po nekaj deset in prek jeklenic dobrih petdeset metrov nošnje smuči. Zaradi krasnih razmer se nismo mogli upreti tudi Slovenski grapi, ki smo jo vriskaje presmučali. Pridružujemo se Igorjevi oceni ture. Stane, Matjaž in Tomaž P.S. Kopanje v Rabeljskem jezeru pa je bil že čisti presežek...

Koelenbrein (France, 16.06.2013)


Jutranji pogled s parkirišča je bil zelo razveseljujoč - celo tako, da sem kar pri avtu nataknil smuči. Sicer je bilo potrebno potem dva ali trikrat nekaj metrov s smučmi po travi, a kaj potem.
Sneg je bil okoli devete ure ravno prav omehčan, da je bila hoja s psi pravo veselje. Poleg tega sem užival skoraj v popolni samoti - le malo avtomobilov je bilo zjutraj na parkirišču, pa še teh je bilo vsaj polovico slovenskih. V želji po dobrem snegu in v strahu pred prihajajočimi oblaki sem turo zaključil na sedlu. Smučanje vse do avta je bilo eno samo veselje in kar prehitro sem se znašel med množicami turistov - bilo jih je toliko, da še piva ni bilo enostavno dobiti. Snega je v tem področju še dovolj in še se bo letos splačalo priti sem.

Veliki klek-slike (Metod Š., 13.06.2013)


Prilagam še nekaj slik okolice Grossglocknerja za lažje načrtovanje tur ter nekaj slik smučanja, ki jih je posnel Janez.

Johannisberg (Mišo Jenčič, 16.06.2013)


Včeraj smo se povzpeli do Oberwalder Hütte. Med potjo po Gamsgrubenweg smo poslušali in gledali helikoptersko reševanje 61-letnika, ki je na ledeniku Hoffmannkees pod Grossglocknerjem sprožil plaz mokrega snega; plaz ga je odnesel čez mestoma skalnat teren in kljub temu, da je bil samo napol zasut in da je pomoč prišla v nekaj deset minutah, je podlegel poškodbam (o smrtni žrtvi smo izvedeli že včeraj v koči, danes pa sem še na spletu prebral nekaj podrobnosti). Čeprav smo že v poletju, zimske nevarnosti še niso minile.

Danes pa na Johannisberg. Sneg niti ponoči ni povsem zmrznil in smučali smo po okoli 10 cm gnilca, ki je omogočal prav lepo smuko. Z malce prestopanja smo se pripeljali nad Hoffmannovo kočo, malo pred začetkom tunelov. Zaenkrat sta odprta le prva dva, pri ostalih gre pot zunaj in zlasti pri sestopu je bilo par trdih snežišč precej neprijetnih.

Dopolnilo - Oberlercherspitz, 16.6.2013 in Koelnbreinspitze in Petereck, 13.6.2013 - fotke (Aljoša Belingar, 16.06.2013)


Opisu razmer sem pozabil pripisati, da so dodane fotke iz Maretovega telefona. Da ne bo opis prazen, sem prilepil še nekaj Maretovih za Oberlercherspitz ter za Koelnbreinspitze in Petereck - dodatek opisu AndrejL, 13.6.2013.

Oberlercherspitz - predvrh , 3051 m) (Aljoša Belingar, 15.06.2013)


Po jutranji plohi med Spittalom in Gmuendom se je do Malte razjasnilo. Do snega (1980m) je potrebno slabo uro nositi smuči na ramah, potem pa po lepi smučini do predvrha Oberlercherspitz. Na vrhu je bilo krepkih plus stopinj. Sneg je bil temu primeren - južen lepo smučljiv, ki ni pobiral repov. V spodnjem delu je že predelan. Komur ni odveč dostop, naj se le odpravi na Oberlerherja, drugi pa na Koelnbreinspitz, kjer bo dovolj snega še nekaj časa.

"Ko smo se vračali čez jez, smo še dolgo pogledovali proti našim smučinam na pobočjih Oberlercherspitz in vsak je sanjal svoje smučarske sanje." Takole patetično, pockurano je napisano o turi v avtrijskem vodničku. Najbolj grozno pri vsem je to, da je tole čisto res.

Turo smo zaključili v Žirovnici, kjer Paro je zmagal, Mare je prišel do polovice, Aljoša pa do slabe polovice.

Jezersko sedlo (Čeha, 16.06.2013)


Po Slovenski na Vodine in Jezersko sedlo.Snega še veliko..Tudi ledenik bo še dolgo smučljiv.Sestopil čez Žrelo in pod njim naredil za 200 višincev lepih zavojev ,kjer sem imel deponirane gojzdarje.Smučal z metrskimi Elankami in starimi Koflach pancerji,za katere je bil to zadnji turni smuk,saj so mi pod oknom Križa razpadli.Usposobil sem jih z dvema paščkoma,ki sta dobro opravila svojo nalogo.V pol ure pri novem parkirišču poleg Krničarja.V lepem dnevu užival z našo.

Veliki Klek (Samo , 13.06.2013)


Praktično vse je so že opisali predhodniki. Predvidevam, da smo mi za razliko od Metoda in Janeza štartali kar nekaj ur prej, saj je na drugi sliki moja malenkost. Tako smo imeli res lepe razmere prev iz vrha malega Kleka.

Velika Dnina (Zoran Vidrih, 13.06.2013)


Velika Dnina, mamljiva in težka, sploh v tem času ko je snežna meja visoko in se sredi borbe z ruševjem sprašuješ kaj mi je bilo tega treba. A ti pogled na široooko snežišče da volje da nadaljuješ in vztrajaš do vrha. Sneg je v spodnjem delu skoraj pomrznjen višje gor pa sveže zapadel gnoj ...
Med malco sem posnel eno panoramo izpod Škrlatice.

http://pan0.net/upano.php?id=5111

Za prve obiskovalce se bo pokazala neka testna panorama. Spodaj kliknite "skip" in pokazal se bo razgled iz Dnine.

Še obvezna videoreportaža :)

http://www.youtube.com/watch?v=7DqJB447TNM

Lep pozdrav od Martina, Primoža, Sandre & Zorana

Grossglockner (Metod Š., 13.06.2013)


V četrtek zgodaj zjutraj sva se z bratancem Janezom, zahvaljujoč predhodnim obvestilom (sam se po svoji presoji glede na J lego junija gotovo ne bi odpravil sem), odpravila proti Grossglocknerju iz smeri Kalsa. Sicer pa je večinoma vse tako, kot pri predhodnikih. Zvezen sneg se prične od Lucknerhutte (ca 2200 vm) naprej, vendar bo v prihodnjih dneh zelo hitro treba nositi smuči še nekaj dalje po položnem delu doline. Janez je končal pri običajnem TS štartu nad Adlerruhe, sam pa sem se povzpel še na vrh (smučal pa klasično izpod strmega žleba oz. začetka skal). Smučarski(i) prehod(i) z Adlerruhe v krnico spodaj so še lepo zaliti in to daje turi dodatno vrednost in več kot odtehta spodnjih 300 vm nošnje smuči. Smuka je bila razen spodaj (gnoj) ves čas odlična, sneg čez dan ni odpustil več kot nekaj cm, pozno popoldne pa dobil tanko pospeševalno plast, tako da je po ledeniku res letelo. Dol sva smučala sicer direktno po levi strani in našla dobre prehode vse do priključka na običajno smer.
Sicer sva vmes (iz krnice) opazovala tudi smučanje trojice z Malega Glocknerja. Vabljive so tudi številne smučine na drugo stran na Pasterzo. Kot je videti, se prismuča zelo globoko in tudi večina jih ta čas smuča na to stran.

Koelnbrein (sedlo) in Petereck (AndrejL, 13.06.2013)


Pri oceni ture je ocena ture "zelo lepa tura - močno priporočam" premalo. Gre vsekakor za turo z oceno 10+. Videli smo tudi avto članov Turnedeske, pa verjetno tudi njih, ko so zavili pod Petereck. Mi pa spodaj po zelo trdem in močno neprijetnem žlebu na plato, potem pa kar proti Koelnbreinu. Hvalabogu smo bili malo (pre)pozni in nam na vrhu ni bilo treba preveč čakati, da se je sneg zmehčal. Potem pa dol za okoli 300 višinskih metrov in gor proti Peterecku. To je bila odločitev dneva. Potem pa sanjska smuka po "putrčku" do žleba, ki je bil sicer že malo gnil, a vseeno smo se pripeljali do avta. Tura od avta do avta v sredini junija - sanjsko. Paro, Aljoša, Mare in Andrej

Čez Kot na Kredarico (Rok Kovač, 13.06.2013)


Kot me je vedno navdahnil po miru in naravi, po poti pa vse prej kot to.Včeraj zgodaj se poženem navkreber z Lengarjevega rovta.S polnim tovorom čez začetno strmino do studenca že kaplja od mene.Malo višje pri prem snežišču se preobujem v pancarje in zaradi višjih prekinitev snega napredujem kar peš.Pod in nad Debelim kamnom sta še konkretna snežišča za smuko.Kamnita prečka višje z nekaj klini je prav tako že kopna, pri robu pekla pa snežna poletna pravljica.Prečka tu je kar strma, zato že v ojuženem tukaj raje napredujem peš, kakor tudi naprej.Ko se svet uravna pa šele zaprežem smuči do Staničeve koče.Sneg se namreč na strmih vesinah pod obremenitvijo nenadzorovano včasih sproži izpod nog, čeprav shojena špura.Za gor sem potreboval debele 4 ure, vendar je zgoraj kaj kmalu vse poplačano.Nazadnje sta kočo obiskala Zlodej že aprila in Medja 2.6 kot zadnji.Po sončnem poležavanju na klopcah ob koči in nekaj hišnega dela(nad vhodom koče je sneg s strehe razbil star ogrevalni sistem-Stroj, kot kolektor)s pobiranjem stekla v zaboj.Vmes sem opazoval dva Irca in našega vodnika pri vzponu na Triglav-pozna južna tura.Popoldan sem izkoristil še za kratko ski turo do stene Rži in v nasprotno stran do Begunjskih vratc (še povsod sneg).Bivak je že kar lep čas v dobrem-istem stanju in je precej toplejši kot zunaj.Zavil sem se v tri 100% volnene deke, ki so zadostovale za solidno puhasto spalko in kot medved prespal od 20h do 5h.Zjutraj ujamem čudoviti sončni vzhod nekje nad Golico, sneg pa je v nočnem vetru povsem posušil in pomrznil (kakšno moč ima narava).Spust v pode Kotla sem kot samohodec opustil in se podal zopet peš z derezami po prečnici na Kredarico.S flanke tod je pot na nekaj mesti zasulo, zjutraj je vlekel S veter.Snega je tu še obilo, le balvani imajo čedalje več prostora.Gor spijem nekaj tekočine, potem pa po saharskem trdem grifigu odsmučam do prečke.Tam kar na dilah prečim težavne terene (zmrznjene grude plazov) do Staniča.Mešan teren, kjer je bilo sonce, je sneg že spodnašalo izpod dil.Pohitim s spustom po prečnici Pekla, vmes na stmem delu po oceni spet nadenem dereze, nazadnje pa odsmučam v konto samega Pekla.Nižje nekaj smuke , nekaj snemanja, pri Debelem kamnu zavijem v levo varianto.Tam težaven sestop po žlebičih s snegom do rušja, najdem prehod do sp. snežišča (tu je šel verjetno tudi Medja-sveže bele sledi, ampak jaz prvič in zadnjič tu s pancarji), nižje je čakalo še zadnje snežišče za zavoje.Vmes zapazim lepega Kozoroga z že večjim mladičem.Sestop niz dol v Kot se je po raznih zaoblenih radiatorskih skalah, čokih, vodnih skalah, ozkih prepadnih stezic vlekel kot ovčja čreva in seveda utrujal.Ampak po vsem doživetem Kot kljub težki a lepo speljani poti ostaja kot tura Par excellence in ji po lepoti prečenja le stežka najdemo Julijcih.Slikal sem preveč, da mi Picassa ne naloži v mapo (prepolna), nekaj bom še sturniral, zato zelo lepe slike kasneje.LP!

Peterneck (Goran, 13.06.2013)


http://turnedeske.si/sneh/peterneck-2890m-zimska-pravljica-v-poletju/

Kotovo sedlo (Debelikamen, 12.06.2013)


Iz Planice do doma v Tamarju s kolesom. Nato po letni poti- kopno do Kotovega sedla. Smučanje po ravno prav odpuščenem srencu, že dolge ne take razmere. Z enim kratkim kopnim odsekom nad vstopom v Jalovčev ozebnik se presmuča cca do 1400m. Res lepa tura za zaključek sezone. Je pa zanimivo, da danes nisem srečal prav nobenega tod okoli, tako da kdor si želi samote, in lepote teh koncev naših gora ima nekaj dni še čas tudi za smučanje.

Pa lep pozdrav.

Wildspitze in Sexegertenspitze (Štehi, 09.06.2013)


Za vikend smo bili na Tirolskem.
V soboto smo smučali z drugega najvišjega v Avstriji - Wildspitze, v nedeljo pa z enega od njegovih številnih sosedov - Nördl. Sexegertenspitze.
Razmere in smučarija so bile super, le po dolini Taschachtal, kjer snega ni več, je bilo treba peš.
Spali smo v zimski sobi Taschachhaus, ki nudi vso udobje, ki ga potrebuješ.
Pitztaler gletscher je v tem času zaprt, zato obiska kljub lepemu vremenu skoraj ni bilo.
Več slik na TurnaRit.si

Grossglockner (Marijana & Marko, 08.06.2013)


Imela sva nekoliko drugačne plane, a naju je Igorjeva reklama Velikega Kleka iz Kalsa v petek zvečer zelo hitro prepričala v nasprotno (hvala). V soboto je bilo na GG do srede popoldneva vseskozi sončno vreme, na vrhu nas je bilo pa ta dan začuda samo 8 komadov. Za prvi obisk GG sva imela res srečo, da sva bila zgoraj povsem sama.

Kakor sva kasneje videla, so se prav vsi "neturisti" z jeklenimi konjički zapeljali do zapornice dobrih 100 vm nad parkiriščem pri Lucknerhaus. Edino midva sva bila tepca in avto pustila spodaj. Snega je zgoraj veliko, smučati se je dalo prav z vrha Malega Kleka (Z+, 45-50°), prehod mimo Adlersruhe je še lepo zalit (zalite so še tri smučarske variante prehoda), na ledeniku sva smučala po levi strani. Do sem razmere zelo dobre, pod ledenikom pa so bile razmere opoldne za smuko bolj slabe (težje smučljiv gnoj), okoli Lucknerhutte je par kratkih mest že kopnih, a brez snemanja se je prismučalo še dobrih 50 m nižje.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kölnbreinspitze,sedlo Petereck (Franci, 09.06.2013)


Zima nad jezom še kar vztraja.Snega je več,kot pred tremi tedni.Spodaj je bil sneg ojužen z rahlo skorjo,nad žlebom pa krasen sren.Zgornji del je potem ravno prav odpustil in sledila je pomladna smučarija do vrh žleba.Tu smo spet nalepili kože in še vzpon na sedlo pod Petereck.Tudi tu smo še imeli krasne razmere do vstopa v žleb.Spodaj pa je bilo že mehko,vendar že brez jutranje skorje.V danih razmerah bo tu smučanje možno še nekaj časa.Lp

Križ (Zoran Vidrih, 09.06.2013)


Danes je bila na Križu misija megla. Sneg se začne na cca 1750+ m in je prav lepo junijsko južen. Verjetno bi bil še slabši če bi ga dobilo sonce, a ga danes na Križu ni bilo. Megla se je na srečo držala samo zgornjih +/- 100 višincev, spodaj pa se je odprlo in sledila je super smuka.

Na linku pa še pripadajoči video.
http://youtu.be/uGorgmK15-Y

Mangrt (IgorZlodej, 09.06.2013)


Za zadnjim tunelom stopim na smuči, ki jih potem še trikrat za nekaj metrov snamem, pod "slovensko grapo" pa romajo na nahrbtnik. Pogledujem gor v ozko in strmo grapo in kot vidim, bi tokrat le šlo. Z ustrezno opremo seveda zmorem in se višje priključim zimski smeri, kjer so stare stopinje predhodnikov. Sneg sicer ni bil pomrznjen, vendar zelo užiten za hojo in pikanje. Na "rami" tik pod vrhom pustim smuči, saj od JZ močno piha in bi me ovirale pri vzponu na sam vrh. Tam naredim nekaj posnetkov in sestopim do smuči, ter odsmučam. Dokaj solidno, če izvzamem občasno meglo in nekaj plazenja. Spodaj v konti posušim pse in smuči in grem še na vrh "slovenske grape", ki jo odsmučam.

Tudi ta tura sodi med tiste, ki štejejo in v tej zimi je bilo takih kar precej. Loški žleb z Jalovca, Žleb Hude police, Špik nad Špranjo, Špik nad Nosom, Škrbina na Cijanerico in še in še.

Koelbreinsptze (Tomaž Pibernik, 06.06.2013)


Letošnja zima se kar ne da in posledično kar ne damo smuči v kot. Parkirišče zopet zasneženo, že spodaj mestoma meter mokrega in nekaj centimetrov pomrznjenega snega. Po običajni smeri smo se povzpeli na vrh, nov sneg je omogočil začetek spusta nekaj metrov pod vrhom. Zaradi veliko novega snega smo odsmučali po grebenu (dol gledano) desno in se spustili na položnejša smučišča ob skalnem rebtu, kjer je bila količina novega snega veliko manjša. Centimeter odjenjana skorja je zgoraj nudila krasno "spomladansko" vijuganje, nižje pa... Snega je še veliko, prej omenjeni kot bo očitno še sameval. Vital, Pavel in Tomaž

Grossglockner (IgorZlodej, 06.06.2013)


Za tako veliko goro pričnem zelo pozno, malo pred 9 uro. Pod Lukcknerco nadenem smuči in po znanih prehodih mimo Stüdelce in E.Johance. Ob 13 sestopim do smuči pod "ramo" ob 15 sem pri avtu. Razmere za ta čas odlične.

Naključje ali pa ne, 90 se jih je zapisalo to zimo, pa ne vem, če je bila ta zadnja.

Prestreljeniško sedlo (AndrejL, 06.06.2013)


Z Maretom sva začela res zgodaj, ob pol petih iz Ljubljane in se spotoma odločila, da greva na Prrestreljeniško sedlo. Na Nevejskem sedlu sva naletela na popolnoma jasno nebo. In sva se zagnala v hrib, da bi čimprej prišla na sneg. Za to sva potrebovala celo uro. In potem malo po čofti, malo po zamrznjenem do Gilbertija, naprej na Prevalo in še vedno navzgor na Sedlo. Tam sva našla vse zaprto in tablo, da je zadnja vožnja sedećnice ob 10.20. Šment, zamudilasva za nekaj minut. Hotela sva naprej na Prestreljeniško okno, pa so naju najprej spontani plazič, potem pa še grozeči črni oblaki, ki so se navlekli čez nebo, pognali nazaj na Sedlo in po progah nazaj na Nevejo. Večinoma po čofti, ki pa je nudila veliko smučarskega užitka. Pri hoji navzdol je Mare še nabiral rožice za Jaegra, in ko sva se nabasala v avto se je nebo zjokalo. In tako še nekajkrat do Ljubljane. Je bilo to žalovanje za zgubljeno svobodo? Ob pivu in čevapih: Mare in AndrejL.

Kanin (Zoran Vidrih, 05.06.2013)


Kanin je kljub skorajšnjemu poletju še zelo zimski. Sneg je datumu primerno težak za hodit, a za bordat vseeno še zelo dober.
Par slikic in video za popestritev prispevka. :)

http://youtu.be/GHmReHcVGNg

Križ (Rok Kovač, 05.06.2013)


Danes smo se v povsem prazna Vrata zapeljali skupaj s Silvom in soplezalcem Markom.
Zjutraj se je le na pol jasnilo z zahoda, narava pa še namočena od zadnjega dežja.Po pripovedi oskrbnice Aljaževega doma sedaj tu ni dneva brez dežja.
Silvo in Marko imata v mislih zadnje dokončanje smeri v Sovatni Stenarja, jaz pa kot mula natovorjen (še dereze) odkobacam proti Križu.pri Češki plošči je je vseh muk kaj konec in na pomolu začetka grape Stenarskih vratc se malo oddahnem ter okrepčam z jabolkom in banano.Višje me nesejo kar psi v cik-cak mimo večjega plazu, ki je prišel s Stenarja, z Vratc le malo do zg. izteka v ravnino.Sneg je bil ojužen in dodatno namočen z dežjem, prava plazeča na novo bela čofta!.Pomagam si s srenači, saj jo je nek predhodnik raje peš udaril do vrha.Brez večjih težav prispem do vrha Kriške stene (vratca), naprej pa grem še po grebenu do srednjega kuclja, ker me je megla zagrnila v vsega 5 min in zlovešči temni oblaki so se hitro nakopičili.Smuka navzdol je bila mehka, počasna, a še kar smučljiva.V takem so tudi Stenarska vratca izgubila zanimanje, ker bi se na takšnih strminah verjetno samo bočno peljal dol zaradi ojuženega snega.Tako sem smučal levo od plazu, nižje še zvezno do plošče, naprej malo peš, nato pa je še en 50m snežen jezik omogočal še naprej lep sestop s smučmi.Drugače pa je snega tu ob stenah še na metre!.Od tam se hitro pride do znamenitega macesna orjaka, kjer se preobujem v Five Ten Camp4, smuči, pancarje na ruzak in čeprav v danes oblačnem dnevu v kar segreto dolino.Ob 13h že z neba začne rositi, popoldne pa nevihta s točo pri 2°C na Kredarici, s strmih sten se je še kar plazilo s kamenjem vred.Silvo in Marko sta med tem tudi že opravila svoje poslanstvo in vsi zadovoljni se odpeljemo proti domu.
Po temperaturah sodeč je verjetno to moja zadnja smuška tura, vendar nikoli ne reci -nikoli-.Kljub letošnjih borih le 20 turah ugotavljam, da niso bile zaman, ker se prav vsako leto nekaj novega naučim glede smučanja, ne tehnik, pač pa detajli v sami drži telesa in optimalnem, lahkem, koordiniranem zavoju ter postavitvijo robnikov, ki se seveda spreminjajo z različno snežno podlago in naklonino.Tako je turna smuka postala nadgrajujoča in zelo zanimiva, le pri stvari moraš biti in sam na turo, da jo največ odneseš, ker v skupini se ponavadi kot horde konj zaženejo z gore.LP!

Hudi Vršič (IgorZlodej, 03.06.2013)


Sneg prične nekoliko pod zgornjim razcepom smučišč, od tam je tudi možno na smučeh. Šel sem mimo zgornje postaje stare gondolske žičnice po dolini na Prevalo (pomrznjeno-srenači)in naprej na Škrbino pod Prestreljenikom. Na pseh sem se spustil do Tihe doline in po njej skoraj do njenega izteka. Tam sem zavil v desno in se po lepo zasneženih pobočjih povzpel do Doma Petra Skalarja in naprej preko Vrha osojnic do Škrbine v Hudem Vršiču. Smučal sem pod Prestreljeniško okno (plazilo), se povzpel na Škrbino pod Prestreljenikom in smučal na Prevalo, ter v konto pod kočo Gilberti. Sledil je kratek vzpon in smučanje po smučišču do tam, kjer sem zjutraj začel.

Glede na datum vsekakor zanimiva zadeva, saj se pol ture opravi na sončnih južnih pobočjih. Zadeva bo aktulana še vsaj nadaljnih 14 dni. Tisti, ki radi hodite po mojih špurah vsekakor priporočam.

Kanin (Igor Dežman, 04.06.2013)


Zjutraj sem bil v dilemi ali živa meja ali Sella Nevea,zmagala je slednja varianta in ni mi žal.Res da sem smuči nesel eno uro,skoraj do stene Bila peč,potem pa je šlo s psim lepo naprej.Spustil sem se v konto pod kočo.Kmalu sem bil na sedlu Prevala in takoj nadaljeval do vrha sedežnice,snega je res še veliko,z vrha se je lepo videlo morje.Smuka nazaj je bila super po poletnem putru.Danes sem bil na Kaninu čisto sam,še koča je zaprta,gondola ne vozi(remont),tako da je bil to res dan za dušo.Verjetno je bila to zadnja tura to zimo ,zato vsem turašem želim lepo in vroče poletje.L.P.Igor

Velika Mojstrovka (Mark, 03.06.2013)


Od sedla naprej se začne strnjena snezna odeja vsaj meter in pou snega od tega pou metra novega.Ob močnem soncu zna bit izjemno nevarno za plazove priporočljiva zgodnja ura oz oblačno slabo vreme če je sonce je zanekrat dobra trojka čeprav so glavni plazovi ze dol.
Po plazu se z parimi presledki 100vm pripelješ pod avto sploh če ti ni škoda smučk .Zgornji del pa je biu fantastičn pou metra putra.

Pod Plaski Vršac (BoštjanL, 01.06.2013)


Vsak po svoje skalkuliramo teh par ur ugodnih atmosferskih razmer v času in prostoru. V soboto je najbolje kazalo severni Primorski, dodaten magnet pa seveda smučanje v juniju. Z Vrsnika nad Trento prispem po dobri uri hoje po kopnem v Dol pod Plazmi, odkoder nadaljujem s psi v Ravni Dol in pod Plaski Vršac. Razgledi v dopoldanskem soncu čudoviti, sneg je sicer moker od nočnega dežja, a pomembna je pot, ne cilj. Pod Plaskih Vršacem je vedno več oblakov, zapiha, z okoliških sten se vsipajo plazovi, zato nekje sredi plazovine raje obrnem ter se smuško-tekaško spustim nazaj v civilizacijo. Uživanje v tem odmaknjenem koncu Julijcev zaključim z marendo pri vikendici ob poti.

Kanjavec-Debeli vrh (Afriški Janez, 01.06.2013)


Po pregledu neštetih vremenskih napovedi sva z Rokom ugotovila, da neko okno v vremenu bo le moralo biti. Lih za kakšno hitro turco na Kanjavec. Ja kam pa? Najbljižji je, največ snega ima, največ smuke in alternativ ponuja, pa še najlepše razglede ima. In nenazadnje nisem bil gor že skoraj pol leta!

Pridružili so se nama še Irena, Vesna, Branko in Ivo. Ne vem, če sem že kdaj smučal v tako številčni ekipi :)

Zapeljali smo se b.p. do Blata (v takem vremenu še ni bilo mitničarjev na začetku bohinjske Hochalpenstrasse) in krenili smo proti Lazu v tropski vlagi oz. sopari.

Sneg (stari+malo novega) se je začel nad Cagovcem (ko pot zavija not v dolinico 8do tja se tudi lahko smuča, a ne brez daljših prekinitev). Nadaljevali smo peš do Babjega stopa, kjer smo stopili na smuči, čeprav bi bilo v bistvu bolj smotrno ostati peš. Vrstili so se daljši kopni odseki vse do Laza, kjer smo malcali.

Strnjena snežna odeja je bila na zg. Lazu, na ravnini pod Debelim vrhom na ~1650m. Na Lazu so se oblaki začeli trgat. Pokazali so se nam na svež zasneženi s soncem obsijani vrhovi... Lepo...

V novem južnem snegu je bilo težko špuro delat, ampak ko si v takem čudovitem gorskem svetu kr pozabiš na napor.

Novega južnega snega je bilo vedno več in več. Na prečki pod Debelim vrhom me je že celo malo zaskrbelo. Pol metra ga je sigurno bilo. No, bil je bistvu lepo sprijet s podlago in je šlo lepo.

Oblaki so se spet zgostili in zavladala je difuzna svetloba vse do vrha Kanjavca. Vsaj megleno ni bilo in sem lahko užival v prelepih razgledih, ki jih ta gora ponuja in, ki jih imam tolk rad. Sploh pa proti Trenti in Soči... Na vrhu je pihalo, in nismo se zadrževali.

Smuka do Hribaric ni bila slaba. Nov globok južen sneg je imel tanko skorjico. Motila je difuza. Od Hribaric smo smučali do dna luknje V Konteh pod Debelim vrhom. Svetloba je bila boljša in skorjice tudi ni bilo. Smuka je bila odlična.

Ivo in Brane sta imela bolj kravje želje po mehki trati na planini na Lazu, tako da sta nadaljevala po dolini in prečla desno nazaj na pobočje nad Lazovškim prevalom ter odsmučala v zelenje.

Punci Rok pa js smo imeli bolj smuške želje in smo se pripravljali za vzpon proti vrhu pobočja nad Lazovškim prevalom. Med vzponom se je pa tako čudovito in spektakularno sončno okno odprlo, da smo začeli kr pet in se odločali, da gremo kr do Debelega vrha oz. predvrha. Razgledi so bili vedno lepši. Kontrasti med pobočjima v senci in na soncu,med belimi in črnimi oblaki, med belino in zelenjem z modrim in črnim nebom so bili enostavno fantastični.

Smuka Je bila tudi odlična. Južen sneg je bil idealni za carvanje in povsod ga je bilo dovolj vse do 1650m. Pod Lazovškim prevalom je bil sicer vedno bolj počasen, ampak si pač manj zavijal.

Na Lazu smo spet bili vsi skupaj. Vreme se zapiralo, začelo je rosit. Punci sta smučke pospravlje, ostali smo presmučali še ostale dokaj dolge flike, kljub prekinitvami.

V glavnem fantastična tura. Posebej moram pohvalt Ireno in Vesno, ki jima je uspelo smučat v težkih razmerah kljub zelo mali kilometrini. Bravo!

Kanjavec-Debeli vrh (Afriški Janez, 01.06.2013)


Po pregledu neštetih vremenskih napovedi sva z Rokom ugotovila, da neko okno v vremenu bo le moralo biti. Lih za kakšno hitro turco na Kanjavec. Ja kam pa? Najbljižji je, največ snega ima, največ smuke in alternativ ponuja, pa še najlepše razglede ima. In nenazadnje nisem bil gor že skoraj pol leta!

Pridružili so se nama še Irena, Vesna, Branko in Ivo. Ne vem, če sem že kdaj smučal v tako številčni ekipi :)

Zapeljali smo se b.p. do Blata (v takem vremenu še ni bilo mitničarjev na začetku bohinjske Hochalpenstrasse) in krenili smo proti Lazu v tropski vlagi oz. sopari.

Sneg (stari+malo novega) se je začel nad Cagovcem (ko pot zavija not v dolinico 8do tja se tudi lahko smuča, a ne brez daljših prekinitev). Nadaljevali smo peš do Babjega stopa, kjer smo stopili na smuči, čeprav bi bilo v bistvu bolj smotrno ostati peš. Vrstili so se daljši kopni odseki vse do Laza, kjer smo malcali.

Strnjena snežna odeja je bila na zg. Lazu, na ravnini pod Debelim vrhom na ~1650m. Na Lazu so se oblaki začeli trgat. Pokazali so se nam na svež zasneženi s soncem obsijani vrhovi... Lepo...

V novem južnem snegu je bilo težko špuro delat, ampak ko si v takem čudovitem gorskem svetu kr pozabiš na napor.

Novega južnega snega je bilo vedno več in več. Na prečki pod Debelim vrhom me je že celo malo zaskrbelo. Pol metra ga je sigurno bilo. No, bil je bistvu lepo sprijet s podlago in je šlo lepo.

Oblaki so se spet zgostili in zavladala je difuzna svetloba vse do vrha Kanjavca. Vsaj megleno ni bilo in sem lahko užival v prelepih razgledih, ki jih ta gora ponuja in, ki jih imam tolk rad. Sploh pa proti Trenti in Soči... Na vrhu je pihalo, in nismo se zadrževali.

Smuka do Hribaric ni bila slaba. Nov globok južen sneg je imel tanko skorjico. Motila je difuza. Od Hribaric smo smučali do dna luknje V Konteh pod Debelim vrhom. Svetloba je bila boljša in skorjice tudi ni bilo. Smuka je bila odlična.

Ivo in Brane sta imela bolj kravje želje po mehki trati na planini na Lazu, tako da sta nadaljevala po dolini in prečla desno nazaj na pobočje nad Lazovškim prevalom ter odsmučala v zelenje.

Punci Rok pa js smo imeli bolj smuške želje in smo se pripravljali za vzpon proti vrhu pobočja nad Lazovškim prevalom. Med vzponom se je pa tako čudovito in spektakularno sončno okno odprlo, da smo začeli kr pet in se odločali, da gremo kr do Debelega vrha oz. predvrha. Razgledi so bili vedno lepši. Kontrasti med pobočjima v senci in na soncu,med belimi in črnimi oblaki, med belino in zelenjem z modrim in črnim nebom so bili enostavno fantastični.

Smuka Je bila tudi odlična. Južen sneg je bil idealni za carvanje in povsod ga je bilo dovolj vse do 1650m. Pod Lazovškim prevalom je bil sicer vedno bolj počasen, ampak si pač manj zavijal.

Na Lazu smo spet bili vsi skupaj. Vreme se zapiralo, začelo je rosit. Punci sta smučke pospravlje, ostali smo presmučali še ostale dokaj dolge flike, kljub prekinitvami.

V glavnem fantastična tura. Posebej moram pohvalt Ireno in Vesno, ki jima je uspelo smučat v težkih razmerah kljub zelo mali kilometrini. Bravo!

Škrbina pod Prestreljenikom (Franci, 01.06.2013)


Napoved za Avstrijo je bila slaba,pa tudi Irena je imela obveznosti,pa sem se sam zapeljal v Nevejo.Smuči je treba nesti nekoliko višje od križišča na smučišču.Naprej je ves čas sneg.Novi sneg je do Gilbertija popolnoma razmočen.Neprej je potem vedno boljši in na sedlu pod Prestreljenikom je bil že tako suh,da ga je prenašal veter.Prijetno šmučanje je motila le difuzna svetloba.Iz konte do Gilbertija je bilo že shojeno,zato se ni preveč prediralo.Po smučišču do konca snega pa zaradi popolne gnilobe skoraj ni bilo potrebno zavijati.Sneg bo do te višine vztrajal še nekaj dni,nato pa bo nošnje vedno več.Lp

Južni Schwarzhorn (2926m) (UrosB, 28.05.2013)


Cesta na jez v Malti je bila že odprta. Glede na to, da na njihovi spletni strani očitno ne posodabljajo statusa ceste (odprta/zaprta), se splača pogledati web cam na:

http://www.verbund.com/tm/en/malta-high-alpine-road

Če so ljudje in avtomobili, je cesta verjetno odprta :)

Sicer pa je bilo spodaj na poti ob jezeru nekaj frišnega snega, zgoraj na Schwarzhornu na 3.000m pa kakih 20cm novega južnega snega, ki se je na strmejših pobočjih rad plazil, zato je bilo bolj varno izbirati manj strme dele. Na poti ob jezeru nazaj na jez pa je ves novi sneg že pobralo. Slike so na http://www.aocrnuce.si/galerija_single.php?id=1035

Turnosmučarsko srečanje (Bojan, 29.05.2013)


Še več fotografij je tu:
https://plus.google.com/photos/112736594002929503385/albums/5883650636871521617?banner=pwa

Zahvala Mišotu za organizacijo, Maretu za roštilj, Mojci in Alešu za torti, ...

Turnosmučarsko srečanje na Reaktorju (Mišo Jenčič, 29.05.2013)


Na že tradicionalnem turnosmučarskem pikniku na Reaktorskem centru se nas je zbralo 52. Tokrat smo vsi dobili priložnostne majice, za kar se seveda posebej zahvaljujem sponzorju - podjetju GEN energija.

Kot ponavadi se je srečanje začelo z obiskom enega od laboratorijev na Reaktorskem centru. Tokrat je bil na vrsti Odsek za znanosti o okolju ter vroča celica. Zanimanje za ogled je bilo tolikšno, da se je na začetku vnela prava majcena bitka za razpoložljive halje in dozimetre. Tudi druga skupina je bila številčna in obenem tako radovedna, da je za ogled tretje skupine zmanjkalo časa. Tisti, ki so se uspeli udeležiti ogleda, pravijo, da so slišali in videli zanimive stvari. Ob tem se toplo zahvaljujem tudi kolegoma Milki in Borutu za prijaznost in za uspešno vodenje.

Sledilo je druženje ob klepetu o minuli sezoni, dobri hrani ter načrtih za naprej. Srečali smo stare znance, pa tudi nekaj novih obrazov se je pojavilo. Sledil je véliki finale v obliki dveh Aleševih tort različnih okusov, ena boljša kot druga. Tokrat sta bili okrašeni z rožicami - ja, v deželo je res prišla pomlad...

Luknja (izgubil očala) (Debeli kamen, 28.05.2013)


Začetek v Vratih. Hodila sva celo pot po letni poti s smučmi na nahrbtniku. Sneg se začne na cca 1400m, na sedlu je okoli 20 cm gnilca. Smuka prvih nekaj zavojev težka (smuči ne ubogajo), potem pa vsak zavoj lepša. Pri prehodu čez melišča za 50 snela smuči, nato v spodnjem delu uživala po srencu. Še vedno se prismuča do poti Čez prag. Bo pa prvo sonce sneg na meliščih pod steno pobralo. Še vedno lepa tura.

Sem pa pri smučanju na prehodu čez melišče in ruševje proti spodnjemu delu snežišč izgubil sončna očala, tako da če jih kdo najde naj me prosim pokliče na telefon 031 666 426 ali pa kontaktira na mail.

Hvala in lep pozdrav

Malta Hochalmstrasse (Marijana & Marko, 26.05.2013)


Zelo kratka tura (pravzaprav je bila vožnja tja in nazaj dolga), ker je bila cesta zaprta in so to bumbarji "pozabili" zapisati na spletni strani (vsaj ponoči ni bilo nobenega obvestila).

Saj cesta je res nobel, pa jez tudi, tudi hotel, tudi mitnica je nobel, s semaforjem, uslužbencem...to da je pa cesta zaprta, pa izveš šele na sami zapornici (naj bi bilo ledeno). Pravzaprav se nama je začelo "svetlikati" par km prej, ko nama je še en razočaran turni smučar "poblendal".

Glavno, da znajo kasirati!

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Fotografije za nov turnosmučarski vodnik (Mišo Jenčič, 27.05.2013)


Jeseni naj bi založba Sidarta izdala nov turnosmučarski vodnik, ki bo vseboval 120 tur in bo precej razširjen glede na mojo prejšnjo knjigo. Iščem fotografije za ta vodnik, in sicer prideta v poštev dve vrsti slik - "panoramske" (take, v katere se da vrisati celotno smer ture ali njen večji del) in bolj detajlne, za katere je seveda zaželeno, da so v estetskem pogledu čim boljše.

V nadaljevanju je seznam tur, ki so razvrščene v dve skupini - za ture iz prve skupine še nimam primernih fotografij, za tiste iz druge skupine jih imam, vendar se res dobre fotografije ne bi branil za nobeno turo.

V kolikor ste pripravljeni pomagati, vas prosim, da mi pošljete svoje primerne fotografije (če jih je več, je najbolje, da so pomanjšane na velikost med 800 x 600 in 1600 x 1200). Če je možno, datoteke imenujte tako, da vsebujejo ime ture in vaše ime, npr. Begunjscica3-jencic.jpg. Za slike, ki bodo objavljene v knjigi, vas bom seveda zaprosil za originale. Objava bo honorirana po ceniku Sidarte.

Vsem, ki se boste odzvali na tole vabilo, se že vnaprej zahvaljujem za sodelovanje.

Najbolj bi potreboval fotografije za naslednje ture:
14 Kalški Greben čez Koren
15 Kalški Greben čez Dolgo njivo
16 Ledinski vrh z Jezerskega
32 Vajnež z zahoda
44 Lanževica
47 Pršivec
51 Zaplanja
56 Stenar
70 Plazjanski Vršac
83 Trbiška škrbinica
84 Kamniti lovec
91 Großer Speikkogel (Gólica)
96 Preber
97 Zehnerkarspitze
105 Faschaunereck
116 Johannisberg
119 Öst. Simonyspitze (Essener-Rostocker Hütte)
120 Großglockner iz Kalsa

Dobrih fotografij pa se ne bi branil tudi za nobeno od preostalih tur:
1 Snežnik s Sviščakov
2 Snežnik iz Leskove doline
3 Blegoš
4 Ratitovec
5 Porezen
6 Hoč
7 Lepenatka
8 Veliki vrh in Dleskovec
9 Raduha od Radušnika
10 Savinjsko sedlo
11 Kamniško sedlo
12 Koroška Rinka skozi Žmavčarje
13 Grintovec
17 Ledinski vrh iz Belske Kočne
18 Peca
19 Obir z Obirskega
20 Obir od Jagovca
21 Ženiklovec (Veliki Javornik)
22 Tolsta Košuta
23 Tegoška gora
24 Veliki vrh v Košuti
25 Begunjščica
26 Suho ruševje
27 Žleb
28 Stol iz Podna (Bodental)
29 Stol iz Završnice
30 Ovčji vrh
31 Vajnež s severa
33 Struška
34 Klek
35 Dovška Baba
36 Trupejevo poldne
37 Debela peč, Brda
38 Mrežce
39 Viševnik
40 Veliki Draški vrh
41 Rodica
42 Mahavšček
43 Krn mimo jezera
45 Čelo
46 Za Kopico
48 Za Debelim vrhom
49 Triglavska smučarska magistrala
50 Kanjavec skozi Velsko dolino
52 Kredarica
53 Kot
54 Za Cmirom
55 Konta pod Bovškim Gamsovcem
57 Križ
58 Za Akom (Dovški Križ)
59 Velika Dnina
60 Pod Kriško steno
61 Nad Šitom glava
62 Mala Mojstrovka
63 Velika Mojstrovka
64 Jalovčev ozebnik
65 Kotovo sedlo
66 Plazje
67 Vrh Nad Peski
68 Krn z juga
69 Krasji vrh
71 Zadnjiški Ozebnik
72 Mlinarica
73 Čez Brežice
74 Mangartsko sedlo
75 Kobariški Stol
76 Kaninski smuk
77 Pod Vršiči
78 Vrh Strmali
79 Škrbina nad Cijanerico
80 Škrbina v Krni dol
81 Škrbina Prednje Špranje z juga
82 Krniška škrbina iz Belega potoka
85 Škrbina Velikega Nabojsa
86 Škrbina Prednje Špranje iz Zajzere
87 Lepi vršič
88 Dobrač
89 Polinik
90 Rauchkofel
92 Ladinger Spitz
93 Zirbitzkogel
94 Greim
95 Feldeck
98 Grosse Kesselspitze
99 Aignerhöhe
100 Großer Speikkofel
101 Königsstuhl
102 Peitlernock
103 Rosennock
104 Stubeck
106 Hochalmspitze
107 Kölnbreinspitze
108 Oberlerchnerspitz
109 Gmeineck
110 Gurglitzen
111 Ankogel
112 Romaten
113 Stellkopf
114 Sonnblick
115 Brennkogel
117 Strasskopf
118 Grossvenediger

Križ (matej, 26.05.2013)


Računam, da se je sneg itak zelo posedel, pa da vreme najbrž ne bo zdržalo in bo itak treba prej obrnit...in ne vzamem ne krpelj, ne dveske ampak samo eno navadno desko. Klemen je bil pa opremljen, vendar preveč solidaren z mano-luknjačem. Ker se vreme ni hotelo skisati, sva pol prigazila do konca. Frišni sneg se začne že pri studencu in z višino hitro pridobiva na debelini. Je pa do višine ca. 1650 za spust neuporaben. Plaz s Stenarja je že potegnil. Novega je v srednjem delu ca. 50cm v zgornjem delu pa proti 80cm. Gre pa za gost moker celc, ki danes še ni imel skorje. Spust do višine 1800 fajn, tukaj pa v parih metrih sneg postane zeloooo počasen. Zadnji del zato odpeljeva z malo zavojev in težo na repih:)

Dovška Baba (Zoran Vidrih, 26.05.2013)


Na Dovški Babi je padlo 20&#8211;30 cm mokrega snega, kar je za njena travnata pobočja povsem dovolj. En kratek spust na Avstrijsko stran pod Hrušji vrh, vzpon nazaj na Babo in super smuka do Rožce. Ob poti do Dovške Rožce se pod snegom skrivajo armirne mreže, ki so lahko usodne za robnike. :( Nižje po cesti pa slalom med kamni.

Par utrinkov v videu:

http://youtu.be/ZDpUItad44o

Panorama sz Babe. Ob prvem obisku spletne strani se lahko pokaže panorama neke gostilne oz. testna panorama. Kliknite "test" ali "skip" in pokazal se bo razgled z Dovške babe.

http://pan0.net/upano.php?id=4983

Škrbina pod Prestreljenikom (Mišo Jenčič, 26.05.2013)


Zarečenega kruha ... pred 14 dnevi sem napovedoval konec smuke nad Nevejo, pa sem bil danes ponovno tam. :-) Seveda me je premamil včerajšnji opis M&M. Od parkirišča sem smuči nesel pol ure, potem pa po pasji gazi naprej. Pred mano sta sicer samo dva zavila proti Prevali, ostali so šli Pod Vršiče. Kakorkoli, imel sem gaz do vrha. Sneg je bil malce podmukel "nešto između" pršiča, južnega snega, klože in skorje, a se je z malce pozornosti vseeno lepo vijugalo. Na progi pod Gilbertijem je seveda postajal vse bolj južen in pod 1400 m gnil do kamnite podlage. Po še nekaj za smučke zelo blagodejne smuke sem odnehal na 1340 m &#8211; na istem mestu kot sem zjutraj nataknil smuči. Do avta sem imel še četrt ure peš sestopa.

Plazjanski (Plaski) Vršac (IgorZlodej, 26.05.2013)


Na Skali je začetek, leva sončna cesta je od opuščene gozdarske koče na Pologu naprej zasnežena 10-15 cm južnega snega), tako lahko hodim na smučeh. Med zelenimi bukvami se tu in tam pokažejo najvišji vrhovi Labrja, Travnika, Plaskega Vogla, Lepega Špičja. Ko se kolovoz konča prečim Suhi potok, sledi kratek vzpon, spodaj je še stra sneg, kak meter ga je čez, pa pol metra novega. Vmes požagam še nekaj na stezico segajočih vej in že sem v prekrasnem Ravnem dolu. Nadaljujem po enem najlepših zatrepov v Julijcih. Počasi se povzpnem na sedlo Griva. Odpre se čudovit pogled na gore nad Trento, kdor tega še ni videl, ne ve o čem govorim. Obrnem proti zahodu in se po položnem z rušjem poraslem slemenu, ki je seveda globoko pod snegom povzpnem na vrh. Razgled, ki mu ni para. Postojim in posedim, nato odsmučam po južnem, vendar le smučljivem snegu. Od zahoda se valijo sivi oblaki, rad opazujem to igro narave. Ko sem že skoraj v Pologu prvič zagrmi, spodaj na Skali z neba pade nekaj kapelj

Fužinski očak (Janvit, 11.05.2013)


Zaradi službenih in "zAkonskih" obveznosti se je moja turnosmučarska sezona končala že kar nekaj časa nazaj. Vseeno pa se moram pohvaliti z odlično pomladansko smuko s fužinskega velikana, katero so mi pred poroko (med drugim) organizirali moji najbližji prijatelji.

Pod Vršiči (Marijana & Marko, 25.05.2013)


Na smučeh se je dalo štartati s parkplaca (če ti ni bilo škoda psov, sicer pa par 10 m višje), nad 1350 m se je količina novega snega povečala (do sem se je navzdol dalo prismučati brez škode na smučeh, nekatere smuči pa so omogočale smuko tudi nižje), na zgornjem delu smučišča in okoli Gilbertija (tam so se tudi delale zoprne cokle) je bilo novega snega okoli pol metra, višje pa celih 90 cm in tudi več.

Italijani tik pred nama so "odstopili" na 2200 m, midva pa nekje na 2300 m, kakšnih 20 m pod ramo nad Sella Ursic, ker so razmere postale "čudne". Sneg je sicer dobro sprijet s podlago, ampak količina je takšna, da s smuči "sestopiš" do jajc v sneg.

Smuka bi bila fantastična, če bi se v gosti megli in kar močnem sneženju sploh kaj videlo. Tako sva pa imela težavo sploh slediti smučini. Vseeno smuka zelo dobra, zelo mehka. Po smučišču je bila svetloba boljša, smuka pa slabša, saj je bil sneg nižje bolj moker. Na Neveji pa je snežilo tako na "mokro", da bi bila manj mokra, če bi samo deževalo. Bil je prav krasen dan mladosti.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Pokljuka (Igor Dežman, 24.05.2013)


Po dnevni sem hotel v savno,pa me je tamal prepričal,da greva na Pokljuko.Dan je že dolg,pa glih danes sem dal letne gume gor.Sneg se začne na Zatrniku,z višino raste,na smučišču ga je 15 cm.Tolk za info,če bo jutri kdo rinil v gore.Na koncu vsem želim lep dan mladosti jutri in vas vabim v Begunje na proslavo,na Bledu pa me je še slikal radar tako da je bil dan popoln.L.P.Igor

Zgornje ravni (m´re, 22.05.2013)


Še ena preplonkana. Že jutranji pogled na termometer na Jezerskem 0°C je dal slutiti da bodo razmere malo drugačne kot pri Roku in Cici. In res pobočja, ki so ostala so zjutraj v senci (Žrelo, prečka proti Češki in strmina nad Češko) so bila trda, vendar ''grifig'', pravi firn, na soncu pa putr-veselc. Še najbolj omehčano je bilo čisto na vrhu, kjer je padlo tudi nekaj frišnega. Za prečenje snežišč med Češko in umikom žrela je v trenutnih razmerah zeeloo priporočljiv vsaj cepin. Žrelo še zelo ''čisto'' in priporočljivo saj nudi dodatnih cca. 250 višincev smuke. Iztop proti Ledinam je zasut s kamenjem - ne priporočam.
Suma sumarom od opravljenih 1150 višincev sva jih presmuča dobrih 750 odličnega putra in firna. Trpela Jure in moja malenkost.

Senčna stran Kanina - Julija in Okno (IgorZlodej, 21.05.2013)


Seveda mi ni nihče povedal in nikjer nisem prebral. Že dolgo pa vem, da je v tem času za Kaninom veliko snega in dobra smuka.

Tokrat grem po mulatjeri z oznako 635. Ko pridem iz gozda me pričaka sneg (celo 2 cm novega na uležani podlagi), tako, da takoj stopim na smuči. Grem mimo koče Gilberti in naprej na sedlo Bila peč, kjer se skozi eno grapco na pseh (čisto pravi pršič) spustim v prekrasno dolinico, po kateri nadaljujem proti zahodu, zatem pa zavijem v levo v krasna snežna pobočja. Ko pridem na nekdanji Kaninski ledenik gore objame megla. Vseeno vztrajam visoko gor pod steno, nekako do vstopa v ferrato Julijo. Od tam tudi odsmučam, žal tistega sonca, ki me je grel ob vzponu ni več, kljub temu uživam v zavojih vse dol do prej omenjene dolinice. Tam ponovno nadenem pse in se po lastni špuri povzpnem do izravnave, potem zavijem proti vzhodu in se po dolgem prečenju povzpnem na sedlo pod Vršiči (Sella Ursic) in še višje gor do okna. Od tam odsmučam nazaj na sedlo in na zahodno stran, ter po enem krasnem kanalu dol v dolinico, sledi, še kratko prečenje in vzpon na sedlo Bila peč, ter smučanje dol do koče Gilberti in naprej po smučišču proti dolini. Sneg je še do spodnjega razcepa smučišč.

Počasi pa infor center Zlodej zapira vrata, prav tako resno razmišlja, da bi počasi zaključil z objavami.

Od Soče do Save ali Tanora Rokova tura (Afriški Janez, 18.05.2013)


Pl. Leskovica-Vrh nad Peski-Krn.jez.-sedlo med Bogatinoma-Dolniki-Ukanška Suha-Ukanc

15 ur, 22km, 1920 višincev vzpona, 2550 spusta&#8230; Po taki turi imaš občutek, da je nek Kotovo sedlo sprehodek s psom, da gre mal lulat&#8230; :)

Z Rokom in Vesno smo štartali ob 0830 nad pl. Kuhinjo. Šli smo proti Rdečem robu, pod katerim se sneg začne. Melišča pod Škofičem so zasnežena, a ne povezana. Nosili smo do Vrha nad Peski, ki je bil v megli (zato ker sem doma iskal vse bele cunje, ki jih imam v strahu pred soncem). Smučali smo proti Krnskemu jezeru. Sneg (srenc) je še čist do jezera in ob njem. Od jezera smo nosili do Malega lepoča, čeprav bi se najbrž dalo v krogu hodit na smučeh. Potem smo dali kuzle na smuči in pičli po dolinicah proti sedlu med Bogatinoma. Le zadnji metri pod sedlom so bili kopni. Sledili so uživaški spusti in vzponi do Dolnikov. Tam je Rokstar šel sam proti Podrti gori, midva z Vesno pa proti Govnjaškemu Kuku. Skupaj smo spet prišli pod severno flanko Podrte gore in nadaljevali v Snežno konto in v Ukanško Suho, kjer se je začel pravi gangnam style rodeo po zaraščenmu svetu in po podrtem drevju, da bi povezali super smučljive plazovine po katerih smo smučali do 1100m. Ob ene 2100 smo končali s smučanjem. Sledil je še hujši gangnam po gozdu do avta, kjer smo prispeli ob 2300. Ja ja, turo smo dejansko končali ob 11 zvečer&#8230;

Sneg: povsod srenc in še veliko ga je. Tura bo kak teden sigurno še aktualna. Mrbit kmalu celo po pršiču :) Mal kopnine bo mogoče nad Krnskim jezerom (na Polju). A ja, dež je med 1800m in 1550m povsod zgradil globoke jarke v snegu, ki so mal moteči. Nad in pod to višino pa einfach fenomenal.

Tura je veličastna. Prav čudovito je hodit, smučat, prečkat vedno naprej nikoli nazaj. Non-stop se razgled spreminja, za vsakim ovinkom se nov svet odpre&#8230;O odlični smuki sploh ne govorim&#8230; Res enkratno doživetje, ampak le za poznavalce terena, ki je marsikje nepregleden in moraš prehode zadet. Sploh v Ukanško Suho&#8230;

Schareck, 3123 m (Marijana & Marko, 18.05.2013)


Iz Raurisa (parkirišče Lenzanger, 1550 m) do Niedersachsenhaus (2472 m) v okviru poti 111 (zadnji del sva skrajšala po grapi točno v vpadnici koče). Sneg večinoma krasno pomrznjen do slabih 2400 m, višje se skorja pešcu odsekoma predira. Krajši spust do severne stene Scharecka in po Osrednjem ozebniku po stopinjah dveh bolj zgodnjih predhodnikov. Spodnji del ozebnika je bil trd (mestoma celo požlejen) in z večjo drčo (Lavinenbahn), ki ima na obeh straneh dovolj prostora za smučanje. Nekje nad 2600 m je nov sneg, ki ga je sicer zelo malo in je neenakomerno porazdeljen, zato pa je toliko bolj zoprn za smučanje na strmini, saj čudno grabi smuči. Zgoraj na ledeniku in v zgornjem delu ozebnika pa je bila smuka po njem zelo dobra.

Na sredini ozebnika sva odvila stran od stopinj in na vršni plato (ledenik Schareckkees) pristopila po skrajno desnem izstopu. To je tudi normalna smer, če direktni izstop Osrednjega ozebnika zapira ledni skok (75°). Z ledenika sva odsmučala v okviru pristopa nazaj v ozebnik (namesto vršnega ozkega žlebu sva odsmučala po zračni rampi): Z+, 50°/45+°, zgoraj izpostavljeno, 200 m.

V ozebniku sva se preobula in nadaljevala naravnost navzgor na ledenik (direktni izstop letos nima skoka in je izjemno lepo zalit in udoben za smučanje, niti 45° nima) in na vrh Scharecka. Odsmučala sva nazaj po Osrednjem ozebniku: Mittlere Rinne, T+, 40-45°, 600 m. Zgoraj smuka lepa, v srednjem delu sva iskala tršo podlago brez novega snega, spodaj pa tako-tako.

Kratek vzpon nazaj do koče je bil ob dveh gnil (južna orientacija), zimska soba udobna, piva za anlizo je sicer očitno že davno zmanjkalo (jeseni so bile pripravljene tri gajbice, 3 eur za pivo), zvečer so prišli še trije Dunjačani. V nedeljo naj bi vreme držalo do 11h, žal je preko noči pomrznilo le za zgago (tanka skorjica), ob 6h je začelo kapljati, imela sva vse hujše probleme z mokrim "pasjim lepilom" in še pred sedmo je začelo konkretno padati, tako da sva gladko obrnila še globoko pod Herzog Ernst Spitze. Odsmučala sva nazaj do koče, pod njo sva se držala povsem levo, z nekaj kratkimi prestopi se še poflika do 1700 m.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Turnosmučarski piknik bo v sredo, 29. maja 2013 (Mišo Jenčič, 20.05.2013)


Vse dopisnike in bralce teh strani ter tudi vse ostale turne smučarje vabim na že tradicionalno srečanje na Reaktorskem centru Podgorica, in sicer v sredo, 29. maja ob 16 h. Ogledali si bomo laboratorije Odseka za znanosti o okolju (http://www.ijs.si/ijsw/OkoljeO2) ter vroče celice, v katerih lahko manipulirajo z vzorci, obsevanimi v reaktorju in z drugimi radioaktivnimi snovmi. Zaključili bomo seveda s piknikom. Vsi udeleženci boste dobili priponke z imeni, da se bomo lažje spoznali med seboj, in tudi, da bo varnostna služba zadovoljna.

Prosim, da se mi po mailu (igor.jencic@ijs.si) prijavite do vključno torka, 28. maja, do 12 h in da mi poleg imena ter priimka sporočite še rojstni datum ter številko osebnega dokumenta. Neprijavljeni se piknika žal ne bodo mogli udeležiti, ker jih vratarji ne bodo spustili na Reaktorski center.

Prispevek za hrano in pijačo v znesku 10 EUR bom pobral na pikniku.

Zgornje Ravni (Cici, 19.05.2013)


Turo sem preplonkala. Rok je za nedeljo "predlagal" res taprav izlet in Aladin je do milimetra natančno narisal tiste modro-zelene kroge oblakov in dežja. Ob 7h sem na parkirišču precej sama, le belo rit splašim pri spodnji postaji žičnice. Potem se vzpnem do Češke koče mimo točno tistih znamenitosti in tam tudi mene vzradostijo lepo in vse bolj zalite Ravni pod stenami vršacev. Drobicljam kar peš in derez ne potrebujem, saj sneg tokrat ni pomrznjen. Za cilj si sprva izberem kar direktno linijo izpod sten, ta drugič grem bolj "z desne". Med deveto in deseto je sneg krasen, predelan in odpuščen, in v jutranji samoti godem radostni napev risoč belo kačo v orumenelo podlago. "Enkrat grem še zagotovo" si mislim, ko izza roba pokuka pojava in ta pojava je Andrej z Branetom in Tejo. Prvi se je bojda za letos nad smučarijo namrdnil in raziskuje drugačne varinate gibanja v snegu, pa vendarle smo se vsi skupaj povzpeli zdaj "čisto desno", v strmino do luknje. Tudi tokrat smo godli in vzneseno cvilili, zato grem pač še enkrat. Teja mi predstavi čudežni sprej, ki zalima opešane pse in poslednjič uberemo "ta direktno". Dol do koče se spuščamo skrajno desno, Ravni pa se vedno bolj polnijo s turnimi mravljami. Pri koči zavijemo proti Ledinam, saj smo objestni in si želimo še. Previdno in s strahospoštovanjem prečimo tri krajša snežišča in tik pred zdajci naredimo napako: zavijemo dol, snežišče pod Žrelom pa je tako bogato zasneženo, da ga ni moč ignorirati. Vzpnemo se spet do vrha, prvih sto metrov naprej spustiva Braneta, da počisti teren, dalje pa je kamenja presenetljivo malo in vrisnemo iz srca vse do ruševja. Seveda se potem tlačimo skozenj kot kakšni lubadarji, a duh je vesel in potešen. Vsem polube, vsem pozdrave, Cici, pridružena k Andreju, Branetu in Teji

Konjske police 2 x (IgorZlodej, 15.05.2013)


Zgolj informativno, ker sem šele danes zvedel.

V sredo 15. maja smo smučali s Konjskih polic pod Prevalskim Kuntarjem do smučišča. Pri tem je kolega Iztok v bližini zgornje postaje stare gondole izgubil fotoaparat znamke Nikon Colpix rdeče barve. Morebitni najditelj naj me prosim kontaktira na spodnji e-mail.

Malta (Bačko, 18.05.2013)


Očitno ta vikend v Malti res nihče ni manjkal in ker je o razmerah že vse napisano, pa vseeno prilagam tole, če se komu še kaj bere...

http://www.aocrnuce.si/galerija_single.php?id=1029

Kölnbreinspitze (Aleš S, 18.05.2013)


Nikoli ne razumem ljubitelje zgodnje ure, vzpona po zmrznjenih smučinah in smučanja po makadamu. Ampak večina je drugačnega mnenja. Na našo srečo! Šele ob 10.00 smo začeli vzpon iz parkirišča, kjer smo res težko našli nekaj prostora za avto (ampak to je bila edina slaba točka našega turnega smuka). Vzpeli smo se že po omehčani smučini. Tudi vreme se je strinjalo z našim pristopom in le sem in tja malo zasenčilo toplo sonce. Mojca je zavila proti križu na sedlu, z Juretom sva pa šla proti tistemu na vrhu. Na grebenih je kar močno in mrzlo pihalo. Zato hitro navzdol. Sneg je bil idealen. Škoda da je vršna strmina tako kratka. Potem pa v troje, juhuhu, po najboljšem putrčku in skoraj v samoti, družbo nam je delalo pet ali šest smučarjev. Pa še obvoz zoranega žleba po bolj nedotaknjeni vzhodni flanki. Za srečen zaključek pa še modrovanje ob 2 pivih in enem čaju kako zlata je pozna ura. Juhuhu! Jure, Mojca in Aleš

Mala Mojstrovka (Zoran Vidrih, 18.05.2013)


Mala Mojstrovka - spust v Drevesnico. Zgornji del je še zmeraj odličen, spodnji pa rock n'roll čez kamenje in ruševje. Pripeljati se da nekje do višina Vršiča ali še kakšen meter nižje. Vmes je seveda par prekinitev.
Za zaključek dneva še hitri spust izpod Vitranca v Kranjsko Goro.

Par utrinkov iz Mojstrovke in Kranjske Gore v videu:

https://www.youtube.com/watch?v=4CtKSe_7f6k

Hochalmspitze (ubajec, 18.05.2013)


Izhodišče Osnabrücker Hütte, od tam pa je treba po dolini pod ledenikom iskati prehode čez potočke in hudournike, po kakih 30 min pa se že splača natakniti smuči. V spodnjem delu je sneg precej trd in na kakšnih delih niti srenači ne pomagajo in je potrebno vpreči dereze. Od škrbine Preimlscharte (2950m) pa ravno dovolj pršiča na trdi podlagi, da so zavoji neslišni in uživaško mehki. V vrhnih 50m je pršič že spihalo, grebenček, po katerem se je treba splaziti na vrh pa lepo zalit. Popoldne je pod Preimlscharte sonce sneg preobrazilo v skorjo, čisto spodaj pa fin južnjak. Vreme je držalo skoraj cel dan.

Oberlercherspitze (Metod Š., 18.05.2013)


Danes smo se odločili za Oberlercherspitze (še Klavdija in Janez P.). Bilo je nekaj Avstrijcev in bistveno manj Slovencev, verjetno so se ustrašili napovedi pred časom, da bo v spodnjem delu snega vsak čas konec. A sneg tam leži v pasovih, in kjer leži, ga je veliko, tako da se le večajo razdalje med njimi, zaenkrat je treba sneti 4-5x smuči za 5-20 m, od tega se marsikje da s smučmi kar po travi in prehodih med rušjem, tako gor kot dol grede . Ker je bil relativno hladen dan z obilo meglicami, ki so pogosto prekrivale sonce, se sneg nikjer ni pretirano ojužil. V zadnji dolini pod vrhom (in deloma prej tudi nižje) se je ves dan kuhala megla, ki je segala do grebena, na drugi stran pa je bilo jasno. Kadar je potegnil veter je bil skupaj z meglo povsem zimsko. Povzpeli smo se le na turnosmučarski predvrh, možna pa je tudi smuka z glavnega vrha, kar tak čas običajno ni pravilo. Sam sem smučal naravnost dol v strmi del v meglo, bilo je nekaj cm novega, rahlo ojuženega snega na trdi podlagi. Naprej po dolini nekaj cm skoraj pršiča in tanke klože, na strmini proti jezeru megle ni bilo več. Z Janezom sva dol gledano od tu s mučala skrajno desno (najprej del kot pozimi s suhim trdim snegom, nato del, kjer je bilo treba paziti na prediranje, nato pa dovolj mehko za dobro pomladansko smuko. Odsmučala sva tudi en že prej ugledan strmejši žleb. Klavdija pa lepo po klasiki, kjer je ravno tako poročala o pasu predirajočega snega, nato pa o precej gnilih razmerah (ta del je bolj na soncu). Spodaj pa kot že rečeno na začetku, po daljšem zametu ob poti se da prismučati skoraj do poti navzgor.
Sicer pa je bil danes dan za Hochalmspitze. Za razliko od kotla za Ob..spitze tam skoraj ni bilo megle. Videli smo uživače, ki so po presmučani zgornji flanki še enkrat obrnili in se povzpeli nazaj gor. Glede na razmere tu je bil tam najbrž pršič nekaj cm ali kvečjemu rahlo ojužena varianta na trdi podlagi. Prehod z vršne flanke na pobočje s prečko je videti lepo zalit. Možna je tudi smuka (alpinistična) z Oberlercherspitze na to pobočje. Je pa ta stran Ob..spitze proti Hochalmspitze trdo zmrznjena, odpusti kvečjemu pozno popoldne.

Kölnbreinspitze,sedlo Petereck (Franci, 18.05.2013)


V glavnem je razmere opisal že Mišo.Midva sva bila bolj pozna,tako da je bila mitnica že odprta in vzela sva cestnino za tri tedne za 22,5 EUR.
Jaz sem se po grebenu povzpel še na vrh in smučal nazaj direktno v pristopno grapo.Ker sneg še ni popustil,je bilo še precej ledeno.
Potem sva z Ireno skupaj odsmučala do vrha žleba,kjer sva spet nalepila kože in še na sedlo Petereck.Tu sva za smučanje ujela krasne razmere vse do doline.Malta bo še aktualna,tudi na drugi strani jezu.Lp

Uršič, Bela Peč (m´re, 18.05.2013)


Pomladanska klasika. Na smuči se stopi na križišču na cca. 1450 n.v. Kakšne gužve ni bilo, razmere nad 2200 n.v. nov sneg in skorja zoprne sorte nižje putr in lepo smučljiv gnoj. Namesto po eni od klasik sva se zapeljala sprva proti Kaninu in nato pa po krasnem pobočju-grapici pod in nato na sedlo belo peč in zašpilila klobaso pri Gilbertiju.
Po dooolgem času na turi trpel z Andrejem. Seveda obvezna hidracija in analiza z znanci TK gora pri Aljažu.

Zgornje Ravni (Rok Kovač, 18.05.2013)


Prelepo Jezersko bi lahko bilo bolj obiskano s strani turne smuke, saj je snega na severu KSA še obilo, sonce pa se le opoldne za kakšno uro tjakaj priklati z vzhoda.
Tako jo s parkirišča nekaj avtov odrinem v tiho pokrajino mimo Andrejeve klopce, višje preko Hudih kvancev in naposled preko Vojtrce na Češko kočo.Sneg se začne 100m pred Češko kočo, tam kopno, naprej v Sp Ravni pa že kaj kmalu spet na sneg.Do Zg. Ravni sem šel peš in vmes nadel dereze, ker so zaplate gnilca pomrznile, hoja pa je bila še hirejša in varnejša tik do pod ostenjem Jezerske Kočne oz.Dolške Škrbine.Tam si s cepinom naredim za dolžino smuči štant in še enega za moje stojišče.Danes sem bil na severu v skoraj popolnem zatišju južnega vetra, le po malem je čez stene mad menoj rahlo zapihalo z juga po vertikali navzdol.Zgoraj nikjer žive duše pa takšna idila snega in gorskega ambienta.Le spodaj pri tovrni žičnici se je na plazu vršil Andrejev memorial, kjer je Davo priredil kratko progo.Smuka z vrha je bila po utrjenem firnu izredno dobra, nižje na Sp Ravneh pa že bolj ojuženo, vendar še vedno sneg, ki ni zaustavljal.Koča je bila odprta, okoli nje veliko skupin gornikov z inštruktorji, jaz pa skočim še do oskrbnka Toneta na dober ričet s klobaso. Naposled pa sem našel med steklenicami tudi žganje s 40 gorskimi rožami in takšnemu šilcu se pač nisem mogel odpovedati, je bil res nekaj posebnega po okusu številnih rož-35%(vol)!.Tura nad Češko kočo je vedno lepa in nikoli ne razočara.Lp Rok!

Kölnbreinspitze (Mišo Jenčič, 18.05.2013)


Pobočja nad Kölnbreinom danes niso samevala. Ko smo se malo pred sedmo pripeljali na izhodišče, smo komaj našli parkirišče in v Kölnbreinovem žlebu je bilo kar črno od pikic, ki so se vzpenjale. Ocenjujem, da je bilo pred nami kakih 200 ljudi, za nami pa še 100. In ne pretiravam. Res pa se je vsa ta množica kar porazgubila po širnih pobočjih in ni bilo čutiti prav nobene nadležne gneče. Slišali smo veliko naše govorice (očitno imajo Avstijci boljši sluh od Slovencev, saj se na razdalji 2 m ne pogovarjajo tako, da se jih sliši 200 m daleč :-)) in srečali veliko znancev ter dopisnikov TK Gora. Zjutraj je bil sneg trd kot beton, o kakem novem ni bilo ne duha ne sluha, le tik pod vrhom ga je bilo mogoče 1 cm. Smuka je bila (seveda) odlična, zgoraj trdo, a "grifig", malo nad žlebom pa je že lepo odpustilo in je bil krasen puter. Medtem ko se jaz odsmučal naravnost do avta, so se moji tovariši vzpeli še do sedla pred Petereckom in tudi tam so pohvalili razmere. Prismuča se do avta.

Tradicionalni, 6. turnosmučarski piknik na Reaktorskem centru Podgorica bo v sredo, 29. maja. "Uradno" vabilo bom objavil v ponedeljek ali torek, ko uredim vse formalnosti. Vabljeni vsi dopisniki "Trenutnih razmer" in tudi vsi, ki samo berete (vključno s fanti in dekleti grs Kamnik).

Slovenska grapa v Mangartu (Tomaž Pibernik, 15.05.2013)


Soimenjak jo je užil v somčnem vremenu, mi smo se naslanjali na meglo (Joža, hvala za namig, kako jo uporabiti). V vetrovnem in meglenem tudi slučajno ni nič popustilo, vseeno pa je primrznjen zadnji sneg nudil odličen oprijem. Tudi mi smo pristopili z naše, smučali pa na obe strani. Že med vzponom sva s Pavlom ogledovala grapo, ki se spušča kakšnih petsto metrov pred zadnjim tunelom, a kaj, ko se s ceste ne da pametno spustiti vanjo, zato sva nadaljevala po njej in prismučala (z nekaj snemanji smuči) cca petnajst minut do avta. Druga polovica je seveda na moč hvalila Plazje... Pri Belopeških v prijetni družbi zaključimo krog. Uroš, Vital, Pavel in Tomaž

Velika Dnina (Anton, 14.05.2013)


Žal mi čas ni dopuščal,da bi pisal prej.Ker bo tura za najbolj vnete še nekaj časa aktualna (za "mazohiste",ki radi nosijo smuči in jim ni žal naporov),verjetno tudi dvodnevno poslabšanje vremena ne bo bistveno vplivalo na razmere.
Včeraj sva z Aleksandrom šele nekaj pred 8h zjutraj štartala s 3.ovinka Vršiške ceste v Krnico,od tam pa v Veliko Dnino.Smuči je bilo potrebno nositi čez rušje po kopni potki nad zgornje rušnate skoke (kjer pač prilezeš čez rušje na prostrana melišča,ki pa so še lepo zasnežena).Tam sva vpregla smuči in po še vedno dopoldanski senci in trdem snegu s pomočjo srenačev nadaljevala proti bivaku v Veliki Dnini,kjer naju je ujelo sonce.Sneg je bil takoj bolj zmehčan,vendar se ni pretirano prediral.Po sredi krnice sva nadaljevala proti zatrepu pod Oltar.Za nama se je sprožil manjši plaz z Velike Rateške Ponce (vzrok je bilo toplo sonce in južna lega),zato sva na višini cca. 2400m prekinila vzpon in po sredini odsmučala v dolino.V zgornjem delu nov moker sneg brez kamenja,ki pa je bil vsepovsod pod stenami že splazen zaradi sneženja med vikendom.Sneg do bivaka ni bil lepo smučljiv,pod njim pa super.Snega je še veliko.Zaključila sva na koncu snežnega jezika,kjer prideš gor.S smučmi na nahrbtnikih sva sestopila do pod stene,kjer sva ponovno smučala cca.1km po snežnem plazu (nekaj kamenja in vej,ki pa se v južnem snegu pod težo smuči pogreznejo-malo pazljivosti)še malo nižje od odcepa markirane poti za Špik.
Kot sem omenil,za mazohiste zelo lepa turna smuka,pač potrebno je vzeti v zakup nekaj več hoje.Slike so žal aktualno simbolične zajete z GSM-om.

Kredarica (Franci, 15.05.2013)


Z nekaj pazljivosti se po razriti cesti v Krmi od korita naprej da pripeljati do zadnjega prodišča,z višjim avtom pa do konca.Sneg se začne malo pod Vrtačo,pod planino pa ga zmanjka.Do vrha Ulc se smuči nosi,naprej pa je boljše z njimi hoditi.Z Ireno in nekaj drugimi smo se spustili še v jamo,ki je letos zelo lepa.
Nazaj sva smučala skozi Kurico.Smuči je treba sneti pod planino in nato samo za kratko samo še enkrat in prismuča se pod Vrtačo.
Do pastirske koče bo smučanje še aktualno.Lp

Plazje (barbara, 15.05.2013)


Mare je ponovno sklical turo za med tednom. S ceste se je zdelo, da Plazje ni več zvezno smučljivo, kar se je kasneje izkazalo, da ne drži. Strnjen sneg se začne na 1360 m in je omogočal hiter peš vzpon. Izstopni žleb Plazja je kopen, izstop po levi pa je še povsem zasnežen. Nadaljevali smo vse do vznožja Mangartove stene, kjer smo srečali stare znance, ki so prismučali izpod vrha. Smuka je bila od začetka do konca odlična (firn). Prismučali smo do ~1250 m, od koder smo z lahkoto prečili na lepo urejeno, posekano planinsko pot, po kateri smo bili v dobre pol ure na izhodišču. Vsi smo bili na koncu s turo, družbo in postrežbo pri avtih zelo zadovoljni.

Luknja (Rok Kovač, 15.05.2013)


Za trenutne snežne razmere Vrata še vedno nudijo lepo turno smuko čez Luknjo pod Dovški Gamsovec in turo na Križ, tretja varianta po Dolini za Cmirom pa je v zg. rušnatem strmejšem delu pod izravnavo z balvanom že kopna in jeziki spodaj so zelo neznatni.
Zamika me povezava snežnih melišč pod Plemenicami in kratek dostop do snega, zato je izbor Luknja prevladovala nad že znanim Križem.Z Marjanom, bivšim sosedom našega TK dopisnika Jureta Noča (vmes mi zaupa, da je bil Jure kot poba precej žive narave) kreneva sprva čez ogromen snežni plaz, kjer se gmotam m3 snega lahko samo čudiš.Do razpotja Čez Prag kopno, naprej jo ureževa desno po običajni poti čez snežen žleb do zg. prostranih vesin, kjer si nadeneva smuči in Luknjo doseževa z njimi vse do 15v.m pod sedlom.Tam je zaradi ojuženosti snega začelo nekontrolirno zdrsovati v stran, zato sva predel prehodila.Na Luknji je že opoldne začelo močnjeje pihati iz JZ, Marjan še od prej nekaj ožuljen, zato tudi sam nisem nadaljeval višje.Sva pa zato smuko v Vrata dobro skovala in edina smučala po nekih starih sledeh v celotno prečnico pod Plemenicami tik pod robom ostenja.Kamenja je bilo kar nekaj, a kaj bi to, če je pa smer tako naklonsko mikavna in snežno logična.Ostali so se večinoma peljali po poti vzpona v levo navzdol, midva pa smučala povsem zvezno do potoka Bistrice v zatrep pri ocepu Čez Prag z vmesnim 10min tavanjem po ruševju.Tudi smuči niso skoraj nič trpele, ker je sneg tako ojužen, da kamenje ob prevozu samo potone v sneg.Dva sta danes smučala izpod B.G. in dejala, da je zgoraj sneg boljše sorte, pod 1700m ojužen in dobro smučljiv gnilec, ki se je spremenil v nekoliko slabšega šele pri čistem koncu.Spet en gospod s križa pa je poročal o močnem vetru in megli ter med 2350-2000m sneg podoben skorji, ki je bil zelo slabo smučljiv-smuka bolj naravnost, nižje od 2000m pa zelo dobra smuka.Danes v Vratih vsega nekih dobrih 10 vozil, Aljažev dom je odprt, mitninarjev še ni.Zadovoljna s smuko se odpeljeva še k Aljažu na črnega točenega, a glej tam sva namesto pogostitve srečala mojstra, ki je rezkal lesene mize-obnova.Potem sva jo morala v drugo opcijo zaviti v gostišče Kot nazaj v Mojstrano.
Ob novi ohladitvi in pošiljki snega se bodo ture (seveda z nekaj neizbežne začetne hoje) časovno podaljšale.Tako nam naše razmeroma nizke Alpe v letošnjem že skoraj poletju nudijo še kar precej lepih, zanimivih smukov, le najti jih je treba.Lp!.

Sedlo Vršič (Gašper, 15.05.2013)


Sneg se začne kazati kmalu po tem, ko stopiš na smučišče. Uporabit se ga da pa malo višje. Ker je bilo dovolj trdo smo imeli dile na ruzakih do preko prečke nad kočo Gilberti.
Višje je bil sneg že kar južen pa je vseeno šlo. Sonce se je kazalo na momente, sicer pa ni bilo preveč vroče. Hitro smo bili na sedlu. Smučarija je bila pravzaprav boljša od pričakovanj. Zgoraj precej "uscano" pa malo je nagajala difuzna svetloba. Potem pa čedalje boljše. Precej prehitro smo prišli do tam, kjer je bilo treba smuče naložiti nazaj na hrbet. Slabih 15 min in smo bili pri avtu.
Sledila je analiza ob dobri družbi lokalcev ob jezeru.

Zdaj bom dal pa smuče v kot za nekaj časa.

Uživali Igor, Ana in Gašper

Križ (Igor Dežman, 15.05.2013)


Danes pa sem startal iz Vrat ob pol petih.Čelko na glavo in počasi do počivava.Nad počivalom se začne sneg,a sem kmalu smuči snel in jih nesel še kakih 15 min,potem pa se začne taprav sneg.Sneg je zbit in se ravno prav udira.Bolj sem se bližal vhodu v Stenerska vratca bolj se je spuščala megla in začelo je pihati(kje je sonce Velkavrh,Gregorčič in Morelka).Na ravnini pod Križem pa prava zima,močno je pihalo,zato sem se raje obrnil,Križ pa je bil v gosti megli.Smuka odlična,razen zgoraj,kjer je nov sneg,najbolje se je smučalo po starem rjavem snegu,pomešanem s puščavskim peskom.Uživancije je bilo kmalu konec in eno šolsko uro je trajal marš do Aljaževega doma.L.P.Igor

Kölnbreinspitze 2934 m (Breščak Marijan, 14.05.2013)


Malta je odprta. Obiskali smo jo in doživeli lep in prijeten dan. Sonček, sveži sneg na konkretni podlagi pa še pri prvih smo smučali v dolino. Snega je veliko in upam, da bo še kar nekaj časa držal. Napihanček se je lepo pokadil in res je bil uživaški spust s podpisi vse do avta. Sicer pa prijetna družba iz starih in novih časov. Jure je popestril dan s svojimi živahnimi opisi svojih doživetij in duhovitimi izjavami. Smučal je pa profesorsko. Prijeten dan smo zaključili na urgenci najprej pri prijazni gostilničarki potem pa še pri Olgi v Mostah. Uživali Cene, Čeha, Jure in Marijan

Mala Mojstrovka (Miro, 14.05.2013)


Mala Mojstrovka je še vedno užitna. Več pa na http://www.mphoto.si/mala-mojstrovka-2332-m-2/
Hvala ekipi dolenjčkov za prevoz! ;)

Mangart (Tomaž Repar, 14.05.2013)


Danes sem šel proti Mangartu z "naše" strani. Z avtom še malo naprej od prvega tunela, potem peš do zadnjega kjer pa me čaka presenečenje. Ga ni - pred vhodom je snega toliko, da se vhoda ne vidi niti malo. Čez krajno poč se vseeno spustim v tunel in na drugi strani nadaljujem naprej. Tudi tam sega plazovina na cesti še zelo visoko. V bistvu bi lažje vrtali tunel kot pa plužili cesto... Sneg je trd in pomrznjen tako, da ves čas smuči nosim. Skozi zimsko je danes takoj ko je steno obsijalo sonce letelo kar precej projektilov v obliki ledu in kamenja in ko me eden od njih spodnese (k sreči me zadene v pancar) zavijem v Slovensko grapo. V zimski sicer prehod na zgornja snežišča še kar širok je pa videti precej skal tako, da verjetno smučljiv bolj pogojno, naprej pa lepo zalito z kar nekaj plazovine po zadnjem sneženju. Smučanje z rame v Slovenski in naprej, danes ob devetih po kot beton trdem in pomrznjenem snegu. Tudi spodaj proti koči ni prav nič popustilo. Zvezno se zlahka prismuča do odcepa ceste proti koči, naprej pa je potrebno "štukati" z obveznim plezanjem iz tunela. Do avta je še cca. pol ure peš. Po kasneje videnem bo Plazje še vsaj nekaj dni boljša izbira...

Malnitzer Scharte (IgorZlodej, 13.05.2013)


Napoved ni bila slaba, a kaj, ko se je vreme ni držalo. Posledično je tako nastala ena čisto X tura.

Od Giessener hütte sva šla po in ob Buderus weg (523) na Malnitzer Scharte. V prvem delu je bilo treba večkrat sneti smuči saj na južnih pobočjih pod Hochalmspitze snega do 2200 m praktično sploh ni, višje je star sneg pomrznil, čez pa je zapadlo do 10 cm novega. Smučala s škrbine v lepo dolino, potem pa prečila nazaj h koči. Naslednjič bo treba kak mesec prej priti v te kraje.

Malta (Čeha, 14.05.2013)


Jure je povedal veliko,a ne vse.Seveda ni vse za v javnost.Tile "mladinci" so res od sile,pa naj bo iz Moravč al pa iz Kamnika.Je pa na splošno blo na terenu vse sivo.Izgledalo je kot bi imeli turno smučarski izlet pobratena doma počitka iz Avstrije in Slovenije.Šalo na stran fantje in punce so v formi.Za posnemat.

Luknja (Igor Dežman, 14.05.2013)


Po nočni,sem se takoj odpeljal v Vrata,sprva sem mislil na Križ,pa je bila polsedma ura zjutraj malo pozna,zato sem se odločil,da grem na Luknjo.Po prebijanju čez plaz,sem čez kake pol ure prišel do snega,vpregel pse in veselo v strmino.Sneg se začne pri odcepu za Prag.Hotel sem se vzpenjati čim bolj pod steno,pa sem videl da bo bolje če nekje na sredini dam smuči za 10 min dol in po letni poti do snega,ter po snegu lepo naprej do vrha.Smuka odlična,držal sem se stene in po plazu do ruševja,kjer sem se kakih 10 min prebijal skozi,potem pa smuka do konca snega.L.P.Igor

Kölnbreinspitze 2934 m (Jure N., 14.05.2013)


Včeraj sem imal tako krasen plan kako grem u drva na Jelovco, pa me kliče Marijan, pejd gremo nekam. Meni je vseeno mu rečem in tako smo se malo čez 5 dobili na Jesenicah. Do jeza lepo v debati, potem pa v krasnem vzdužju proti vrhu, seveda ni manjkalo angleškega črnega humorja, ko reče 75 letnik 80 letniku naj že neha s temi neumnostmi kot je smučanje. Smučanje vrhna pobočja pršič, nižje trda kloža, ki ni predirala, spodaj južno. Seveda Franziskaner na analizi in poslednje salve smeha, dober je ta humor mladcev s katerimi smo bili, 4 skupaj 250 let, pa jest sem povprečje kvaril. Snega je ogromno nad Malto, bo še dolgo aktualno. Uživali Cene, Marijan, Miro in Jure.. Po starosti našteto.

Nad Luknjo, pod Gamsovcem (Zoran Vidrih, 12.05.2013)


Vreme v Vratih se je v nedeljo držalo napovedi. Štart ob sedmih iz parkirišča in že po par minutah smo na snegu ... a žal le na ogromnem plazu s Stenarja :) Sneg se začne kar nekaj višje. Za hojo je super in v dveh urcah smo na Luknji. Od tam gremo pogleda koliko je še snega pod Gamsovcem. Prišli smo do krnice par 10 m nad 2000. Zadnjih 100-150 višincev je frišen majski gnilec. V pozdrav nam žvižgata dva svizca in data vedeti, da je čas za odhod. Do Luknje je ena kratka prekinitev, pod Luknjo pa kakor se znajdeš ...

Par utrinkov v videu.

http://www.youtube.com/watch?v=3Z4WwGvBNgg

Panorama izpod Gamsovca s fantastičnim razgledom na Triglav.
Ob prvem obisku spletne strani se lahko pokaže panorama neke gostilne oz. testna panorama. Kliknite "test" ali "skip" in pokazal se bo razgled na Triglav.

http://pan0.net/upano.php?id=4901

Grdi Vršič (Metod Š., 12.05.2013)


Še dva Slovenca sva bila nad sedlom V Žlebeh, a pretežni del ture v precej drugo smer. Po mulatieri št. 636 (najde se jo, če se gre po progi od vlečnice, više pa pride na pode pod Lopo) na Grdi Vršič (oz. greben desno od njega). Takoj na začetku spusta je bil še nekak suh napol pomrznjen sneg, naprej pa kot so opisali ostali, na napihanih delih celo nekak ojužen pršič. Nadaljevala sva proti zgornji postaji žičnice Prevala v položnih vzponih do pod sten in vmesnih spustih, od tam dol gledano pa po pobočjih desno od grebena in potem direktno na spodnjo postajo tiste položne sedežnice. Na Gilbertija in po smučišču v dolino. Vreme sva ujela idealno, postopoma se je zjasnilo in potem v zadnjem delu ture po napovedi spet pooblačilo. Plohi na tistem delu (okrog op bile že prej) sva ušla za slabo uro.
Sicer sva po mulatieri nosila smuči približno do tam, kjer se svet odpre v pode in položi, od tam pa so smuči nosile naju. Po podih je še veliko snega in bistveno manj brezen, kot sem jih videl dve leti nazaj v zimi z malo snega. Se pa sneg nad brezni počasi že ugreza, kar pričajo številne razpoke po robovih raznih dolinic in kotanj. Smučala sva jaz in Janez P.

Pico d'Aneto 3403,5m (Aleš S, 11.05.2013)


Če si vztrajen, ne obupaš. In midva nisva. V tretjem poskusu so se nama Pireneji pokazali v soncu. V petek popoldne sva se povzpela do koče Renclusa. Za razliko od zadnjega poskusa izpred nekaj let, sva smuči nadela že pri Hospital de Benasque na 1700m. Koča se je do večera povsem napolnila (nujna je rezervacija). Večerja je potekala hitro zaradi utečenega osebja, še posebej leteče šefice. Ob 10-ih smo že vsi v postelji. Zjutraj sva ob 6.30 vstala med zadnjimi, po navodilih izkušenega člana osebja. Namesto strmega in ledenega vzpona sva zato izbrala bolj zložno obvoznico in ujela ostale smučarje že pred slavno prečko, ki predstavlja eno izmed dveh ključnih mest vzpona. Navzgor je šlo brez težav, na drugi strani grebena pa naju je čakalo dobrih 20m strmega spusta. S pomočjo vrvi ni bilo težav. Sledila je dolga prečnica po strmem in še vedno trdem pobočju. Iz sedla 3200m, sem na vrh nadaljeval sam. Zadnjih nekaj metrov je bilo ledenih, zato sem smuči zamenjal za dereze. Tik pred vrhom je čakalo še presenečenje &#8211; 20 m izpostavljenega skalnega grebena. Moral sem počakati še večjo skupino, ki je greben prejezdila. Potem sem še sam pripraskal do križa na vrhu. Juhuhu! Prvih nekaj metrov smučanja je bilo bolj trdih a čisto prijetnih. Potem pa neskončno dolga flanka vedno boljšega snega&#8230; Za ta najbolj pridne (kot sva midva) obstaja nekdo, da dobijo vse poplačano. Tudi uro dolg &raquo;tek na smučeh&laquo; na koncu nama ni izbrisal smehljaja do ušes. In seveda &#8211; smuči sva snela šele pri avtu. Juhuhu Mojca in juhuhu Aleš!

Sedlo Vršič (MacoSr, 12.05.2013)


Mišotu najlepša hvala za špuro, sicer sem jo v strmini malo spremenil in sta mi bila Italijana hvaležna. K njegovemu opisu ni kaj dosti dodati, no sneg je bil malo preveč gnojen/ali pa smuče preveč zanemarjene? da bi se dalo v zgornjem delu lepo telemarkat brez zoprnega cukanja. Tudi na Prevali in Prestreljeniški škrbini ni bilo kaj dosti boljše. Tako je bilo še najbolje na zvoženem smučišču.
K Mišotovim besedam, da so bili sami Italijani pa samo to, če bi vprašal še drugega v paru, bi ugotovil, da je Slovenec, pa še kakšnega bi lahko srečal, če ne bi tako hitel v dolino.

Pod Vršiči (Mišo Jenčič, 12.05.2013)


Strnjen sneg se začne na stičišču obeh prog, a je bil sneg tudi od tam naprej tako kompakten, da sem smuči nosil do Gilbertija. In ker sem jih imel že na nahrbtniku, sem še s prečko nad kočo opravil peš ter s cepinom v roki. Takoj za prečko sem nataknil pse in kmalu zatem se je pojavil novi južni sneg - spodaj ga je bilo par cm, na sedlu pa 10-15 cm. Vlečenje nove gazi tako ni bilo kaj posebnega, a vseeno sem opazil, da mi gre lažje, ko sem tik pod sedlom naletel na sled Italijana, ki jo je potegnil izpod sedla Bila peč (jaz sem od Gilbertija ocenil, da je tam preveč kopnin za udobne okljuke). Tudi sicer sem srečeval samo Italijane, čeprav je bilo spodaj na parkirišču tudi par avtov z našimi registracijami. Smuka je bila odlična; normalno sem prismučal do ~1350 m, potem sem se malo posilil po ozkem snežnem žlebu ter z malo prestopanja po travi prismučal še 70 višincev nižje. Sledilo je 5 minut peš sestopa in na koncu še zadnja (daljša) snežna zaplata na zadnjem ovinku (desne, gledano navzdol) proge, 4 minute do avta. Seveda bo tako stanje samo še par dni, potem bo pa ne samo na progi, ampak tudi v višinah snega že toliko pobralo, da je vprašanje, ali se bo naslednji vikend še splačalo (v informacijo: pojutrišnjem, v torek, gre preko Nevejskega sedla ter na Pecol Giro d'Italia).

Velika Mojstrovka (Marijana & Marko, 11.05.2013)


Sneg je padal nad 2000 m (cm ali dva), na 2300 m pa nekje 10 cm svežega, belega gnoja, ki pri smučanju zelo plazi. Z vrha Velike Mojstrovke sva odsmučala proti Mali Mojstrovki, nižje naju je čakal en kratek peš prestop, prismučala sva do 1900 m in se po stari potki vzpela do škrbine v Grebencu. Po plazu sta sledila še dva kratka peš prestopa, prismučala sva "pod" avto.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Dovški križ skozi Jugovo grapo (Tomaž Pibernik, 09.05.2013)


Kot je napisal že Boštjan, je maja čas za obisk krnice Za Akom. Snega je višje še veliko, s hojo na smučeh smo začeli, kjer se hudournik v levo začne vzpenjati proti Trem macesnom.Tu smo morali smuči nesti, nad macssni pa zopet na smučeh do vstopa v Jugovo grapo. Do sem je sneg predelan, odpuščen le centimeter ali dva (zako je ostalo tudi do povratka), višje v grapi pa bolj gnil. Snežna odeja je še debela, v spodnjem in srednejm delu se pojavljajo snežne napoke, prav tako pa po sredini poteka vedno globlji snežni jarek, a se vsemu lahko brez problenov ognemo. Od iztopa iz grape do vrha Dvškega križa smo prečili še nekaj manjših snežišč, ostalo je že kopno. Smučanje po grapi po luštnem gnilcu, možno je izbirati več variant, kamenja še ni veliko. Nižje sva se Pavlom odločila poskusiti smučati mimo Treh macesnov; prvo snežno prekinitev sva preskočila (kakšen meter), druga prekinitev pa je bila v precej slabšem stanju, kakor je izgledala od Treh macesnov ob vzponu, zato sva jo previdno pre/obplezala. Nižje je šlo zopet krasno, z nekaj prestopanji čez kopnine smo še prismučali cca. 50 metrov pred iztekom krnice (držali smo se leve strani). Tura bo vsaj še nekaj časa zanimiva (tudi proti škrbini med Poncama), le na ključnih mestih se bodo (oziroma se že) pojavljale kopnine. Zanimiv pa je bil tudi obisk terase Pri Jožici, kjer smo z Andrejem in Pavlom (točno po pe-esu) analizirali opravljeno turo. Tomaž

Sedlo Vršič (AndrejL, 09.05.2013)


Post festum objava. Če Marijana zafrkava fotoaparat, mene pisanje obvestil na to spletno stran. To je že tretji poskus, pa objave do sedaj ni bilo. Tokrat pa zgolj za statistko TK Gora. O razmerah v četrtek je vse povedal Igor (Zlodej). Mi smo s sedla Vršič krenili proti bivaku marušič in na to smučali vse do pod sedla pod Bilo pečjo. čezenj in na smučišče ter po njem v dolino. Uroš in Tone pa sta nadaljevala okrog Bile peči. Na parkirišči smo spili prvo, pri jezeru drugi in v Kranjski gori tretje pivo. Bilo je odlično!

Za Cmirom, Begunjski vrh (Zoran Vidrih, 09.05.2013)


Za Cmirom se odštevajo zadnje minute smuke. Sneg je sicer super predelan, a je ponekod že veliko kamenja in kar nekaj prekinitev. Pripeljati se da nekje do polovice melišča proti gozdu. Ko se v hrbet upre sonce zna bit kar naporno, tako da so bili oblaki dobrodošli. :) Na poti sva spoznala tri fejst Dolenjce s katerimi smo v Aljaževem domu pogasili žejo. C/2&Z

Nekaj več utrinkov v videu.

http://www.youtube.com/watch?v=4xA1Fo8hVx0

Panorama z vrha Begunjskega vrha. Za prve obiskovalce se odpre neka testna panorama kjer klikneš test ali pa skip in pokazal se bo razgled s Stola (vidljivost zelo slaba na žalost)

http://pan0.net/upano.php?id=4888

Sveti Bernard (France, 05.05.2013)


Med prvomajskimi prazniki sva si ogledala oba Sveta Bernarda in še okolico Chamonixa.

Cesto na prelaz Mali sveti Bernard iz La Thuile nad Aosto počasi čistijo in bo predvidoma prevozna konec maja. Odločila sva se za vzpon od Pont Serranda (do sem se je dalo pripeljati) na najvišji vrh smučišča, ki že nekaj časa ne deluje. Posmučala sva nazaj do ceste in, da se ne bi dan prehitro končal, sva šla še proti prelazu ter ponovno na vrh. Smučati je bilo mogoče vse do parkirišča ob začetku smučišča v vasi La Thuile.

Po smučanju s sedla Balme nad Argentirerom in uživanjem posebne atmosfere Chamonixa sva se na poti domov ustavila še pod Velikim svetim Bernardom. Tudi tu cesto začenjajo čistiti in sva zato prve pol ure smuči kar nosila. Lepo predelan pomladanski sneg naju je zvabil na pobočja levo od ceste - bilo je res pravo veselje. Z nekaj telovadbe ob kopni cesti sva nato uspela prismučati vse do avta.

Oberlercherspitze (Štehi, 09.05.2013)


Cesto v Malti so včeraj uradno odprli. Avstrijci so imeli praznik, zato je bil tudi obisk hribov nad Kölnbrein jezom množičen. Mi smo smučali z Oberlercherja, kjer smo imeli super puter smučarijo. Z vrha smo odsmučali ob 9ih. Vršni greben je fajn zasnežen in gre kamot v obe smeri do vrha s smučmi. Snega je proti koncu spusta malo. Mi smo še prismučali (z dvema pekinitvama) do pod jeza. Ne bo več dolgo... Štrik za spust/dvig rukzokov in dil z jeza je že nameščen.
Veliko obiska je imel tudi Hochalmspitze in seveda Kölnbreinspitze, ki ima na štartu še kar nekaj snega.
Več slik na TurnaRit.si

Mojstrovka (Breščak Marijan, 09.05.2013)


Včeraj je bilo napovedano lepo vreme pa sem ga izkoristil s skokom na Mojstrovko. Mojstrovka je bil zjutraj še močno v oblaku. Pomislil sem celo, da bi bilo bolje pod Kriško steno pa sem se vendarle prav odločil za Mojstrovko.
Oblaki so se hitro razpodili in umaknili in naredil se je lep dan. Do Grebenca peš, ker so bile narejene lepe stopinje od predhodnikov, nad njim pa smuči na noge in navzgor. Vseskozi smo se srečevali in naravno je, da smo se potem že na vrhu zaklepetali in tudi skupaj z Maretom in Andrejem odsmučali v Drevesnico. Sneg je bil lepo smučljiv &#8211; za uživanje vse do poti. Mislim, da bo še kar nekaj časa držal. Potem pa še capa capa do Vršiča po bližnjici in po cesti. Tam smo si privoščili v snegu ohlajeno pivce potem pa še enega pri Aljažu v družbi z Marijanom in kolegi, ki so se vrnili iz Dovžkega Križa. Prijetna družbica na toplem sončku smo bili in uživali.
Ja še to. Tokrat slik ni. Starček sem pozabil fotoaparat doma z novo kamero pa se še močno boriva.

Popoldanska Kredarica (Franci, 09.05.2013)


V Krmi se da pripeljati do korita,v naslednjem ovinku pa je zaenkrat še precej snega.Pa tudi stanje ceste v tem delu je slabo.Hoditi sem začel ob dveh.Na smuči sem stopil kakšnih sto višincev pod Vrtačo in razen par kratkih presledkov pod Arhovo glavo z njimi hodil do vrha.Nazaj se mi ni nič mudilo in odsmučal sem malo čez sedmo.Zapeljal sem v snežno konto in preko sedelca v smeri Planike naravnost proti Kurici.Tu bo vstop v Kurico kmalu kopen.Nižje pod pastirsko kočo sem ravno še ujel povezave med snežnimi zaplatami in brez snemanja prismučal do tam,kjer sem začel hojo.Je pa od polja do pod Vrtače še precej snega.Lp

Sedlo Vršič (Igor Dežman, 09.05.2013)


Po včerajšnem kolesarjenju s službe(15km) in večerne košarke v Kranju,sem imel kar mal težke noge zjutraj.Vreme je naredilo da sem to kmalu pozabil,,spodaj je malo odpenjanja,a ni sile(glej slike).Pod kočo me je dohitel soimenjak,par sva jih rekla,pa je odbrzel naprej,ima še dober motor.Drugače sem imel danes bolj opraviti z živalmi,pred Sells Neveo mi je pred avto priletela srna,a na srečo sem bil za pol metra prepočasen,na razcepu za Bilo peč in sedlo Vršič,pa mi je odpovedal en pes,dobro da sem imel rezervo.Do sedla je potegnjena lepa špura,tako da sem bil kmalu na vrhu.Mal martinčanja,pa hitro dol,sonce je že imelo moč,smučal sem v smeri okna,smuka odlična,kot je še ni bilo letos,spodaj nisem šel po prečnici,sem našel še en jezik s snegom,potem pa peš do koče Gilberti in po smučišču kot po maslu.Ko sem prišel domov,se je vlilo,no prima sem si rekel,vsaj s kolesom ne bo treba na nočno,a ob 17 uri je že pripekalo,pa spet na kolo in na šiht.L.P.Igor

Prestreljeniško okno (IgorZlodej, 09.05.2013)


Po stopinjah predhodnikov (hvala) se povzpnem na Okno in na drugi strani cca 3 metre po skalah sestopim do snega. Prvi zavoji so bolj tipanje, sneg je dokaj kompakten, vendar ne pomrznjen, nižje steče, ni pa povsem gladko in tudi razpoke so ponekod konkretno globoke, vsaj one nižje, vendar se jih da lepo obpeljati. Nadaljevanje je super, še posebej del do Gilbertija, pa tudi po smučišču ni bilo slabo, z nekaj kratkimi odseki kopnine se prismuča skoraj do parkirišča, pišem za desni krak, gledano od zgoraj dol.

Na parkirišču smo spet vsi zbrani, no še nekaj več nas je kot zjutraj. Pridružila sta se še Uroš, Tone in Rafko. Mare mi ponudi pivce, kar po taki turci še kako paše. Zatem pa skupaj zavijemo še k Rajbelskem jezeru, kjer naredimo še analizo ture. Moja ni bila slaba.

Visoki Kanin (IgorZlodej, 09.05.2013)


Zjutraj na parkirišču V Žlebeh samo znani obrazi. Pričnemo skupaj, a jo hitro popiham naprej, ker je moj cilj danes precej visoko.

Sneg je celo pomrznjen, le kje so bile take jasne noči v preteklih treh tednih!? Nekaj jih prehitim, tudi Daria, se redno srečujeva v tej zimi nad Nevejo, samo upam lahko, da bom tudi jaz v njegovih letih še lahko vsaj do Gilbertija prišel. No, tam srečam še soimenjaka, potem pa zavijem v konto pod Bilo peč in gor proti Uršiču. Večinoma hodim po svoji špuri, mi gre lažje. Na izravnavi zavijem proti vstopu grape, kjer smučke zamenjam z derezami in se povzpnem na Škrbino v Pečeh. Tam spet sledi menjava in se preko Dolgih prodov "spustim" v konto pod Kanin. Smučke nesem gor pod steno, nato nadaljujem v smeri južne poti na Visoki Kanin. En del kombiniram preko skal, zatem pa večinoma po snegu na vrh. Razgled zelo znan, na vse strani seveda, snega pa je tudi še precej na tej naši hišni gori. Sestopim do smuči in odsmučam na Kaninske pode. Krasen sren. Nekje za Malim Talirjem zaključim, posušim smučke, nalepim pse in hajd na Vrh Osojnic, no še malo više sem šel na Škrbinico pod Hudi Vršič. Smučam dol pod Prestreljeniško okno in......nadaljevanje sledi.

Škrbina prednje špranje (Jure N., 09.05.2013)


Tokrat je plan naredil Mare. Odpeljali smo se v Zajzero, kjer je prava pomlad. Do vstopa v vstopni grabenje na peš. V grabnu lepo žubori voda, tako da smo kaj hitro šli na krasno popeglane pode pod prednjo špranjo. Ves čas sonce in malo oblakov. Smučarija je super do cca 1250m, nato pa doolg peš sestop, malo po bližnjicah, ki pa niso bile ves čas bližnjice. Uživali Mare, Jure, Matej, Sanda in Vlado

Okoli Kanina (Jure N., 08.05.2013)


Ko smo v Martuljku že zjutraj videli nevihtne oblake smo na hitro nadaljevali vožnjo proti Neveji. Jugova bo počakala. Po smučišču proti Gilbertiju, 1x 50m na peš, potem pa smo šli proti sedlu Vršič. Gor grede se je kar malo poznala ta velka šajba na specialki od prejšnjih dni, tako da so bila kar malo težke noge. S sedla na sever proti bivaku Marušič, od tam na sedlo Bila peč, odsmučali še enkrat dol in šli po sosednji grapi nazaj gor in spet odsmučali dol in nazaj na sedlo Bila peč. Sneg je bil tako dober, da smo morali to narediti. S sedla pa po krasnem smučišču do avta. Čudno se bo slišalo po taki zimi, vendar ena boljših. Uživali Jure, Vlado in Sanda.

Luknja (1758m) (Miha, 05.05.2013)


Danes kljub jutranjem nalivu dežja, se odpeljem v Vrata. V Vratih ne dežuje več
zato se odpravim proti Luknji. Pri odcepu za pot čez Prag si nadanem smuči in pot nadaljujem na smučeh. Ob 9h na Luknji. Ob 10h štart memoriala. Smuka pod severno Triglavsko steno je super, na nekaterih delih pa je že veliko kamenja.
S smučmi sem se pripeljal cca. 100m pod križiščem poti za Luknjo in Prag. Potem pa smuči na nahrbznik in peš do Aljaževega doma na pasulj, pivo in razglasitev rezultatov memoriala.

Poprovec (matej, 04.05.2013)


Cilj ture je je bil sicer Kanjavec, prispeli smo pa do Poprovca:). Vrh je bil namreč v gosti megli in ko se je razkadilo, nam je bilo težko preklopiti iz spustaškega na vzpenjaški program. Glede na jutranji dež iz napovedanega jasnega neba, je bila pa tale Popravec tudi super bera. Gor smo jo mahnili iz Zadnjice. Nad ca. 1250mnv še dovolj snega, razen prehod nad sedlom Čez Dol ni več narejen. Kvaliteta snežne podlage pa na ta dan zelo dobra - ta prava spomladanska. Kaj sem našel danes:)...en kos zlomljene smučarske palice, ki sedaj služi kot armatura možicu in en bidon, ki je romal v dolino med smeti:)

Montaž (Marijana & Marko, 05.05.2013)


Ob vzpodbujevalnih napisih na cestišču (bliža se Giro) se parkira na Pecolu, do snega, ki je tokrat "kvazi" pomrznil, pa niti ni prav daleč. Na škrbini Vrh Strmali sva nadaljevala na zahodno stran Montaža po Veliki polici (ki je več ali manj kopna) do Findeneggovega žlebu.

Navkljub zahodni orientaciji, grapi in visoki nadmorski višini, je bilo v Findeneggu nekaj prehodov zalitih glih-za-glih, en prag na 2500 m pa po celotni širini nima več snežnega prehoda in sva ga preštorkljala cik-cak po kopnih policah. Za nameček sva se nad tem pragom (tam se Findenegg razveja v tri žlebove) zapodila v napačen žleb (povsem desni, ki ima "neprehoden" skok), zatem pa sva le ujela srednji zimski žleb, ki naju je pripeljal do zvona na vrhu.

Na grebenu je bila južna stran totalno zagnojena (vseskozi so se izmenjavali sonce, oblaki in megla), tako da sva morala nazaj po pristopni smeri. Odsmučala sva z grebena, vmes snela smuči za 20 vm (cik-cak po policah) in prismučala do začetka Velike police. Po polici peš (izgubiš sicer samo 30 vm, horizontalno se pa polica kar vleče), zatem pa na smučeh (preko treh globokih drč in ene napoke) na Montaževo visoko planoto. Razmere za smučanje niso bile ravno bogvekaj.

Povsem druga pesem pa je bilo nadaljevanje do Pecola: uživaško smučanje po pomladnem snegu. Z dvema kratkima prestopoma sva prismučala do višine koče Brazza.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrbina Zadnje Špranje (Aleš, 04.05.2013)


Smučanje je bilo pomladansko prijetno. Kamne v žlebu so delno počistili naši predhodniki, čeprav o kakšni gneči tu ni mogoče govoriti. Pripeljala sva se do približno 1180 metrov. Verjetno bi se dalo poiskati še kakšen prehod malo nižje, kar pa sestopa (približno ena ura) ne bi bistveno skrajšalo.

Mala Mojstrovka (Domen Rozman, 04.05.2013)


Mala mojstrovka še vedno skriva super razmere! Štartali smo ob 7:30 in po lepo narejeni gazi odpešačili do vratc in nato po grebenu do vrha. Pihljal je prijeten vetrič, spodaj je bilo sonce, vrh pa žal zavit v meglo.

Smuka je bila odlična po celotni višini, sneg konkretno predelan, odstopilo pa je le 5-10cm. Kot bi smučal po putrčku! Trenutno se prismuča skoraj do potke v Drevesnici - prebijanja skozi ruševje je manj kot 10minut.

Pobira pa sneg presenetljivo hitro! Če se še niste odločili, da greste ta teden pred službo na Mojstrovko, si za motivacijo poglejte tale filmček od včeraj! :)

http://www.youtube.com/watch?v=J1_yfV2JHL0

Konta pod Bovškim Gamsovcem - Luknja (Aljoša Belingar, 04.05.2013)


Tura pod Bovški Gamsovec še vedno ponuja več kot tisoč višinskih metrov zveznega smučanja, kar za začetek maja ni ravno slabo. Smučarija po predelanem spomlanskem snegu je tista taprava. V strmem zasnežnem prehodu nad Luknjo smo približno 30 višincev nesli smuči na ramah, ostalo je šlo na smučeh. Dodane so Maretove fotke s telefona. Toliko o turi.


Tisti, ki vas motijo novice iz družabne kronike prosim, da prenehate z branjem nadaljevanja zapisa. Dogajalo se je pred, med in po turi. Zjutraj si na odcepu za Cmir pomahamo s Tonetom in malce kasneje na parkirišču v Vratih povedrimo z Stanko in Bačkotom. Če ne bi videl njunih slik s Križa, bi mislil... Da prideš s Križa do avta ravno takrat, ko si nekdo odpira pivo ni slučajno. Po turi je sledila "after tura" pri Aljažu. Udeležence si poglejte na Mišotovi novici o turi za Cmirom. Paro, Mare in Aljoša

Jugova grapa Dovški križ (Boštjan Trobiš, 04.05.2013)


Jugova grapa v Dovškem križu je najlepša maja, ko je pot do Za Aka že kopna. Tako je bilo tudi tokrat. Sneg pa se je pojavil takoj na začetku krnice nad II slapom.
Če je veliko snega je mogoč izstop iz Jugove grape levo direktno na vrh (gledano gor). Tokrat ni bilo tako, saj je snega premalo za to varianto. Zato sem smuči pustil tik pod vrhom grape na snežnem balkonu, ki se naredi vsako leto. Peš sem se po klasičnem desnem prehodu povzpel na grebensko škrbino in po drugi strani grebena na vrh Dovškega križa. Smučarja po grapi je bila dobra, le čakati sem moral da so plazovi, ki sem jih sprožal odšli pred mano in mimo. Pod ostenjem Široke peči pa je smuka postala idealna na predelanem snegu. Na prehodu v ravninski del krnice je bilo potrebno že iskati prehode med skalami. Presmučati se je sicer dalo do dna krnice, tik nad II slap.

Križ (Bačko, 04.05.2013)


V ranem jutru, ko vsi normalni ljudje še spijo, se nama po plohi v Vratih že smejijo znanci iz TK Gora. Korajža velja in vsak jo ubere po svoje, midva jo mahneva proti Križu. Če se Mišo huduje, da ga prehitevajo že otroci, kaj naj potem rečeva midva, ki naju je našišal labradorec (no, pa tudi lastnik)? V rahli megli jo mahneva še na vrh, ki je kopen, vmes se je potrebno malce zdrenjati po krajšem kaminu. Kakorkoli, smuka iz Križa je še vedno zelo aktualna in precej oblegana, prismučati se da do skoka, smuka pa je prav po spomladansko prijetna in niti malce preveč odjenjan sneg ne moti vriskanja.
Na Dovjem pa srečanje dopisnikov in kot je že bilo nekoč zapisano, nekatere (ali nekateri) ne bodo nikoli razumele(i), da analiza ture zahteva svoj čas.....

Vršič (Igor Dežman, 04.05.2013)


Danes smo si privoščili družinski izlet na Vršič z avto.Sneg hitro pobira.Srečal sem Romana Dolenca,ko je ravno pripešačil izpod drevesnice na Vršič.Povedal je da je blo super,ob pogledu na škrbino Grebenc pa sem videl da bo treba kmalu iskati prehode.Drgač pa to pišem danes zaradi neodgovornega fotra,ki je matral okol deset let starega sina skoraj do vrha škrbine,se je že od podna vidl,da mata težave,nikamor se nista premaknila,ko pa sta začela s smuko izpod Grebenca je tamal komaj pridričal do spodnjega položnejšega dela plazu.Fotr z rumenim fiatom pando,mal pameti v smuče,je dost drugih turnosmučarskih terenov za otroke.L.P.Igor

Za Cmirom (Mišo Jenčič, 04.05.2013)


Snega očitno zmanjkuje tudi v Julijcih. Po lovski poti do konca in potem še nekaj časa po skrotju, preden smo dosegli sneg. Po njem peš do uravnave pod "razcepljenim pobočjem", naprej pa s psi. V strmini, ki vodi iz zatrepa, nas je dohitel in prehitel oči s sinovoma (12 ter 14 let), in to kar celo pot peš. Naredili so tako odlične stopnice, da smo si še mi sezuli smuči in jim samo sledili. Ni se nam še zgodilo, da bi nam otroci zgazili pot&#8230; Sneg je bil seveda povsem predelan in smuka odlična, a je bilo potrebno kar na nekaj mestih paziti na napoke v snegu in na skale. V spodnjem delu smo s krajšim prestopanjem dosegli snežni jezik, po katerem smo prismučali do višine ~ 1300 m, od koder nas je čakalo še pol ure peš sestopa. Na koncu smo se vsi dopisniki TK Gora, ki smo smučali nekje nad Vrati, dobili pri Aljažu, tam je bil tudi IgorZ, in tako je bil dan res poln doživetij.

Mali Kup (Marijana & Marko, 04.05.2013)


Včeraj je Matej objavil fotko lepo zalite Kokrske gredine nad Povnovo dolino, ki se ji nisva mogla upreti, čeprav je Davo že pred dobrim tednom zapisal, da Povnova ne bo prav dolgo smučljiva.

V temi se proti Kočni ni z Jezerskega nič videlo, manjše razočaranje je bil nato dolg kopen prehod na šodru pod gredino, ki vodi v Povnovo dolino. Veliko razočaranje pa spodnji del Povnove: kopni pragovi po celi širini, nad katerimi se snežni jeziki niso slutili. Malo sva celo potipala desno in levo, a nama plezarija navzdol med smučanjem ni prav nič dišala. Ker je bila Kočna vseskozi v megli, nama ni bilo težko obrniti in sva pociljala snežno krnico desno od Malega kupa (Široka dolina) ter se vzpela do zatrepa, najvišje kar se je pač dalo (1900 m).

Sneg danes ni pomrznil, smučarija po Široki dolini luštno pomladna, zatem je sledil daljši peš "prestop" po zagruščeni podrtiji in še smuka do in po najdaljšem snežnem jeziku v dolino.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrbina 17/4 (IgorZlodej, 04.05.2013)


Andrej tokrat ni nič zgrešil. Ko je zvonila budilka je bila na zahodu države že ploha. Pa še opoldne naj bi jih bilo nekaj!? Kaj pa zdaj?

Ja nič, zapeljem se V Žlebe, vmes se je seveda že zdavnjal razjasnilo. S parkirišča je bilo treba do desnega kraka, kakih 30 metrov nesti smuči, potem pa gre naprej, če se izvzame še tiste 3 metre na strmem levem ovinku. Malo sem preizkusil zmogljivosti motorja in pri Gilbertiju ugotovil, da še dobro dela, ma kaj dobro, celo odlično. Nadaljujem v smeri sedla Bila peč, potem pa v konti zavijem v levo in direktno gor do vstopa v žleb. Sneg seveda južen, kaj pa če drugega biti, no menda bo po Mlaju vse čisto drugače!?

Skozi žleb grem seveda z derezami, ko pridem na vrh pa tako pribija od JZ, pa še greben proti Visokemu Kaninu je v megli, tako, da na škrbini zaključim turo, čeprav so bili prvotni načrti malo drugačni.

Prvi del grape sem seveda abručal, potem pa je steklo nekaj zavojev pod katerimi je seveda plazilo. Do smučišča bolj ali manj užiten gnilec, po smučišču pa je bilo smučanje kar solidno.

Begunjščica (Tomaž Pibernik, 03.05.2013)


Vzpon po Šentantskem plazu krasen na psih, izhod kopen, tudi naprej večkrat prekinjena snežna odeja do vrha. Prvotni cilj je bil sicer Smokuški plaz, a smo (k sreči) tik preden nas je zalila megla, pogledali vanj in ugotovili, da sta spodnji dve tretjini kopni. Nazaj na travo nas ni vleklo (oziroma nas je, zaradi regrata, a ta je bil nižje), zato smo odsmučali ( z rame, kjer je vstop v smokuškega) v Centralno grapo. Kompakten, nič gnil sneg vse do parkirišča (oz. regrata in kač - glej slike). Smer je še zvezna (do regrata, do kač že nekaj prekinitev), a ne bo dolgo, kljub trudu smučarskih delavcev, ki so skušali nariniti ostanke snega na ruševje pod Zelenico (mogoče pa so orali cesto). Regrat (kljub izkušenim kadrom) ni šel v prodajo, je pa razveselil domače. Vital, Uroš in Tomaž

Sedlo Vrata (Ksenija, 04.05.2013)


Včeraj sem ga opazovala z drežniških planin, a se je vztrajno ovijalo v meglo. Lepi snežni jeziki kar vabijo in danes sem to izkoristila. Nekaj časa po kopni mulatjeri, potem pa direktno po enem od jezikov navzgor do sedla. Razgledov, takih kot jih ob boljši vidljivosti sedlo nudi, ni bilo. Je pa bila smuka zelo dobra. Če bi jezik segel še tistih 50 višincev do planine, bi bila odlična. Razvajenost, ki jo je povzročila letošnja zima in smučanje "od avta do avta" pač. Ampak tudi pomladi je treba dati svoj prostor :). Vztrajno prodira tudi v visokogorje.

Vorderer Geiselkopf (Vanja Starčević, 01.05.2013)


Za prvi maj smo bil namenjeni po Slovenski smeri na Kredarico ampak so visoke temperature narekovale spremembo cilja. Potem smo tehtali med Avstrijo in Križem in se odločili za prvo. Prespali smo v Mihovem domu in se naslednje jutro pripeljali na parkirišče po Jamnigalmom, večina je odločila da bomo šli na Geiselkopf. Z nekaj snemanja smuči do Jamnigalma, potem se, izbirajoč prehode dalo ves čas hodit na smučeh. Mi smo šli nekoliko preveč po desni strani in je snemanja bilo nekajkrat, ampe ne preveč. Večinoma so vsi izpustili Hagener htt. in se po flanki povzpeli na greben, kar ne bo mogoče še dolgo časa, ker je snega malo. Na sam vrh smo šli po grebenski (letni) poti, smuči smo nesli 10 min. Dol smo smučali naravnost z vrha, prvo na sedlo, potem smo v glavnem prečili proti desni in lovili linijo po kateri se je dalo prismučati vse do Jamnigalma brez snemanja smuči. V zgornejm delu južni sneg na podlagi, ki drži, v srednjem je podlaga držala ampak se je vršna plast snega (cca 5 cm )plazila, spodaj je mestoma podlaga držala, mestoma je bil 'gnoj'. Turo smo opravili Sanda, Rene, Vlado in Vanja.

Čeprav je snega v hribih še veliko in smuka bo možna še nekaj časa mene ne mika ob temperaturah kakršne so zadnje dneve in s to turo (najbrž) končujem sezono. Nabralo se je 11 dni na smučeh, malo v primerjavi pred nekaj leti (ali s tistimi, ki tolikor naberejo v enem mesecu), ampak dvojno kot v sezoni 2011/12.

Visevnik (Ivo, 03.05.2013)


Razmere se od Francetovega porocila izpred 4. dni niso bistveno spremenila. Se vedno se v principu prismuca do avtomobila (in tudi zgoraj je bila megla). Vendar pa je spodaj sneg ze zelo pobralo in proga ob vlecnicaj je ze zelo gola. Za ta letni cas pa se vedno zelo v redu, prav dolgo pa ne bo vec. LP

Sedlo Vrtača (Mišo Jenčič, 03.05.2013)


Na smučke sva stopila 15 minut od Podnarja. Prvotni načrt je bil Žleb, a na Mlakah sva zagledala, da je spodnja polovica pobočij pod njim kopna. Zato sva nadaljevala po običajni poti proti sedlu Vrtača. Ta je postajala čedalje bolj zoprna - ozki snežni prehodi med vejami, po kolovozu teče potok in čezenj so snežni mostovi, še najbolj zoprn pa je bil prehod skozi šavje na snežišča. Tudi ta so kazala bolj klavrno podobo, videlo pa se je tudi, da bi bil vseeno možen prehod nazaj pod Žleb. Po nekaj pregovarjanja sva vseeno ostala pri sedlu Vrtača. Smuči sva morala pustiti kar 50 višinskih metrov pod njim, ker je zaključni del v celoti kopen. Je bila pa zato tisti sneg, kar ga je še ostalo, čisti puter in smuka en sam užitek. Tudi prehod skozi šavje nazaj na kolovoz sva uspela najti boljši kot gor grede. Pri smuki po/ob kolovozu se mi je podrl eden od snežnih mostov, a na srečo sem padel na sneg, ne v potok. V spodnjem delu je od zjutraj skopnelo kar nekaj prehodov, ki so bili še zjutraj zasneženi, zato je po mojem s smučanjem v Podnu za letos konec.

Jezerska Kočna (matej, 03.05.2013)


Vem da bo tura zelo pohodniška, ampak nič ne de. So to lepi divji konci in se splača. Pa mogoče je še grapa v Grintovcu narejena. Mogoče mogoče...mogoče bi bilo pa bolje obrniti, ko pridem pod skok nad Suhim Dolom. Gor je namreč vse zabito in nič ne kaže na vremensko spremembo, ki je napovedana. Malo cincam, pa vseeno nadaljujem v upanju, da se pa vendar vremenkoti niso ušteli. In so imeli še kar prav. Gor pod bivakom se vreme začne popravljati. Na višini 1550mnv, kjer lovska pripelje nad skok, se pod Z steno Grintovca skriva uporaben snežni jezik. Višje gor je prekinjen za kakšnih 100 višincev in zopet narejen na ca. 1800. Do zgornjih Dolcev je snežna odeja še 2x prekinjena za par 10m. Vse skupaj na daleč izgleda dosti bogo, na blizu pa fajn. Sneg je kompakten in hoja ni naporna. Samo vreme malo nagaja. Grintovec se noče in noče razkaditi. Odločim se za Kočno, ki izgleda bolj prevetrena. Pod Kočno lepo vse zvezno zasneženo, razen par korakov v spodnjem delu. Iz vrha se ne da več peljati, kakšnih 10m nižje pa že. No, in glej ga zlomka, ko se ravno ob ene 10ih pripravljam na spust, se začne pucat tudi okrog Grintovca. Čakam, čakam in le dočakam da se razkadi toliko, da se pokaže smerca z vrha. Zgleda narejena. Zgoraj še kar ozko, spodaj pa super. Mogoče namig za turco v naslednjih dneh. Glede na obete, da se vreme pop. v teh koncih zopet poslabša, pa glede na malo utrujene noge, se odločim za spust v poden. In sploh ni švoh tale spust. Do višine lovske poti 3x kratka in 1x malo daljša prekinitev deskarije. Pa pod skokom, se tudi še da ponucat eno plazovino. Danes sem zopet nekaj našel. Pod Z steno Grintovca sem pobral eno fajn rokavico. Protektor in notranji vložek. Pravi lastnik bo pa firmo in barvo sam povedal:). Ni problema, vrnem.

Goriški rob (IgorZlodej, 03.05.2013)


Ker so trenutne razmere take, da je vseeno ali pričneš s smuko ob 10 dopoldan ali ob 4 popoldan sem se na turo odpravil šele okoli 13 ure.

Razmere je opisal že Marko. Ves čas sem imel sonca na pretek, kar pa na sneg ni vplivalo. Seveda nisem imel nobenih višjih ciljev, zato tudi nobene opreme nisem jemal s sabo. Na "robu" sem dobre pol urice posedel in občudoval Trentarske gore. Smuka dol v Ravni dol je bila res luštna, pač za te razmere, sicer pa kdaj tudi že bistveno boljša. Ko sem prečil Suhi potok sem se držal kar ceste (jezerce sem si ogledal že, ko sem šel gor)in zatem na pravem mestu cesto zapustil in zavil v Dol pod Plazmi, danes je še šlo na smučeh, v naslednjih dneh pa ne bo šlo več. Preko Dola pod Plazmi je bolj hoja, kot smučanje, tudi potiskati se mi ni dalo, zato sem kar odpel vezi in lepo hodil, potem so pa smuči itak romale na....

Zelo lepi konci, ki me vsakič znova navdušijo. V tem koncu bo smuka možna še lep čas.

Mala Mojstrovka (Jure N., 03.05.2013)


Špela še nima opreme, pa je mogla zaradi pršičaste zime čakat do danes za eno lepo turo. Matic še na maturancu, Manco pa v rejo k babici. Pa še ženama sva se morala odkupiti za vse ture letos. In tako sva z Sherpa ank Johnom znosila opremo na vrh. Razmere za hodit krasne. Timing vremena je bil popoln, aladin zadel. Po krasnem putrčku odsmučali v Drevesnico, taxi Ksenija pa za popolno razkošje prišla z avtom po nas. Pa še Vopo, šđe ne krivec malo daljših tur nama je uspelo z Janezom razkazati.. Uživali Jure, Ksenija, Špela in Arhovi.

Špičje (Marijana & Marko, 03.05.2013)


Od zapornice (Vas na Skali, 990 m) se hodi peš do slabih 1300 m, naprej na smučeh. Sneg danes seveda ni pomrznil, zjutraj je nehalo deževati, sicer pa oblačno vreme. Včeraj zvečer se je splačalo vohuniti po forumih, ker prav veliko smučarskih smeri ni več zalitih, in tako sva sledila predhodnika, ki sta včeraj presmučala Tumovo smer v Velikem Špičju. Hvala za stopinje in ažurno poročanje.

Z vrha Velikega Špičja po grebenu ni več smučarsko. Zgornji=najtežji del Tumove smeri (200 m, 50°, izpostavljeno) je sicer gnil, a je gnilec kar kompakten, smučanje zelo uživaško in ni prav veliko plazilo. Le prečke in ožine povsem zgoraj so bile malo bolj delikatne, ker je potrebno paziti, da ti krivine smuči ne potonejo v sneg. V žleb Skrite diagonale sva prismučala po direktni varianti.

Tu sva se preobula in skočila še navzgor po Skriti diagonali, a sva na ključnem mestu (na koncu izpostavljene prečnice) obrnila, ker je bil izpostavljen prehod čez zadnji rob enostavno preveč gnil in je sneg že ob najmanjši obremenitvi splazil, pod njim pa so se kazale skale. Tudi zjasnilo se je medtem in sonce je že "nažigalo" v smer.

Iztek Tumove po žlebu ni zalit, na varianti po grebenu pa je kratek peš prestop. Nižje je sledila res prima pomladna smuka do Ravnega dola, potem pa porivanje do konca zadnjega belega jezika na 1250 m. Prav dolgo ne bo več, morda še kak dan ali največ dva.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Sedlo Uršič (Franci, 03.05.2013)


Z Ireno sva zjutraj v avtu počakala,da je nehalo deževati,potem pa v hrib.Že takoj se stopi na smuči in po sveži sledi od ratraka se je lepo hodilo do Gilbertija.Medtem se je popolnoma zjasnilo.Od koče sva nadaljevala proti sedlu Bela peč in nato levo po grapi na sedlo Uršič.Smučala sva po smeri pristopa.Smučanje prijetno po pomladanskem snegu.Smučišče je zaenkrat prevozno še po obeh krakih,zato je tura zelo priporočljiva.Lp

Janežev žleb - Stol (Aleš, 03.05.2013)


Z avtomobolom sva se pripeljala skoraj do parkirišča. Od tam so izgledale snežne razmere bolj skromne. Na srečo se je izkazalo, da jeziki snega segajo do gozda in niso prekinjeni. Za konec pa še 20 min lagodne hoje do avtomobila. Sonca je bilo ravno prav, da ni bilo prevroče in da je sneg ostal odličen, pa vendar je polepšalo dan.

Kotliči iz Okrešlja (Čeha, 03.05.2013)


Danes zopet v Kamniške.Vremenska obetavna ,a zjutraj črno nebo,da bi najrajši obrnila.Z Cenetom Griljcem se odpeljeva v Logarsko in tam je že bolj svetlo.Ko prideva na Okrešelj je nebo že jasno.Nadaljujeva v smeri proti Kamniškemu sedlu.Pod Tursko goro prečiva v grapo pod Kotliči. Sneg je odličen,strmina pa narašča.Proti vrhu snameva smuči in peš grem do roba,da pogledam kako je doma.Le Grintavec in Kalški greben se malo pokažeta.Cene me počaka 100 metrov nižje,saj je za 80 letnega možakarja tudi to nekaj.Zapeljeva v konto pod Pasjim sedlom,nato pa smuči na nahrbtnik in le tega doseževa v slabe pol ure.Malo pod njim zopet vriskaje,globoko v dolino.Redko kamenje malo moti prelepo smučarijo.Med drevjem se da pripeljati dobrih 100m od ceste,nato pa še le 10 min.peš do avta,kar je mnogo bolje kot pešačiti z Okrešlja.

Velika Mojstrovka (2366m) (Miha, 02.05.2013)


Po dolgem času končno z Juretom in Jožem na turno smuko. Z Vršiča smo se ob 9h odpravili po plazu do škrbine v Grebencu. Po plazu sem opazil veliko kamenja v snegu. Z škrbine v Grebencu smo smuči sneli in jih dali na nahrbtnik, zato ker je cca. 10 min hoje po grebenu po kopnem. Nato je odločitev padla za na veliko Mojstrovko. Ob 11:20 na vrhu in nato spust v Drevesnico. Vreme je bilo od dežja, sonca in megle na vrhu. Iz Drevesnice nato na cesto in po cesti do avta. Smučarja enkratna:) Na smuki uživali Jur, Jože in Miha LP!

Mala Mojstrovka (Janez, 03.05.2013)


Ker je blo na Križu tko nobl, smo takoj skoval načrt za naslednjo turo. Zjutraj se dobimo na Vršiču. Peljeva še Špelo in Martina na pomladansko smuko. Danes tudi Meta s seboj vzame smuči - ji je bilo na Križu preveč žal ko je šla brez. Z Juretom sva bila šerpi za tamaledva. Smo jo ubral kar naravnost po plazu, je Martin delal štapne in ga je Jure moral kar nazaj držat da nismo bli prehitri. Do vrha smo bili danes luknjači, ali kot je dejal nekdo - štemplarji. V dveh urah smo priluknjali do vrha. Kratka rahla ploha, nato pa je le posvetil sonček. Odsmučali po odličnem snegu z Mojstrovke naravnost v Drevesnico. Še deset minut peš in smo na cesti, kamor nas je prišla iskat Štemplarka Ksenja. Zaključek pa na sončni terasi v Kranjski gori. Zares uživali - Špela, Martin, Ksenja, Meta, Jure in Janez

Nad šitom glava (JURC, 02.05.2013)


Pozdrav vsem smučarskim navdušencem.Včerajšnja napoved res ni bila najlepša in tudi na Vršiču me je zjutraj veselo namakal dež.Ampak tako,kot že mnogokrat se je izkazalo,da je vredno poizkusiti...Takoj po pričetku hoje se je dež umiril in vse do vrha je zdržalo.Rzgled ni bil bogve kaj..tudi vrhovi so imeli kape oziroma pregrinjala..Sneg je pa obetal odlično smuko in tako je tudi bilo!Vse do avta se da lepo privijugati,le na gornjem desnem delu se najdejo kamni na snegu in poskrbijo za lepotne popravke smuči.Kdor se bo odpravil na ta del bo imel ob kakem sončnem žarku lep spust.
Ugodno smuko in lepo vreme vsem skupaj!Jure.

Grape Sierre Nevade (Aleš S, 02.05.2013)


Turno smučanje in vroče sonce na 3000 metrih naju je pošteno izmučilo. Zato sva se za slovo od smučišča na jugu Pirinejskega polotoka spet privoščila žičnice. Smučišča so bila vzorno urejena. Smučarjev je bilo veliko a so se na velikem smučišču porazgubili. Ostale so pa nezvožene grape. Ne prav dolgo, a vendar dovolj sva se tudi midva pošteno napršičarila. Očitno je tu sneg bolj suh in se tudi na strmih pobočjih ni nič splazilo. Ko je pršiča zmanjkalo sva se povzpela še proti Tozal del Cartujo. Pozna ura in bližajoča megla naju je obrnila 300 m pod vrhom. Sva pa zaužila še nekaj mokrega pršiča. Potem pa na žičnico in spust v meglo, ki je pokrila smučišče. Na koncu še nekaj nemeglenih metrov, obvezno pivo in ogled za kaj se na koncu koristno uporabi smučarska oprema. Sedaj pa na plaže, na vroče špansko sonce. Juhuhu! Mojca in Aleš

Tajos de la Virgen (Aleš S, 01.05.2013)


Po dveh mrzlih in deževnih dneh polnih kulture in kulinaričnih užitkov v Granadi, sva se vrnila na Sierra Nevado. Španci so zavedni in za 1. maj ne delajo. Tudi žičnice na smučišču niso. So pa poskrbeli za popoln sončen dan in prvomajski pršič. Čez smučišče sva se hitro povzpela. Malo tehtala med sicer lepim a strmim Tozal del Cartujo in malo bolj položno dolinico proti Tajos de la Virgen. Veliko pršiča in strmo pobočje na Tozal del Cartujo, naju je usmeril v dolinico. Nad sedlom sva osvojila enega izmed deviških vrhov &#8211; 3100 m. Mrzel veter naju je hitro odgnal v dolinico in deviško grapo po prvomajskem pršiču. Odjuhuhujala sva do smučišča. Kratek vzpon na smučeh ni bil prav nič moteč. Potem pa še veselje po še nesteptanem smučišču in pivo ali dve na toplem soncu. Hola! Mojca in Aleš

Med Malim in Velikim Selišnikom (Metod Š., 01.05.2013)


Na 1. maja dan smo šli družinsko dokaj pozno z Rudnega polja po cesti in naprej po pobočjih Malega Selišnika ter levo po grabnu na neizrazit vrh (ca 1875 m) med Malim in Velikim Selišnikom. Snega spodaj v gozdu še dovolj, višje po pobočjih pa ga zna čez kakšne strmejše robove že zmanjkovati (smučali smo v okviru grabna in spodaj že imeli en tak prestop). Še višje pa je že treba iskati zalite doline med ruševjem. S te strani je bilo videti lepo zalito pobočje Mrežc od vrha vse do dol proti gozdni cesti, ki gre od Rudnega polja naprej v tisto smer. Smuka pa taka ko tpri ostalih. Za izredno počasen sneg sumim obilje (verjetno) saharskega peska na snegu. Ko zgoraj namažem smuči z mažo za južen sneg, prvo minuto odlično drsijo, potem pa kot da ne bi naredil nič.
Še to, z VDV so poročali, da je po poti čez Planino Konjščica že 3 km brez snega, nekaj pa je treba nesti že tudi po drugi varianti (kateri, sem zgrešil).

Triglav (matej, 01.05.2013)


Predhodniki, ki so napisali da bo s smučarijo skozi bukov gozd nad Krmo v maju konec, so imeli kar prav. Se je pa dalo včeraj v glavnem še poštukat snežno podlago pod psički gor do konca bukovega gozda. Višje pa sneg še dovolj. Ob ca. 8ih jo mahnemo na Triglav. Plan A je po Mullerjevem kaminu (ki to menda ni). Pa nas situacija privede do plana B. Situacija pa izgleda tako, da začne iz SV stene spontano plaziti. Tudi smučarji, ki so pripeljali iz sedla med Malim in Velikim, potarnajo nad čoftastimi razmerami. Gor jo mahnemo po grebenski klasiki. Večina klinov in jeklenic je zunaj. Sam sem oddeskal okrog 10ih iznad sedla po špurah predhodnikov v ˝tisti˝ kamin. Mnogo prepozno, mnogo pregnilo, ampak bolje slabo pelat kot dobro hodit:) Pa malo sreče sem tudi imel da sem se nekako urinil med vozni red plazičev, ki so leteli dol. Danes smo se basali skozi levi prehod, kjer že malo poškrta in tudi najbrž ne bo več dolgo uporaben.
Nadaljujemo proti Staniču, do koder ob tej uri sneg kar dobro štopa. Sneg na spustu za Cmir pa veliko bolši. Prehodi so še lepo zaliti. Finalna flanka v dolini že precej zvožena-priporočam desno varianto okrog kupa, ki je še zelo sveža in predvsem brez kamenja. Nižje dol na meliščih se pa s kombinacijo snežnih jezikov in parimi kopnimi prestopi da pokombinirati do ca. 1100mnv. Zaključimo točno na mestu, kjer se levo od nas začne stezica, ki vodi v dolino. Pa še tole, ...malo višje od zaključka sem našel psa. Čakal je na lastnika, pa sem si ga vseeno dovolil vzeti domov. Ovratnice nima, laja ne, grize ne, polovica ga je brez dlake in močno lepljiva:) Lastniku ga rade volje vrnem.

Storžič (Marijana & Marko, 02.05.2013)


S smučmi že dolgo nisva bila na domačem Storžiču, danes zjutraj je bilo glede na radar prav tam še najlepše (= brez padavin) vreme, zato prav veliko nisva premišljevala.

Z vrha se še da "peljati" (= zbasati), če ti ni prav nič škoda smuči, kar je danes izvedel Primož. Snežni gnoj se z vrha vleče vse do vstopa v Peto žrelo (na prečki do žrela en peš prestop), v grapi pa je sneg za smučanje prav odličen. Pomrznilo sicer ni, je bil pa luštno smučljiv in zelo kompakten gnilec. V žrelu je bilo potrebno dvakrat skočiti čez napoki; čez spodnji skok, ki v žlebu med ruševjem pripelje na plaz pod steno, pa je bilo potrebno peš. Pripelje se do gozda, 200 vm nad Domom pod Storžičem.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Stol iz Podna (Zoran Vidrih, 01.05.2013)


Štart pri Podnarju ob šestih zjutraj. Sneg je mehak že od začetka, tako da po manj strmem s krpljami, v strmino pa pač brez. Snega je že zelo malo, tako da spust z vrha ni mogoč. Začel sem s sedla kjer se spustiš v krnico V kožnah. Za board je sneg odličen, edino počasen je ...
Iz krnice vzpon nazaj na Belščico in spust v Poden.

Nekaj utrinkov v videu.

http://www.youtube.com/watch?v=y0SQiZaJBVU

Panorama z vrha Stola. Za prve obiskovalce se odpre neka testna panorama kjer klikneš test ali pa skip in pokazal se bo razgled s Stola (vidljivost ne
najboljša ...)

http://pan0.net/upano.php?id=4870

Križ (Jure N., 01.05.2013)


Sicer so plezalke in kolo že v pogonu, ampak tak dan je bilo treba izkoristit in kot je Janez napisal sva peljala malo raztegnit noge lepše polovice. 45min do snega. Sneg krasen, smučarija krasna, je pa bil naval Avstrijcev na Cmir, pa s Triglava so se videle smučine.Zaključek pri Aljažu s črnim, kjer sva komaj dopovedala Kseniji in Meti zakaj toliko časa traja pot od avta kjer se javimo domov pa do doma.. sta dojele na koncu :) Uživali Jure, Ksenija, Janez in Meta

Rojacherspitze (2987 m) (Marijana & Marko, 01.05.2013)


Izhodišče na 1710 m v dolini Gr. Zirknitz, kjer je bilo zjutraj jasno in 5°. Nošnje je bilo 150 vm, nato na smučeh po snegu, ki je pošteno pomrznil, nasploh je dolina nekakšen hladilnik, kot sva doživela že pozimi.

Na slabih 2400 m sva se preobula v dereze, žal se je pokazalo, da je sneg res dobro pomrznil samo po dnu krnice, na pobočjih pa ne, saj je bila pomrznjena samo skorja, ki se je nemarno predirala. Tudi pooblačilo se je, tako da sva uzrla samo nekaj sončnih pomežikov in ob 11h naju je na vrhu (na grebenu, 10 m pod "nepristopno" špico) pozdravila celo kratka deževna ploha, ki se je spremenila v snežno.

Vršnih 100 m sva imela čudovito strmo smuko po predelanem in ravno prav opuščenem snegu, nato pa zoprno skorjo, ki se je večinoma predirala. Smer po zahodni steni Rojacherspitze bi ocenila z Z+, 600 m, vršnih 150 m 45-50°, nižje 40°. Zelo lepa, izpostavljena in odprta/zračna smer, kjer se smuča po širokih vesinah z lepotno napako ožine v zgornjem delu, ki pa je dovolj široka za tekoč prehod.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Križ (Janez, 01.05.2013)


Včeraj pokliče Jure, a gresta z Meto na Križ, greva s Ksenjo. Ker je žabo teško spravit v vodo (saj že sama tja skoč) sva seveda za. Zjutraj skupaj z Jesenic in v Vrata. Konkreten sneg se začne malo nad "počivavam". Ker sta ženi s seboj imeli le krplje (Meti je bilo malo žal za smučmi) sva tudi midva utrjevala hrbta in smuči nosila prav do vrha. Ksenja in Meta počakata pod grebenom na sončku, da prismučava do njiju in skupaj v dolino. Jutranje meglice so poskrbeli da ni bilo prevroče ob vsponu in da je sneg ostal lepo smučljiv. Na sestopu od "počvava" dol pa je sonce nažigalo kot sredi poletja. Še en fajn dan u fajn družbi. Ksenja, Jure, Meta, janez

Okoli Batognice (Ksenija, 01.05.2013)


S planine Kuhinja proti Krnu je bila danes romarska pot, kar pa naju ni niti malo motila, saj sva se namenili po grapi pod Batognico direktno proti Krnski škrbini. V samoto. V 10 dneh, odkar sem zadnjič smučala v tej grapi, je sneg vidno pobralo. Kakih 200 višincev pod škrbino je snega še dovolj za lepo vijuganje. S Škrbine sva po krasno smučljivem pomladancu odvijugali proti pl. Na polju. Gnilec na začetku, potem pa lepo smučljivo, vendar slabše kot s škrbine. Nad planino sva oblekli smuči v pse in hajd proti Pragu - sedlu pod Vrhom nad Peski, kjer sva malo posedeli, se predali sončnim žarkom. In iz smeri Krnskega jezera sva ugledali trojico. Nihče drug kot t.i.Bovško-gorenjska naveza v sestavi Zdenc, Stanka in Aleš. Veselje ob srečanju, klepet, potem pa oni na Batognico, medve pa s Peskov proti Lužnici. Krasna pobočja so nudila odlično pomladansko smuko, ki bi bila še boljša, če bi namazali smuči, pa vseeno...Kopnine na pobočju pod Škofičem so nama skazile prvotni načrt - prečenje doline čim višje nad jezerom. Pa vseeno sva le prilezli na sedlo pod Maselnikom in po jeziku pod Malim in Velikim Stadorjem prismučali nad pl. Leskovica. Potem pa spet smuči na nahrbtnik in slabo uro hoda do avtomobila. Lepa krožna tura, na kateri pa (ob takih temperaturah)zvezno smučanje po Lužnici ne bo več možno.

Jezersko sedlo, greben 2100 m (Metod Š., 30.04.2013)


Na Ledine (Vadine, Vodine) po lovski stezi. Malo pod kočo na smuči. Na Jezersko sedlo in še naprej desno čez konto na greben 2100 m. Dol pa čez Žrelo, kjer je zgornja polovica brez snega. Pod Žrelom je več možnosti, ali po plazovini do konca v ruševje ali na sredini levo po planinski poti peš in nato po plazovinah pod Češko kočo skoraj do avta.

Kredarica (Franci, 30.04.2013)


Zjutraj se nas je v Krmi zbralo kar nekaj.Že takoj smo stopili na smuči in tako po zelo lepi špuri do Kredarice.Nazaj smo zasmučali v snežno konto in se po krajšem vzponu spustili v žleb,ki nas je pripeljal direktno proti Kurici.Od tu naprej pa klasično do doline.Mislim,da smo bili zadnji,ki smo skozi gozd prismučali do doline brez prekinitve.Smučanje je bilo ves čas odlično. Lp

Kanjavec (IgorZlodej, 30.04.2013)


V Velski dolini odložim balastne stvari in odmarširam po eni najlepših dolin proti Hribaricam.

Občasno sonce, ves čas JZ veter in ves čas sneg sprva kar dober komapkten, višje gnilec. Nekje na odcepu za Dolič srečam tri smučarje, so spali na Prehodavcih in bili so na Kanjavcu, pa nič se ne pritožujejo nad gnilobo. Jaz še pod Hribaricami zavijem v desno in po najboljših prehodih na vrh. Ker res zoprno piha ta JZ, do kdaj še, se umaknem na severno stran, kjer se v miru pripravim. Odsmučam v smeri Doliča, vendar za "Kanjavčevim Čopom" zavijem v desno in po lepih pobočjih odsmučam v Velsko dolino. Zgornji del je bil še kar, seveda se je za vsakim zavojem plazilo, nižje pa je bil lepši vzpon, kot pa smučanje.

Pri prvih stanovih ponovno nadenem pse (če dobro skrbiš zanje, tudi primejo) in se povzpnem mimo Vodnikove koče na Bohinjska vratca. Od tu v Krmo je smuka najboljša, ves čas se držim pobočij po steno, skozi Bukovje bo sneg zdržal le še kak dan ali dva, naprej pa je snega sicer dovolj, a kaj, ko smučina ne steče. Kljub vsemu je smuk s Kanjavca tudi tokrat bil prav lep. Ocena pa....

Savin kuk, 2313 m (Mišo Jenčič, 30.04.2013)


Tretji dan Durmitorja smo si izbrali malo lažjo in predvsem krajšo turo. Povzpeli smo se na Savin kuk, ki leži nad istoimenskim smučiščem. Smuči smo lahko nataknili 5 minut od avta. Premišljali smo, da bi se na vrh povzpeli po vzhodnem slemenu Savinega kuka, a je kazal preveč golih reber, zato smo šli po smučišču. Vršno pobočje nad zgornjo postajo žičnice je obrnjeno na jug in smo morali zadnjih 50 m peš. Vseeno smo smuči nesli s seboj, ker smo upali, da bomo vsaj odsmučali lahko po vzhodnem slemenu ("Čista strana"). Toda z vrha je bil položaj precej nepregleden in nismo bili prepričani, da bomo znali vdeti pravi snežni jezik, zato smo se odločili za smuko po smeri vzpona. Smučanje po lepo omehčanem srencu je bilo seveda odlično in na koncu smo imeli le par minut peš do avta. Se je pa vreme začelo počasi kvariti, tudi vremenska za jutri ne obeta, zato smo sklenili zaključiti naše počitnice na Žabljaku. Domov se bomo seveda vračali mimo Dubrovnika.

Triglav (IgorZlodej, 30.04.2013)


Vreme, vreme, gnoj, gnoj, takole bi se bralo na kratko, ampak ni tako enolično.

Včeraj se šele po službi zapeljem proti Mojstrani, pa še vedno sem hiter, zato tokrat za spremembo pred turo zavijem k Aljažu, potem se zapeljem v Krmo. Pripeljem se do Marčuna in od tam direktno na sneg. Kakega pol metra ga je še po dolini, skozi Bukovje pa so mu šteti dnevi. Nasproti prihajajo pešaki, pravijo, da se globoko predira, kaj jim pa morem, na smuči bo treba, ali vsaj krplje. Da ne bi prehitro prišel na Kredarico se pod Prgarco odločim in zavijem proti Travni dolini in naprej na Dovška vratca ter do Staničeve koče. Bolj ali manj je oblačno, več ali manj veter od JZ, sicer pa fajn kompakten gnilec, idealno za vzpenjanje. Pri Staničevi si malo odpočijem (pa tudi če ne bi), nato pa naprej proti Kredarici. Kmalu pridem na špuro, da je treba rahlo dol ne bi rabil pisati, no ko pa gre špura spet gor je za nekaj časa zmanjka, zasul jo je namreč plaz gnilca, v bistvu ga je sprožila odtrgana opast z grebena. V nadaljevanju je špura vse bolj posmučana, pa še vedno gre bolje, kot po gnilcu, zato hvala predhodnikom. Kočo najdem v megli, v njej pa znane obraze, Stanka, Bačko, Zdenc, pa seveda Andrej in Franci, ki skrbita, da nismo ne žejni, ne lačni in še postelje nama velikodušno oddata. Prijazna fanta ni kaj.

Zjutraj grem za ogrevanje na vrh, no saj mraza sploh ni, je nad nulo, sneg vseeno rahlo zakrkne, toliko, da štapne lepo držijo. Ob 8 že smučam proti Konjskemu sedlu in naprej v Velsko dolino. Z dvemi kratkimi kopnimi prehodi sem hitro dol in smuka sploh ni bila slaba, sem pa seveda izbral najboljšo opcijo. Nadaljevanje sledi.

Mangart (Marijana & Marko, 30.04.2013)


Štartala sva nekaj pred šesto, jutro je bilo jasno, v dolini je zjutraj za silo pomrznilo, višje pa ne. Na Plazju je bil sneg kompakten in zelo primeren za hojo na smučeh, enako je veljalo do vstopa v vršni del Mangarta, kjer se je potrebno preobuti. Na vrh sva pristopila po smeri Naravnost navzgor, več ali manj povsod gnoj. V takem se kaj resnega ne da smučati in sva odsmučala po varianti Zimske, kjer je bilo seveda tudi gnojno, smuka slaba in je odsekoma nemarno plazilo.

V vznožju Slovenske grape pa so začuda bile veliko boljše razmere (sicer mokro, a kompaktno) in sva skočila še na vrh grape. Strma smuka po grapi zelo dobra, pravzaprav odlična. Prav tako je bilo smučanje do in po Plazju (opoldne)zelo luštno, kamenja v snegu je relativno malo. Pod Plazjem sva nadaljujevala po strugi, kjer sva za sledmi prismučala do avta. A ne bo dolgo (kak dan), potem bo potrebno mestoma sezuti smuči. Zjutraj sva se z izhodišča vzpenjala v okviru markirane poti, čez planino/travnik je bilo potrebno peš in na melišču krajši peš prestop.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mala Mojstrovka (Rok Kovač, 30.04.2013)


Peljem na Gorenjsko še ne definirano kam in kako.Privabljala me je Velika Dnina, a misel na peš prečnico do roba Dnine z verjetno precej ugrezajočim se snežnim rušjem me je poslala naprej na Vršič.Snega po bankinah na prelazu je še vedno veliko z 1.5m že v vodnem agregatnem stanju.Vreme pol oblačno koprenasto, sneg južen in posedeno predelan, ki se ob peš hoji dosti niti ne predira več v globino, tam kjer je spodaj šoder.Štapne na Grebenec so utrjene in pripravne za vzpon.Nekateri so hodili tudi s smučmi, ampak celo počasnejši od pešakov.Nad Grebencem sem na prečnici le vpregel smuči in se eden redkih povzpel po lepi dolini med Mojstrovkama na vrh.Nekaj jih je obiskalo Veliko Mojstrovko, kateri so mi že v konti povedali, da gor smuke zaradi vzhodne lege ni bilo dobre.S tem sem opustil tudi že prej načrtovan vzpon na Zadnjo Mojstrovko, katera je dobila danes obisk le enega turaša.Čez dan je M.Mojstrovko napadlo tudi veliko italijanov, tudi triješi na borderji, katerim sem za spust svetoval drevesnico, saj v južnem jim zaradi velike površine dile tam ne bo hudega, le dlje bo trajal užitek.Zgoraj je še vedno pihalo iz JZ malce hladneje, a krepko nad 0°C.Smučanje je bilo kljub ojuženem (kvazi gnilec-napol) za te razmere "nadpovprečno dobro", le v konti je ob temnih lisah snega malce zacukalo, a ne močno.Sledila je peš prečnica čez 80m dolžinske kopnine do sedla v Grebencu.Pod Grebencem sem zavil sprva skrajno v desno na nezvoženo flanko, potem nekako po sredini izogibajoč se grušču, nižje sem prečil malo v levo in na sredini grape ponovno skrajno na desni pas in tam ulovim čisti, raven sneg v jeziku grapce vse do podna Vršiča.Na klopci pa z mobilcem prijetno še poklepetam s Francijem Savencem, ko sva oživila del zgodovine Skalašev in povojnega alpinizma ter nekaj perečih zadev.
Tura na Mojstrovke je bila v danih pogojih najboljša izbira z dosti naklonine in kompaktnim snegom.Po ogledu bo v prihodnje še kar nekaj časa aktualna Krnica, Velika Dnina, Kotovo sedlo, nad Akom, tudi Mojstrovke, čeprav zgoraj na vrhu je plata prekrita z vsega še 50cm snega.Upajmo na ohladitev, Lp!

Stenarska vratca (m´re, 30.04.2013)


Živalsko zgodnja ura, je bilo pa zato smučanje toliko boljše. Veselc praktično od vratc do konca plazovine na višini cca 1150 m. Še najslabše pri napokah ob skalah pod vratci, kjer pod nogami rado splazi in pričakovano na spodnji plazovini, kjer se prebijamo mimo vej in kamenja do redkih še gladkih delov.
Glede na temperature krasne razmere, visoka jutranja oblačnost je naredila svoje.
Trpela Jure in moja malenkost.

Bandijerna, 2409 m (Mišo Jenčič, 29.04.2013)


V nasprotju z včerajšnjim dnem, ko smo se vzpenjali v prijetnem hladu visoke oblačnosti, je bila danes cel dan šajba. In temu primerna vročina. Poleg tega smo morali danes od Crnega jezera slabih 200 višincev smuči nositi, da smo prišli do strnjene snežne odeje. Višje je snega seveda ogromno. Žal ima dolina Lokvice, po katerih smo šli danes, eno hudo lepotno napako: globoko kotanjo Lokvice, v katero se je treba spustiti pri vzponu in predvsem iz katere se je potrebno - pri soncu, ki sije točno v hrbet - vzpeti pri spustu. Ampak vmes smo osvojili šesti najvišji vrh Durmitorja. Zadnjih 80 višincev je bilo sicer kopnih in smo šli na vrh peš, le Ažmi je nesel smuči s sabo in uspel po snežnih jezikih presmučati skoraj vse razen 10 metrov po skrotju. Potem smuka po fantastičnem putru vse do Lokvic, od kjer naprej pa - tudi če nadaljevanja ne bi bilo...

Mali Golak (BoštjanL, 29.04.2013)


Pravzaprav sem mislil iti le malo pogledat, kaj je ostalo od zime. Ker pa so smučke itak vedno v avtu, sem jih vzel s sabo, nikoli ne veš :) &#61514;S prevala Strgarija je bilo do snega le slabe pol ure, potem pa še pol ure po snegu do vrha. Malo plazenja čez ruševje, da izkoristim vršno flanko, smuči v roke in spet s predvrha 100 višincev v dolino. Pešaki so me sicer malo čudno gledali, ampak sem modro pojasnil, da je to za kondicijo. Sončen pozdravček.

Sonet nesreče (Marijana & Marko, 29.04.2013)


O zima! mrzla, bela vsa domača,
k'pršiča nam polno da z'oblaka;
de b'srenca žeja me iz tvojga vlaka
speljala ne bila, goljfiva kača!

Ne vedel bi, kako se v gnoj preobrača
sneg, ki srce si srenast'ga obeta;
mi ne bila bi vera v vreme vzeta,
ne bil oblakov deževnih b'igrača!

Najlažji puhec in smuško štimo
za doto, ki je nima pomladanka,
bi bil dobil z brezmejno zimo;

mi mirno smučala bi moja Manjca,
pred skalo sneg, pred puščavsko klimo
bi zimski svet varoval svet Marka.


Kaj mi je tega treba bilo,... moram končati, to bom naslednjič, saj bo France že dovolj jezen, da je pričujoče obvestilo premalo sporočilno.

Danes sva bila na Nevejskem sedlu, kjer naju je pozdravila vztrajna jutranja plohica. Sneg na smučišču pomrznjen in zvezen od podna. Kmalu sva zavila levo v direktni prehod na Pode pod Lopo, kjer sneg ni več pomrznjen, je pa kompakten in se pod smučo ne vdira. V prehodu je en kratek kopen skok in ena krajša (a zato toliko bolj tečna) plantaža ruševja.

Na vrhu podov sneg še vedno kar kompakten, ko pa prideva pod steno Grdega Vršiča in se svet postrmi, pa vse hujši gnoj. Hudi Vršič ni več zalit, na Grdi Vršič pa ne prideva, ker se je začelo pri peš pristopu vdirati čez kolenakva v gnoj, prečnica pa je zelo izpostavljena. Tako sva po sili razmer odvila in zaključila na Konjskih policah.

Pri smučanju je z grebena izjemno plazilo, na prečki proti smučišču pa je sneg močno štopal. Prehod preko robu na smučišče sva na pamet vdela nekje na 2000 m in tam je bil sneg še najbolj smučarski - tanka in lepo smučljiva plast kvazi gnilca. Smučišče so nama pa ravno zratrakirali, tako da je šlo tudi na mehko.

Bridka žalost me prešine..., aja to bom tudi drugič, saj vremenkoti za to obetajo obilo prilik.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Turski zleb in Savinjsko sedlo (MacoSr, 29.04.2013)


Predjamsko društvo vedno bolj peša, kaj čemo leta so leta in je treba poiskati mlajšo družbo, k sreči kar v familiji. Nič hudega če je razlike 40 let, samo da je ščepec kondicije. Ta mal si je žele na Kanjavec iz Zadnjice, vreme napoved zanič, nekaj boljša za Štajersko. In reče ata, Okrešelj ne bo razočaral, še zlasti po Ksenijenim opisu. Ko bi bila punca le malo bolj natančna, tako pa sva dolgo študirala, da sva ugotovila da se gre čez konkretno Pasje sedlo. Torej se odpraviva zvečer na Okrešelj, cilj Kranjska Rinka, sicer za oba nič novega, toda minilo je že 6 let, povratek pa po Ksenijinem predlogu.
Zjutraj vreme obupno, megle na 1800 m in kmalu je bilo jasno da Rinka odpade, žleb je bil pa hudičevo temačen in na vrhu zamegljen. Pa še pihalo je, da me je celo položilo v sneg, kljub 95 kg. Toda smuka je bila pa juhuhu, razen preveč kamenja, ta mal je seveda vozil telemark, sam sem preveč skromen v tem znanju, da bi ga posnemal. Zame bo čez kakšen teden dovolj telemark s Križa.
Smučar pred nama je nato zavil po Ksenijini ideji, iskal prehod čez grebenček, dokaj nesuvereno, podobno kot je smučal. Ta mal je skočil za njim, pa se je vrnil nič kaj navdušen in sva odvihrala do koče. Toda na grozo sva ugotovila, da poštena mladež ob tej uri šele začenja hojo v hribe. Posušila sva pse, le kakšni so zadnje čase, da so mokri kot cunje, in jo mahnila še na Savinjsko sedlo, kjer je bilo celo nekaj sončka. Smuka pa še mnogo boljša kot skozi žleb. Skratka 1 a tura s skoraj 1400 m smučanja, skoraj do izvira Savinje. Prehod pod Planjavo bova pa poiskala drugič. Bi pa bilo pametno, če bi kake nove ideje kdo obdelodanil na zemljevidu ali pa vsaj s poštenim opisom.

Viševnik (Franci, 29.04.2013)


Že od avtomobila na smučeh.Snega je še precej,le posamezni prehodi na zg.smučišču bodo morda zdržali samo še preko praznikov.Kot že tolikokrat letos je bila na vrhu megla.Smučati se da od skale na grebenu pod vrhom.Spustili smo se v vzhodni žleb.Smučanje je bilo ves čas krasno po predelanem snegu,pa tudi megle nižje ni bilo več.Lp

Preval Globoka (Ksenija, 29.04.2013)


Iz Tolminskih Raven sva s smučmi na hrbtu in pancarjih v nahrbtniku (Jožko D.-hvala za predlog...zelo dober ;)) ter v spremstvu psov :) krenili do planine Razor. Tam pa pancarji iz nahrbtnikov, pse (sintetične :)) na smuči in hajd proti prevalu Globoko. Nekje nad 1600m se je začelo megliti... In do goste megle sva tudi vztrajali. Padla je soglasna odločitev, da v tako gosto meglo pa ne in sledila je priprava na spust. Potem pa juhuhu po res odlično predelanem snegu do ...čisto do konca zadnjega jezika na 1300. Tam naju je požegnalo z neba, nič omembe vrednega. Po dolini gor je bojda kar pralo in Soča je dobila mlečno barvo. Medve pa po suhem nazaj do zelenih Raven. Snega je na tolminskih gorah še kar nekaj in kar kliče. Samo še vremena se morajo razjasniti :).

Brda (Igor Dežman, 29.04.2013)


Sprva sva s sinom hotela v Vrata pogledat plaz,pa je zbolel,pa je žena koj drugo opcijo najdla,češ da je treba ta pozno gredico poštihat.Da bo volk sit pa koza cela,sem ob pol petih zjutraj startal od spomenika na Rupah.Cesta je kopna,normalno prevozna,le na zadnjem klancu pred pl.Javornik,so še ledene kolesnice.Oskrbnik Jože na Lipanci je še spal,pustil sem mu vrečko čemaža,da se še on mal naužije pomladi.Sprva sem hotel na Debelo peč,zato sem na sedlu tudi zavil proti Debeli peči,na grebenu pa sem videl da je Debela peč na vrhu že precej kopna,sem se odločil da grem na Brda.Lepo sem napredoval po grebenu,sneg me je držal vse do vrha.Ker je na zahodno stran Brda že precej kopno,sem smučal v smeri vzpona.Razmere idealne,enkraten putrček,ob osmih sem bil že pri koči na Lipanci,termometer je kazal 6 stopinj.Do spomenika se še da pripeljat na smučeh.Ob 10 uri sem že štihal.L.P.Igor

Mala Previja (Durmitor) (Mišo Jenčič, 28.04.2013)


Pred leti je Cici objavila natančen opis dostopa izhodišča za Pelister, ki ga za Durmitor žal ne morem ponoviti. Od Šamca do Goražda je tak labirint cest, da komaj vemo, kje smo se vozili. Po 12 urah vožnje smo včeraj končno dosegli Žabljak. Danes zjutraj smo peš startali kar iz našega apartmaja (malo nad Žabljakom) in po desetih minutah smo že lahko stopili na smuči. Žal je treba na začetku premagati skoraj vodoraven in gosto zaraščen gozd in šele, ko smo stopili iz njega, se je začelo pravo veselje, čeprav je teren še vedno precej gore-dole. Šli smo mimo bivaka in ugotovili, da je zadnji vpis še vedno od Janvita, Matevža, Blaža in Leona. Naslednji cilj je bil Terzin Bogaz, 2303 m, a ker je bil povsem kopen, smo zaključili na sedlu Mala Previja, 2200m, pod njim. Sneg je bil povsem predelan, pravi puter, in smuka popoln užitek. Ko smo se začeli vzpenjati na sedlo pod Savinim kukom, so se trije odločili za vzpon po grapci proti Savinemu kuku, ostali pa smo jih počakali na sedlu. Sledil je še ena odlična flanka do roba gozda, potem pa čedalje hujše motanje med smrekami. Na koncu še malo po ravnem nazaj do aprartmaja, kjer nas je čakalo hladno pivo...

Monte Zermula (Marijana & Marko, 28.04.2013)


Cesta iz Pontebbe do prelaza Cason di Lanza je splužena. Proti zahodu na smučeh do vstopa v severno steno in v okviru poti "via ferrata" na greben Zermule, ki sva ga dosegla na višini tik pod 2100 m, kjer je tudi vrh smučarske linije: Z-, 45°/40-45°, 250 m.

Razmere spodaj nad dolino so dobre (kompakten sneg, ki večinoma drži pešca), višje in v steni pa bolj ali manj gnojno. Prehodi do grebena so bili ravno še zaliti, enkrat je bilo vseeno potrebno tudi skočiti. Smuka v "steni" večinoma slaba, pod steno in v gozdu pa prav dobra.

Tudi normalka (s SZ) je verjetno še zasnežena, običajen štart je planina Valbertad, do koder je iz Pontebbe (cesto 'rihtajo' za Giro) tudi spluženo, brez problema pa se lahko štarta tudi z Lanze. Zahtevnost je nekje v okviru turnosmučarske ocene P (http://www.gore-ljudje.net/novosti/73983/).


http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Damavand (Birt, 21.04.2013)


Prejšnji teden smo se potepali po gorovju Albroz v Iranu. Skupina turnih navdušencev iz vseh vetrov dežele si je zadela najvišji cilj Irana - Damavand (5671m). Gorovje se nahaja severno od Teherana in je kot ustvarjeno za turno smuko. Nedotaknjenih strmin, vse na višini iznad tri tisoč metrov, je praktično neskončno,če je le sneg. No mi smo ga bili deležni nekje nad višino 3200m. Damavand je ugasli vulkan in po njegovih žlebovih se da smučati skoraj iz vrha. Je pa gora zelo izpostavljena močnim vetrovom, saj za skoraj 1500m presega okolico in je zato na njej za dve stopnji slabše vreme. Ves čas nas je na gori spremljal horunski veter,pobočja so bila zelo spihana. Tako da je bila smuka tehnično kar zahtevna. No naša najvišja dosežena točka smučanja je bila nekaj izpod pet tisoč m. Na poti sta dva bivaka, spodnji z višino 2900m, do koder smo prišli s terenci iz izhodiščne vasi Polur. Zgornji pa je kar nova koča na višini 4200m, Berghag e Sevon. Tu smo naslednji dan opravili aklimatizacijo s smučmi do prej omenjene višine. Nato smo v naslednjih dveh dneh čakali na izboljšanje vremena, megla in hud veter se nikakor nista umirila. Šele v petek smo dočakali jasno a vetrovno vreme in se skupno odločili, da vrh napademo brez smuči. Po enem od spihanih grebenov smo nato po šestih urah osvojili vrh Damavanda. Vzpon je bil tehnično nezahteven, le hurunski veter nas je nekajkrat prisilil na vse štiri. Vrh je gol, praktično brez snega in še vedno spušča dimne pline, vse smrdi po žveplu. Damavand je zmerom bolj popularna gora, kjer se da srečati turne smučarje. Mi smo srečali dve skupini: Avstrijce in Švicarje. Turna smuka drugače v Iranu ni razvita in tudi ostale informacije o ostalih gorah so težko dostopne. Mi smo imeli srečo, žlahtnik Kuki, je že leto nazaj navezal stike z domačimi smučarskimi zanesenjaki. Ob priliki Fis tekme na edinem smučišču Irana - Dizin in ti so nam uredili vso logistiko. Na poti smo bili: Davo, Petra, Dušan, Joško, Metod, Stane, Damjan, Grega, Jurij, Matej, Stipe in Birt.

Veleta, 3398 m (Aleš S, 27.04.2013)


Čeprav sloviva po tem, da je v Španiji vedno slabo vreme, ko greva sem smučat, sva poskusila še v tretje. In nama je uspelo. Vremenska ni bila čudovita ampak sva se kljub temu nastanila v apartmaju na 2400 m. Zjutraj sva gledala meglo. Ko sva zagledala sosednjo bajto in malo modrega neba sva se spustila na izhodišče na 2000 m. No ja, kupila sva tudi dnevno karto. Preizkus spomladansko poletnih smučišč se je obnesel. Popoldne se je razjasnilo in nisva se mogla upreti vzponu na drugi najvišji vrh Pirenejskega polotoka. 100 m s smučmi na ramah. Bila sva edina poleg skupine krplarjev in dveh parov turnih smučarjev, ki so to naredili zares od izhodišča. Razgled je bil fantastičen. Spust pa tudi. Dodala sva še nekaj vzponov s pomočjo žičniških naprav in spustov po nesteptanih delih smučišča, kjer so bile razmere idealne. Časa za naslednji lep dan imava še dovolj, ob paelli, cervezi, tapasih in vinu tinto, nama ne bo dolgčas. Zasneženih vrhov je pa še velikooooo. Hola! Mojca in Aleš

Turski žleb (Ksenija, 27.04.2013)


Na SV bo dopoldne suho, delno sončno....in smo se zapeljali v Logarsko dolino s ciljem Turski žleb. Po letni poti smo se s smučmi na nahrbtnikih ogrevali do prve bolj konkretne beline (pred zavetiščem GRS), nato pa smuči na noge in v breg.Vvrhovi so se zavijali v meglo. Do vstopa v žleb je bila vidljivost dobra, potem pa smo se začeli megliti. Dokler je bila možna udobna hoja smo vztrajali s smučmi na nogah, potem pa so le te spet romale na hrbte. Cepine v roke in po lepo udelanih stopah na vrh žleba, do koder smo, zahvaljujoč "direktnim stopnicam" prispeli po dveh urah. Zaradi megla in mrzlega vetra smo se hitro pripravili in v zelo dobrih snežnih razmerah (če odmislim grušč, ki je tu pa tam zaškrtal pod smučmi) odsmučali do točke, kjer smo spet obuli smuči. Vzpeli smo se do škrbine in pobočja pod Planjavo, ki sta ga Brane in Andrej predlagala kot varianto spusta in smučanja do ceste. Z Darjo sva jima bili za to odločitev hvaležni, saj smo s tem "odrekli" hoji po smeri vzpona. Po lepo smučljivem pobočju smo prismučali vse do ceste, od koder nas je čakala še nekaj minutna hoja do avtomobila. Opravili smo lepo krožno turo, ki je ponudila res dolgo smučarijo.

Begunjščica (Marijana & Marko, 27.04.2013)


Ob taki napovedi se človeku kar ne ljubi vstati sredi noči in smo lepo počasi točno opoldne štartali z Ljubelja (s sabo sva vzela bordarčka, ki je bil tokrat na smučeh ;). In nič nam ni bilo jasno, sneg je bil presenetljivo zelo kompakten (pričakovali smo gnoj), zjutraj verjetno celo pomrznjen - čeprav je bilo oblačno, vlažnost skoraj 100% in tempreratura ponoči ni padla pod 6°C.

Z vrha smo odsmučali po Osrednji grapi (normalni izstop na greben je kopen, levo od normalke pa še široko zalit), kjer je bila smučarija zelo lepa, sneg pa kot puterček. Na plazu je šlo enako imenitno, po smučišču pa bi si človek celo želel, da bi malce bolj odjenjalo. Po plazeh se še vedno 'ohnesteinkontakt' prismuča do parkplaca, na smučišču pa je spodnjih 100vm kopnih. Ljudi danes popoldne začuda ni bilo videti...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Nad Šitom glava (Damjan S., 27.04.2013)


Zjutraj sva bila z Majdo namenjena na M. Mojstrovko a sva se zaradi megle odločila za vzpon Nad Šitom glavo (nekaj je k temu prispeval tudi simpatičen gospod iz Bleda, ki je potegnil špuro). Res sva uživala v smučanju po ne preveč ojuženem snegu.

Majda je naknadno ugotovila,da je izgubila moder Campov cepin. Morebitnega najditelja prosim,če me pokliče na 041 740 447.

Popoldanska severozahodna grapa Begunjske Vrtače (Afriški Janez, 26.04.2013)


Rok me ve povabil, nisem hotel nikamor, ni se mi dalo, na koncu sem pa zavriskal...

Relacija greben-Šentanc je tako rekoč crknila. Šla sva gor po severozahodni grapi direkt na Begunjsko Vrtačo. Tam nisem bil že ene 10 let po mojem.

Po hudi in dolgi dilemi med to isto grapo in Smokuškim plazom, sva vseeno smučala po taprvi. Lih za lih da se je še dalo brez Steinkontakta. Spodnji ozek prehod med kopnino in steno bo danes konc, pa tudi višji gor ne več lih za mirno smučanje. Drugače pa fenomenalna smučarija vse do avta. Se mi je tako smejalo...

Pa nobenga nikjer! Zelenica kot sem jo poznal 15 let nazaj, ko sem tja hodil 20x na let namesto 1x na 2 let zdej :)
Šele čisto na koncu blizu spodnje postaje sva srečala skupinco, ki je šla gor. Ravno v najboljšem snegu in terenu, poln zaleta in čist v ritmu sem kr nadaljeval pot brez pozdrava. Se opravičujem za to nevljudnost, ampak bi bil večji greh se tam ustavit :)

Pod Kriško steno (BoštjanL, 26.04.2013)


Klasika, ki ne razočara. Nekje ob pol osmih z vršiške ceste, na jasi V klinu stopimo na smuči, tu je snega vsaj še pol metra. Ves čas po levi strani doline po ravno prav odjenjanem snegu smo v dveh urah pod Kriško steno. Dva sta šla pred nami, dva pa zavila pod Veliko Dnino. Gor je še senca, zato po prigrizku hitro izkoristimo dobre pogoje za smučanje in odrinemo. Večinoma desno pod Dolkovo špico, na izravnavi pa proti sredini v strugo ter nato po cesti brez težav do jase. Sneg žlahtni gnilec, nižje vedno boljši, na plaziščih odlično predelan sneg. Snega je na pretek za vse tri variante spusta. Za pivo pri Aljažu smo bili še prezgodnji (odpirajo ob 12h), zato smo se morali zadovoljiti s tistim v Mojstrani. LP Grega, Gašper, Boštjan

Štajerska Rinka (matej, 25.04.2013)


Po dolgem času ena nočna tura. No, od 21ih naprej ko je izza Brane posvetila luna, tudi ta tura ni bila več tako nočna. Sneg se začne v obliki voznega jezika takoj nad gozdno mejo v Žmavčarjih (1200mnv). Vstopna grapa je še lepo zalita. Kljub pozni uri se predira le kakšnih 10cm. No, višje gor v zaključni flanki pod bivakom malo globje. Vseeno dveska ostane na hrbtu...je sedaj vsaj fajn gaz narejena:) Ob ca. 21ih snežna podlaga začne dobivati rahlo skorico. Nad bivakom oddveskam do vrha ˝tamale˝ Rinke. Veter je na vrhu kar zopern. Štart spusta ob ca. 22ih. Snežne razmere pa super. Tista par milimetrov debela rahla skorica se izkaše kot super hitra vmestna plast na mehki osnovi. Skratka, snega še dovolj v teh koncih.

Blejska koča - Mrežce (Jože Šter, 25.04.2013)


Cesta od Mrzlega studenca do spomenika Pri rupah je normalno prevozna (kolesnice le še na klacu pred planino Zajavornik, ki pa se jim lahko izognemo po levi ali desni strani). Do Lipance je gaz, ki drži tudi pešce, naprej pa je bolje imeti smuči ali krplje.
Snega je pri koči več kot 150cm in je v globino globoko zmrznjen (prerez na mizah za kočo). Skratka takega firna že dolgo ni bilo. Odlično smučanje je možno do 10h dopoldne. Včeraj brez problema do avta.

Lep pozdrav in srečno !

Krn (Zoran Vidrih, 24.04.2013)


Napovedan je bil zelo topel dan ampak sneg je zjutraj trd in hoja je pravi užitek. Na vrhu razgled, ki se ga kar ne moreš nagledati. Opravil sem dva spusta, prvega do roba snežne meje in ponovno do vrha kjer sem ravno ujel mojo, ki je prišla na vrh. V drugo je bil sneg mnogo boljši in sem se spustil v grapo pod Batagonico in po reki snega še daleč proti planini Kuhinja. To bi bil že zaključek popolnega dne, če ne bi Krn pokazal zobe in moji Sandri, ki je šla dol peš pokazal, da z njim ni šale. Globoko pod snežno mejo, že pol ure hoje po travi je prišla do snežnega jezika in preveč samozavestno stopila ter zdrsnila 15 metrov po snegu in čez nekaj skal ... na srečo se je končalo samo z bunkami in praskami. Vsaka šola nekaj stane.
Nekaj utrinkov v videu.

http://www.youtube.com/watch?v=QkhhUpK4L5E

Za vse. ki niso bili v sredo gor pa 360 panorama. Ob prvem obisku odpre neko testno panoramo tako da spodaj kliknite test ali pa skip in pokazal se vam bo Krn.

http://pan0.net/upano.php?id=4835

Sleme (Jurij Šoba, 26.04.2013)


V Mojstrani sem bil še v temi, ampak sem zapravil 20 minut za iskanje poti. Mala čelna lučka je kaj boren pripomoček. Zapeljal sem že do Rosa, kar pa po karti ne bi šlo. Nazadnje pa je bila prava drobna potka nasproti table Mojstrana, ki pride višje na dobro znano široko pot. Od koče na Vrtaški planini sem šel pravokotno na smer prihoda vse do grebena Vrtaškega vrha nad savsko Dolino, ki sem se ga potem držal, tako da sem imel neprestano lep razgled. Drugo izgubo časa je povzročilo odpadanje psov v južnem snegu od polovice zadnjega pobočja Vrtaškega slemena naprej. Brisal sem smuči in pse z robcem in kapo, čakal na sušenje drsne ploskve, pa se je kljub temu večkrat ponovilo. Zadnjič hvala bogu točno na vrhu (2077 m nv) ob 11. uri. Nič hudega, bilo je toplo, med premori pa sem se spočil. Tudi če bi bil eno uro prej, razmere ne bi bile bistveno drugačne. Ni bil hudo gnil sneg, ampak kar v redu za smučanje. Na pobočju so me spremljala snežna kolesa. Smučati se je dalo točno do vrha strme poti, ko se pojavi pastirska ograja na Vrtaški planini (ca. 1400 m nv). Tam je namreč bilo še skoraj pol metra snega, na drugi strani ograje pa kopno (!). Če štejem še 100 vm spusta z Vrtaškega vrha na Njivico, je bilo vsega skupaj čarobnih 777 vm smučarije. Res so lepi tereni, kaj šele za tiste, ki znajo pot v Belco.

Triglav (Marijana & Marko, 26.04.2013)


V četrtek popoldne na Kredarico (pri vzponu je gnoj najbolj motil pod Pastirsko in mimo Arnove glave, ostalo še kar v redu), danes zjutraj še pred sončnim vzhodom z ledenika proti Triglavu po njegovi SV steni in to desno od vpadnice vrha, kjer je sneg predelan in je bilo krasno pomrznjeno. Na prehodu na osrednjo vesino sva ujela stopinje Luke in Roka (spodaj sva midva vdela eno vmesno varianto), nad ožino (ki je trenutno smučarsko zelo udobno široka) sredi vesine je Marijana nadaljevala po smeri "Po grapi s severnega grebena", sam pa sem šel pogledat smer "Z vrha ob severnem grebenu", ki pa na zahodni strani ni preveč užitno narejena za smučanje (nepredelan sneg, skorja in še nekaj zoprnih prehodov je zelo slabo zasneženih).

Z vrha sem nekaj pred 7:30 odsmučal (ravno je dovolj odjenjalo) po zelo lepo narejeni smeri Po grapi s severnega grebena (I, 50°, 350 m), kjer je bila smučarija odlična (zgoraj, na zahodni strani, bo en prehod verjetno kmalu fuč). Marijana je sestopila proti sedlu Malega Triglava in odsmučala po smeri "Severovzhodna stena, s sedla na ledenik", ki sicer sliši na ime Mullerjev kamin (čeprav gre pravi Mullerjev kamin dejansko konkretno bolj levo, gledano od spodaj, kakor nam je danes vsem razložil Pretepač). Razmere je imela precej slabše, sneg je slabo predelan, vmes en odsek pomrznjen/leden. Mullerja je včeraj odsmučal tudi Jaka, ki je zgoraj smučal po bolj direktnem izstopu na greben.

S Kredarice (z obvezno pavzo, saj danes fletne kelnarice strežejo brezplačno pivo) sva nadaljevala ob 8:15 in sva začuda namesto snega dobila slabo smučljiv gnoj (tak ki zoprno "štopa") vse od bajte pa skoraj do tal, le malo nad in v dolini je bilo še kar solidno. Miha, ki je na G-L reklamiral idealen štart od 9h do 10h dopoldne, se gotovo že posipa s pepelom. No, nama je zvečer v bajti točno namignil, da bo treba za Triglav malo bolj zgodaj iz postelje...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Begunjščica, Šentanc in V grapa (Metod Š., 25.04.2013)


Po Šentancu navzgor. Proti vrhu snega že zmanjkuje in se je ravno še dalo oddrsati. Z 2x "štamfanja" po travi na vrh Begunjščice. Spotoma si ogledujem Y, Centralno (za Centralno so rekli, da je bila na najožjem delu ob tistem času zelo ledena, zgoraj in spodaj pa krasna). Odsmučam proti Šentancu, z nekaj akrobacije in kakim korakom po pesku mi uspe po robu, kjer je sneg od opasti, ostati ves čas na smučeh. Zapeljem se dol do Vzhodne grape (vsaj upam, da je to to, ker skice še nisem videl -se priporočam za popravke). Tu imam še dolg izpred dveh let, ko sem v podobnih razmerah (a popoldne) gor priplezal v še dobrih razmerah, navzdol pa mi je že zmrznila v neužitno skorjo in je od smučanja ostalo le drajsanje.
Ta grapa ima sicer tri krake, levo je prava grapa in tudi najmanj strma, desno pa sta dva strmejša plitva žlebova, ki sta smučarsko dosti bolj uživaška. Izstop zgoraj je že kopen, tako da grem po rami najvišje kar se da in odsmučam nazaj.

Triglav iz Vrat (Luka, 24.04.2013)


Cesta v vrata je prevozna do konca. Gor sva šla po slovenski v Steni, kjer so razmere za vzpon, z izjemo nekaj kopnih skokov zelo dobre. Sneg je zelo trd, ponekod leden, le na prečnici pod Belimi platmi se je malce prediralo. Pri Bučerjevi steni je široka krajna poč, ki jo je zaenkrat še možno prestopiti. Prevčev izstop je trd, z meter in pol globokim plaznim jarkom. Po prihodu na ledenik sva kar peš nadaljevala pod Triglav in nato naravnost navzgor po lepo zalitih smučarskih prehodih na severni greben(smučarsko ime: Po grapi s severnega grebena,350m).

Za spust sva bila prepozna, ker je sneg po prehodu v senco hitro pomrzil in je nastala zoprna skorja. Z vrha sva nesla smuči po grebenu proti Malemu Triglavu do prvega primernega mesta s katerega se je dalo odsmučati na ledenik. V vršnjem delu je bil sneg mehkejši, nižje na ključnen prehodu čez Mullerjev kamin(IV+, S5) pa je bilo zelo trdo, ponekod tudi ledeno.

Pod steno sva smučala pod Begunjski vrh, se vzpela na sedlo, nato pa za Cmirom v Vrata. Z nekaj deset metrskim presledkom sva prismučala prav do ceste.

Slike: https://plus.google.com/photos/100083761202545950880/albums/5870877569137680305?authkey=CJrU0a73tPPxpQE

Vajnež (m´re, 25.04.2013)


Klasika v zadnjih vzdihljajih. Od zgornje grape je ostal začetna strmina, sicer pa ozek bel trak cca. 150 višincev od tega 50 za dobro širino smuči, ostalo par metrov. V Dolgi Riži sicer večinoma smučljiv gnoj, na naši strani pod vrhom srenc. Za enkrat se zvezno pripelje do avta na parking nad Stouhutte.
Škoda,da je tako toplo, razmere bi bile sicer zares idealne.
Trpela Beno in moja malenkost.

Begunščica (Branko, 25.04.2013)


Begunščica (2060m)
Barbara vam je že povedala kako je na Smokulškem plazu. Vseeno pa, še se da uživati, pejte ... ker nam je blo super.

Hotunc (Igor Dežman, 25.04.2013)


Zjutraj vreme za vikat,jaz pa randi z zobozdravnico ob poldestih.Prav daleč nisem mogel,včeraj pa sem ob povratku z Pokljuke videl, da ima iztek Hotunca še sneg in danes ob pol šestih sem že startal na Zatrniku.Osla sta me mal čudno gledala,kmalu sem videl zakaj,po ovinku konc snega in same rožice.Smuči sem deponiral v grm in peški do vrha.Tam sem počakal na sončni vzhod in se psihično pripravil na randi.A veste ko je blondinka prišla k zobozdravniku.Ko je hotel začeti vrtati,ga je zgrabila za j....,kaj pa je to,je bil radoveden,to pa je preventiva, da bo oba manj bolelo,je odgovorila.L.P.Igor

Begunjščica - Smokuški plaz (barbara, 25.04.2013)


Fantje so predlagali, da se gre popoldne na Smokuški plaz iz Završnice. Strnjen sneg se začne na višini 1150 m, vendar gredo smučarske razmere na plazu že proti koncu - še nekaj dni, pa ne bo šlo brez snemanja smuči. Vzpon je potekal v hudi vročini; kljub temu pri smučanju ni bilo hudega gnoja, ampak prijetna čoftica.

Kredarica (2515m) (Miha, 25.04.2013)


Danes me je budilka zbudila ob 1:30. Ob 2h sta Bila Miran in Aleš že pred mojim blokom in takoj Štart proti Krmi. Z vozilom smo se pripeljali do Kovinarske koče. Naprej cesta ni prevozna. S smučmi smo se ob polni luni odpravili po poti mimo Pleše, Vrtače in Polja do planine Prgarce v Zgornji krmi. Tam se je tudi zdanilo in kmalu smo pot nadaljevali proti Kredarici. Ob 8h smo prispeli v najvišjo planinsko postojanko pri nas, kjer smo se predali sončnim žarkom. Po eni uri počitka smo se s smučmi spustili v dolino. Smučarija je bila enkratna:) S smučmi smo se pripeljali do vozila brez problemov. Turo pa smo zaključili pri Danici ob pivcu.
Uživali Miha, Aleš, Miran in Denis.

Kanjavec (IgorZlodej, 25.04.2013)


Pri Koči na Doliču namestim pse in srenače in grem po čudoviti dolinici proti Kanjavcu po severnih pobočjih. Že čisto pod vrhom spravim smuči na nahrbtnik in na vrh. Seveda ga sedaj gledam z druge strani, pa ne samo njega, razgled je širen in obširen. Točno opoldne odsmučam proti dolini 7. jezer. Seveda je odpuščeno, ampak smučanje je še vedno čisti užitek. Spodaj ponovno nadenem pse in grem do bivaka na Prehodavcih, ter naprej na rob, kjer se pripravim na smučanje proti sedlu Čez Dol. Ob 13 uri pričnem, še vedno krasno po ravno prav odpuščenem, no mogoče nižje že malenkost preveč, ampak me ne moti. Prehodu na sedlo so šteti dnevi, pa gre tudi peš, ampak nikar poskušati po mulatjeri, kot se eni očitno, ker tam je narobe. S sedla Čez Dol proti Zadnjici, ma kaj bi pisal, sicer bolj počasi, ampak odlično smučanje, vse dol do razdrapanih melišč v zatrepu. Za zaključek pa sok iz metinega sirupa in v ustih se topeči piškotki pri Justici in Vinku v Zadnjici. Popolen gorniški dan.

Triglav (IgorZlodej, 25.04.2013)


Bralce te rubrike opozarjam, da ne gre za zapis klasične turne smuke, ampak zgolj za objavo enega od mojih sicer vsakoletnih vzponov na Triglav, zato, naj se je ne lotevajo za take razmere neizkušeni, predvsem pa ne tisti, ki ne poznajo lokalnih prehodov na območju Čez Skok in na "plazu", ter višje na Z.T.P. Tura je zahtevna in tudi dolga. Prav tako glede včerajšnjega opisa vzpona na Krn vse opozarjam, da je hoja preko jezera lahko ob otoplitvi zelo nevarna, zato v prihajajočih dneh odsvetujem prehod preko jezera, ker se led intenzivno topi.

Ko ozelenijo bukve v Zadnjici je čas, da se Igor odpravi iz Trente na Triglav. Sprva po mulatjeri, potem pa po "grapi" pod Skokom in naprej na prehod na "Plaz". Sneg zbit, pomrznjen, hoja čisti užitek. V konti pod Morbegno ga zagledam vsega v jutranjem siju. Grem naprej proti Bovški škrbini, pod steno odložim smuči in grem po poličkah na vrh škrbine, ter čez "ploščo" na vrh. Iz snega gleda le del vršne kupole in zastavica z letnico. Kratek postanek, potem pa nazaj dol do smuči. Smučanje proti Koči na Doliču je čisti užitek, seveda smučam v okviru letne poti, spodaj preko "zimskega prehoda" do koče. Tam nadenem smuči, nadaljevanje sledi.

Mala Mojstrovka (Gašper, 25.04.2013)


Danes ob 06.30 start iz parkirišča na Vršiču. "Štenge" so narejene do Vratc in še naprej,sneg je bil še trd-zato so dile ostale kar na ruzaku.
V zgornjem delu je ravno prav spustilo, pa je bilo eno samo vriskanje. Nižje dol proti Drevesnici pa že precej gnilo.
lepa pomladanska smuka!

Uživali Ana, Igor in Gašper

Brana (Čeha, 24.04.2013)


Popoldanska Brana me vedno navduši.V največji vročini pobeg iz službe in malo pred tretjo sem na Kamniškem sedlu.Tam počakam Pavleta,Staneta in Matjaža,ki so šli malo kasneje.Do sedla sem v glavnem smuči nosil, saj so bile lepe stopinje.Po kratki pavzi gremo v prečko in si ogledujemo po najboljši smeri vzpona in spusta.Odločimo se za strmino,ki gre proti levi in pride na vrh Šije.Sneg je spodaj mehak,v zgornji tretjini rahla skorja,nato pa kar trdo.Šlo je brez derez,le cepin je treba vzeti v roke.Sam sem smuči pustil pri skalni pregradi,dobrih 100m pod vrhom.Gor smo bili ob 17.30, zato sem sam začel sestopati ,oni pa so si ogledovali po še kakšni drugi možnosti spusta.A je že tako,da je najbolje peljati po smeri vzpona.Počakam jih ,ko previdno z cepinom v roki odpeljejo najzahtevnejši del ,tja do 45 stopinj,nato pa družno vriskaje odpeljemo proti sedlu.Jaz spotoma poberem še mobitel,ki me je hotel prebegniti na Štajersko.Tudi pod sedlom je bila smuka odlična in mimo studenca še kakšnih sto metrov.Nato pa na Jermanco na prvo in Marjanu na drugo.....

Triglavska magistrala (Gordan, 17.04.2013)


Opisu od Milana dodajam samo še link na katerem si lahko pogledate slike:

https://www.dropbox.com/sh/umbq8exz2k05egv/d0GJZrcLQw

Tura par excellence!

Lep pozdrav, Gordan.

Zvoh v skoraj polni mesečini (Matevž, 24.04.2013)


Za nekaj časa sem se odklopil od turne smuke zaradi raznih obveznosti, na žalost. A nas je naš Jure sestavil in smo šli Albina, Slava, Jure in Matevž v mesečini od Rozke do vrha Zvoha. Na vrhu smo popili dobro ohlajeno penino, zapeli "Mesečina, mesečina" in z užitkom po zgledno urejenem smušišču odvijugali v dolino. In nismo bili čisto sami. Priporočam.

Mohar (Breščak Marijan, 24.04.2013)


Lepa vremenska napoved in Cenkov dopust sta bila glavna razloga za današnje potepanje po avstrijskih planinah . Po glavni cesti proti Heiligebluthu potem pa v vasici Mörtschach po ozki gorski cesti vse do Sadnighausa, ki je bi na najino veliko razočaranje zaprt. Tu sva pričakovala pirovsko osvežitev ob povratku pa še prenočevanje. Nič od tega nisva doživela.
Napotila sva se na 2604 m visoki Mohar. Najprej do sedla potem pa po grebenu na vrh. Izjemni razgledi na vse strani so naju zadržali na vrhu kar nekaj časa. Odsmučala sva po južnem pobočju. Sneg skoraj do koče perfekten puterček kot pravi Jure. Vriskala sva vse do koče, si pogasila žejo z hladno vodo &#8211; potem pa še z pivom v Heilegebluthu. Močno sva uživala Cenko in Marijan.

Rušni vrh (jože dakskobler, 24.04.2013)


Ne vem, kako se točno imenuje, nekje je napisano Rušni vrh nekje Rušnati vrh. No pa vseeno kako turca je bila res kar taprava v prelepem dnevu oziroma jutru. Že navsezgodaj se dobiva s prijateljem v Tolminu se zapeljeva v Tolminske Ravne in naprej na Razor planino. Jutro je prelepo in ptičje petje naju opozarja, da je pomlad pred vrati, vendar samo do začetka planine. Tam stopiva na sneg in nekaj časa so razmere za hojo, kar ugodne, ko pa se nad Poljem ravnina postavi pokoncu pa brez derez ni več mogoče. Smuči nesem do vrha, podlaga je trda in za hojo s popolno opremo. Seveda sva na vrhu vsaj eno uro prezgodaj in smuči z vrha nesem nazaj do sonca kakih 100 višincev. Od tu naprej pa je bilo za vriskat na celi črti in ob desetih sem že na svojem delavnem mestu. Smuka v hribih nad Razor planino bo aktualna še kar nekaj časa, zato je ne zamudite.
V lepi jutranji turci sva uživala Aleš in Jožko :)

Zadniški Ozebnik (Afriški Janez, 24.04.2013)


Parkiram pred rampo v Zadnici, naprej pa s kolesom. Dereze v avtu pustim, pa takoj dobim slab občutek. Pa sej bo, preden pridm gor bo že žgalo in bo povsod mehko... Dolina je bila globoko v senci. Pihalo je z vrhov dol. Mrzlo, samotno. Naložen kot mula mi ne uspe ostati na biciklu na strmejših klancih. Pa sej ni treba, važen, da mi dol ne bo treba peš. Hitro pridem do razpotja, kjer zaviješ desno proti sedlu Čez Dol. Pustim kolo. Sledov ne vidim. Sam sem. Čez minuto sem na snegu. Vidim sveže sledi pancarja. Nisem sam. Morda kakšna zgubljena luštna mlada turno smučarka...Morda kakšna naga gorska deklica, ki me bo zvabla v prepadne stene... Kakšne misli človek dobi, ko je sam v divjini :)

Na momente čutim toplo sapo. Gore se zbujajo. Sneg se tudi vedno bolj udira in se odločim za hojo na smučeh z srenači. Lepo gre, a ne dolgo. Malo višje beton, smuči hočejo nazaj dol, drsi, kolnem in preklinjam vse živo. Ampak nimam izbire, dereze so avtu...

Tik pod sedlom sonce. Aleluja. Na sedlu sem ob 1050. Trdo. Hudič, to ne bo dobr. Gledam oba prehoda proti Prehodavcih, kajti cilj je Kanjavec! Trdo kot beton. Pretrdo in prestrmo. Cepin imam, ampak je premalo, vsaj zame. Pol ure tuhtam kaj naj. Pa se odločim za Ozebnika. Nekaj let nazaj sem moral obrniti tik pod vrhom in sem zdej imel priliko račun poravnat. Pa sem.

Vzpon je bil peklensko vroč in naporen. Vzel mi je vso voljo, da bi potem vseeno probal na Kanjavec. Skoraj 2 uri sem rabil do vrha.

Na vrhu sem bil pa poplačan z veličastnim razgledom. Komaj je pihalo in ostal sem gor uro in pol brez majice in v kratkih hlačah. Tako sem tudi smučal.

Vmes je s Prehodavcev začela smučat moja gorska deklica. No, bila sta pa dva smučarja...

Smučarija je bila na vrhu odlična (sren), na pobočju do sedla boljša od pričakovanj, a vseeno ne najboljša (sneg je noro počasen, in neenakomerno hiter). Pod sedlom spet boljš, bolj kompaktno. Da se izognit večini plazovin in da se smučat minuta ali 2 do gozdne ceste.

Sledil je spust s kolesom do avta ob prekrasnih idiličnih razgledih...

Lepo je bilo spet biti v Trentarskih gorah. Meni so najlepše na svetu. V celem našem gorstvu, se samo tam počutim zares v naravi, v divjini, kot riba v vodi. :)

Tosc (Tomaž Repar, 24.04.2013)


Kako 2 stopinji vse spremenijo. Danes čisto drugače kot včeraj. Viševnik trd, severna grapica skoraj pretrda glede na plazovino. Mali Draški vrh odličen čeprav bo prehod na sredini kmalu pobralo. Iz Srenjskeha prevala proti Studorskemu spet odlično - trd pomrznjen sneg - grapa je pač dolgo v senci. Od tu na Veliki Draški po sicer že malo odpuščenem ampak predvidevam, da je bila smuka navzdol tudi še zelo v redu. Z vrha odsmučam v smeri Vrtačice. Če ocenjujem je bilo to smučanje dneva. Lepo "popeglana flanka" in glede na zahodno lego je bila še ravno prav trda. Sledi vzpon po vzhodni Toscevi grapi, ki je še lepo zalita z manjšo napako v obliki plazovnega jarka po sredini v spodnjem delu. Malo pod polovico je tudi ozek prehod, ki ga ocenim na 2m širine. Zgornji del pa super, seveda pa sem ob 11 uri že zelo pozen in pri smučanju plazi. Ožini se sicer krasno izogne s prehodom v levo (toplo priporočam) na obsežna vzhodna pobočja, ki so še lepo zalita in v glavnem tudi že splazena, ampak jaz seveda trmoglavim in ko se mi smuči dobesedno "zakajlajo" med skalami vem, da je ožina široka natanko 175cm - 1cm manj kot smuči. Ne gre dugače kot, da sestopim 20m peš, preostanek pa spet na smučeh... Sledi še povratek proti Studorju, kjer se je pač potrebno povzpeti 50m in povratek na Pokljuko čez Konjščico, ki pa je seveda že krepko južen... Če bodo noči mrzle...

Begunjščica - grapa v SZ grebenu (Tomaž Pibernik, 24.04.2013)


Grapo sem že večkrat ogledoval (lepo se vidi s ljubeljskega platoja). Sprva sem mislil pogledati v Y, pa mi ostanki plazovine novega snega, ki so ostali v njej, niso dišali. Grapa je še lepo zalita (a bo vršni del v nekaj dneh kopen), le nekoliko pozen sem bil, tako, da sem prožil površinske plazove južnega snega. Sneg na Plazu nad Zelenico in tudi nižje je lepo predelan in ga je še dovolj, po ostankih plazov desno od smučišča se lahko pripelje še do nekdanjega hotela, tako, da je smiselno parkirati pod njem. Tomaž

Veliki Selišniik (Igor Dežman, 24.04.2013)


Po včerajšnem celodnevnem razvajanju v deželi savn v Olimju,ter pogledu na večerno avro nad Škrlatico,sem se odločil da grem danes na eno turo za dušo.Tokrat je pregovor za rano uro držal,od vojašnice sem startal ob polšestih,sneg pomrznjen in od konca prve vlečnice sem namontiral srenače.Hitro sem bil na Zlatih vodah,potem pa sem zavil proti Kačjemu robu.Tam se mi je odprl prelep pogled na snežno tihožitje,odsmučal sem na senčno stran Viševnika,dal spet pse gor in kmalu sem bil na Selišniku,takoj sem odsmučal in se odpravil še na vrh levo od Selišnika(a kdo ve kako se imenuje),sledila je odlična smuka pod Debeli vrh in naprej do peskokopa in po cesti do smučišča.L.P.Igor

Rokavski ozebnik (Janez, 24.04.2013)


Kadar Jure predlaga turo nikoli ne razočara. V mednarodni zasedbi krenemo od ceste v Vrata še v mraku.Nad slapom je držal sren in smo danes dali psom dopust, smuči pa razvajali na naših hrbtih do vrha ozebnika. V ozebniku rahla skorja, spodaj cc 20 cm suheha snega, spodaj pa trdo, mislim si, da od smučanja ne bo niti s, pa je bilo prav zadovoljivo dobro. Skorja se je lomila in zavoji so bili neproblematični. Pod ozebnikom pa taprava uživancija. Sej kar ne vem a je bolj pršič a putrčk - oba sta tabol. Fantastična tura, in komur ni odveč 4 ure vspona naj pohiti, spodaj pod skokom bo vsak dan manj smučanja in peš sestop se bo daljšal. Matrali se in uživali Vlado in Sanda iz Zagreba ter gorenjci Žiga, Peter, Matic, Jure, Jernej in Janez

Rokavski ozebnik (Jure N., 24.04.2013)


Če Matic sliši, da se menimo za turo in da je omenjen ozebnik ga je težko zadržati doma. Itak pa me že 2 leti navija da greva v Rokavski ozebnik. Danes je bil tako idealen dan. Kot ponavadi mail v šolo in odgovor v Zagreb in tako smo se Gurenjsko Zagrebška naveza odpravili ob 5h v Vratih. Sneg že v Vratih pomrznjen. Do slapu je sicer kopno, vendar je plazovina obetala pri spustu. Nad slapom pa popeglane flanke do vrha. V ozebniku predirajoča skorja in temu primerno je sledila odločitev, da ne gremo pogledat še Jugovo. Če bi se nategnili bi imeli nazaj v Vrata gnoj. Putr pa je bil preveč mamljiv. Pod ozebnikom pa putrček in vriskanje. 5 min peš nad slapom in dalje po plazu do 1100nm. 15 min do avta in na Guinessa na Jesenice, Aljaž zaprt. Uživali Janez, Žiga, Vlado, Matic, Jure, Jernej, Sando in Peter

Krn iz Lepene (IgorZlodej, 24.04.2013)


Končno ena hladna, pa tudi budna noč. V takem jutru se je težko odreči turi. Bom pa eno krajšo in lažjo si rečem in se zapeljem v Lepeno.

Dobre pol ure smuči nosim, pod "počivalom" pa že stopim nanje in po dokaj trdem in luknjastem snegu grem proti Krnskemu jezeru. Pri snegomeru ga kaže še 160 cm, jezero je pod ledom in snegom, zato ga prečim kar po sredini. Na drugi strani zavijem na sončna pobočja pod Lemežem in hitro sem na Polju. Zasnežena in gladka snežna prostranstva pod Krnom me kar sama povlečejo naprej. V strmem delu pod Krnsko škrbino smuči snamem za nekaj metrov, potem pa najprej prečim do Gomiščka, zatem pa na vrh. Tam srečam, dva,ki sta prišla iz smeri Kuhinje, na južni strani sneg prične nad planino Slapnik in Zaslap, plošča vsaj v vršnem delu lepo zgleda, ampak moja snežna pobočja so lepša in daljša. Ob 11.30 odsmučam. Ravno prav je odpuščeno za uživaške zavoje vse dol do Polja in potem še krajši odsek do jezera. Ponovno ga prečim, sledi vzpon mimo planine Duplje do snegomera in smučanje po mulatjeri in mehkem plazišču daleč dol proti Lepeni. Če odmislimo tisti del, ko je treba peš je tura za čisto 10. Priporočam, idealne pomladanske razmere.

Zvoh, Krvavec, Kržišče (Rok Kovač, 24.04.2013)


Ker sem vedel, da bo po dežju ali višje novi snežni plundri ponoči pomrznilo z vrhnjo neugodno skorjo, sem izbral položnejše terene.
Zapeljem se na Jezerca, kjer je že vse kopno.Peš krenem po cesti do Kriške pl., nato na sneg in takoj na srenače, kateri se zaradi betonske zmrzali niso skoraj nič zajedli v podlago, zato sem hodil gor nekaj časa kot Čaplja.Zvišam stopničko in hoja je postala normalnejša.Izredno trdo pisto so na strminah Krvavca lepo izkoriistile mladinske reprezentance Hrvaške in Slovenije.Sneg je bil zjutraj tako trd, da so komaj kole zavrtali.Na Razorju nadenem dereze in cepin, ter jo mahnem proti prečnici Zvoha.Tam pa na robu, ki se prevesi do Pl. Dolga njiva najdem prehod, a kaj, ko je bil zaradi obilice snega vsaj za 20° strmejši od poletnega in povsem pomrznjen, tudi sledi ni bilo nobenih tod.Občutek mi je velel pretvegano s samo enim cepinom in še precej teže na hrbtu, zato sem se povzpel nazaj na Zvoh po SZ robu grebena.Na vrhu sem gruntal, kako bi prečil do Vrha Korena.Varianta je bila ali strm žleb, ki je pokazal odjenjano vrhnjo plast precej drsnega na pol srenca (drselo je že s čevlji in derezami, kaj šele samo s smučmi).Vmes je še v žlebu zožitev in skalna tesen, zato tudi ta varianta ne bo kaj prida.Nazadnje se odločim prečiti peš po grebenu Ježa, a se je po 100m na J legah sneg že ob 9h tako ojužil, da se je začel ugrezati do pod kolen in v nadaljevanju po 1h prečenju bi se zadeva le že posabšala.Že tako sem komaj prilezel nazaj na Zvoh in kaj kmalu zaradi močnega sonca odvijugal do Kriške pl.Tam še na Kržišče po Z strmi flanki že brez srenačev z odličnim prijemom na pse, nato pa je sledil še enden zelo lep spust po odjenjanem, spodaj držaje se desno do Pl.Jezerca, 2min do parkirišča pa peš.Četudi bi danes prišel na Kalški greben, bi bil za dobro smuko precej prepozen.Ta se konča na prisojah že okoli 9.30h, na osojah pa drži takrat še kot pomrznjen, ojuži se okoli 11 ure (tako na Krvavcu).Eden kolega je danes opravil turo s specialko na iz Ljubljane na Jezerca časovno v 1h40min, kar je izvrsten dosežek za klubskega kolesarja.
Tura mi je dala kar misliti in odločati, a ni težko, če kot turaš kratkega staža vsaj vem do kje so meje, ali ko je včeraj rekel Marjan Fabjan, trener Urške Žolnir: Nič ni hudega, če zgubiš meč pri sparingu, hujše je, če se sam izgubiš v življenju.Zato je pomembno, za naš obstoj, varovanje duhovnega in za vnaprejšnje cilje v življenju, da jih z nam znane točke pravilno usmerimo, skladno z našimi notranjimi vzgibi, izkušnjami in predvsem duhovno intuicijo, ki nam šepeta iz tihih globin duha.

Kalški greben (Debeli kamen, 24.04.2013)


Ali morda kdo kaj ve kakšne so razmere Kriška planina- planina Koren- vrh korena- Kalški greben?

Lep pozdrav.

Plaz pod Stenarjem (Franci, 23.04.2013)


Zvečer sem se zapeljal v Vrata,da si ogledam plaz pod Stenarjem.Cesta je po jesenskih poplavah večinoma sanirana,splužena do konca,vendar uradno še zaprta.
Plaz je res veličasten in ob pogledu nanj te kar malo zmrazi.Čelo plazu je le kakšnih 50m stran od bivaka,sega preko struge Bistrice,v širino pa meri preko 200m.
Drugih plazov v dolini praktično ni.Lp

Plazje (IgorZlodej, 23.04.2013)


Nekje sem zasledil, da je čez Plazje dobra smuka, pa sem šel pogledat.

Na izhodišču je sicer še preko pol metra snega, tudi preko planine je zaenkrat še lepo zasneženo, sneg je bil seveda moker, kako ne bi bil, če pa je rahlo deževalo. V zgornjem delu Plazja je celo snežilo, ko pa sem prišel na vrh je posijalo sonce. Pač april. Ponekod sem koristil špuro predhodnikov, za kar se prav lepo zahvaljujem, štapen pa nisem rabil, ker sem kar na smučeh prišel na vrh. Smučanje je bilo seveda tisto pravo spomladansko, lepše spodaj, kot zgoraj. Ker sem v avtu pozabil pijačo je Rateška škrbina tako odpadla, sicer pa sem to zimo že bil gor. Tura bo glede na snežne razmere aktualna vsaj še 14 dni.

Viševnik (Tomaž Repar, 23.04.2013)


Rana ura zlata ura. Traparija! Začnem malo po četrti z velikimi načrti. Rahlo dežuje ampak zjutraj se bo itak zjasnilo... Snega sicer ogromno in spodaj še kar "teče" višje proti vrhu pa se nekaj cm novega "popa" na kože. Prečim Viševnik in se spustim v prvo grapco prosti severu. Sicer kratka a za ogrevanje ravno pravšnja če... novi sneg plazi in ga je potrebno "čakati" po vsakem zavoju,tisti pod njim pa premočen do tal čaka, da ga kdo obremeni. Skratka skoraj nič od smučanja tako, da kar hitro odpišem še Mali Draški vrh, ki pa je itak samo še pogojno smučljiv. Ko pridem na Srenjski preval pa megla, sneg in na drugi strani isti "gnoj" od snega, po katerem ne gre nikamor - skratka nič od napovedane ohladitve. Odpišem še VD in Tosc in se preko Konjščice vrnem na Pokljuko. Nižje kjer je deževalo je sneg za kakšen odtenek boljši. Glede na videno pa sneg višje hitreje pobira kot pa spodaj v gozdu tako, da bi bilo za razmisliti če bi letos turno sezono končal na tekaških smučeh - bo "šlo" še globoko v maj. PS. Očitno bo treba višje. Če je jutri kdo kandidat za "gazenje" kakšne grape v Schareck-u bom pa vesel pomoči.

Stol iz Podna (andrej, 21.04.2013)


Stol je bil danes cilj mnogih smučarjev z vseh smeri, a gneče zaradi vršne megle ni bilo nobene. Mi smo izbrali najkrajši dostop po cesti. Smuči lahko obuješ že na parkirišču, ki jih moraš do vrha dvakrat sneti za nekaj metrov -na sedlu Belščica in v žlebu ki te pripelje V Kožne. Sneg južen in podobne kvalitete od izhodišča do vrha z obeti skorajšnega srenca. Le na južnih pobočjih Belščice je gnil, saj melišče sneg do tal premoči. Od sedla Vrtača do kmetije Podnar je najbolj predelan in je primeren tudi za kasnejše spuste. Našo turo smo ob vremenskem poslabšanju zaključili točno opoldne z odlično juho v izhodišču.

Begunjščica (Zoran Vidrih, 21.04.2013)


Vzpon in spust po isti poti kot je že opisal Janez. Dodal bi še da so zgodaj zjutraj dobre razmere tudi za nas pešake :)
Nekaj utrinkov pa v videu na linku.

https://www.youtube.com/watch?v=_kAfMLrtxiY

Mlinarca (Bačko, 21.04.2013)


Malce okrnjena Buško-Lublanska naveza se dobi ob sedmih pri cestarski bajti na 38.ovinku Vršiške ceste. Dobre pol ure nošenja do prvega snega, nato pa po sprva odjenjanem, potem pa rahlo skorjastem snegu in od 1800 m dalje trdem snegu, do stene pod Malim Razorjem. Čudovita samotna tura, danes smo v Mlinarci edini gostje, tudi sicer ne vidimo sledi predhodnikov. V grapi pod stolpom razrito od plazov, zato se zadovoljimo z višino cca 2150 m. Vse v znamenju Švicarjev - švicarski sir, švicarska čokolada, švicamo mi, muffinov tokrat ni.
Malo čez deset odrinemo dol, zgoraj primerno odjenjan srenec in veliko vriskanja, v sredi rahlo predirajoča se skorja, spodaj lepo vozljiv južnič.
Rehidriramo se v Trenti, nato pa vsak na svojo stran do prihodnjega tedna. Cesta čez Vršič praktično popolnoma suha, lepo (in hitro, pravi Tanja iz Koče na gozdu) so jo cestarji urezali v plazove.

Begunjščica (Janez, 21.04.2013)


Š v mraku na Ljubelj, sonce je "vstalo" ko sem bil napol Šentanca. Zadnjo tretjino sem nataknil srenače in oddrsal do vrha. Spust po Smokuškem plazu, zgoraj trdo, druga tretjina odlična, spodaj pa že južni gnoj. Nazaj na Zelenico in domov na malo bolj pozno jutranjo kavico.

Vrh Strmali (Damjana, 21.04.2013)


Na Nevejskem sedlu snežne razmere niso bile obetavne, zato sva z avtom potegnila do parkirišča pod planino Pecol. Cesta je (s kolesarske perspektive) strma, a kopna in v dobrem voznem stanju. Na parkirišču so bili le 4 avtomobili. Startala sva s smučmi malo pred 9h, termometer je kazal 6 stopinj. Sneg je bil temu primeren, močno sonce, ki je večji del vzpona premagovalo oblake, je dodatno prispevalo svoj delež. Vzpon je bil težaven predvsem zaradi vročine in na strmejših delih zaradi ojuženega snega. Zaključila sva na kopnini nekje nad 2000m. Glavni razlog je bil krvavi žulj na peti, kar je sicer nenavadno ob koncu sezone&#8230;.. Z najine točke je bila smuka boljša od pričakovanj, predvsem nižje proti planini. Na povratku sva poklepatala z poleg naju edinim Slovencem. Povedal je, da je prvi del spusta od Vrha Strmali (Forza dei Disteis) zahteven težak gnoj, in naju potolažil, da nisva nič zamudila. Snega je dovolj, tako da bo tudi med prazniki še možna smuka brez snemanja smuči prav do avta. Kakšna stopinja manj bo seveda dobrodošla&#8230;. Slike so danes žal ostale na telefonu, ki ne želi komunicirati z računalnikom. LP, Damjana in Andrej

Rodica (Mišo Jenčič, 21.04.2013)


Na Voglu je delala (poleg gondole) samo sedežnica do Orlovih glav, zato smo tam začeli natikati pse za vzpon po preostalem koščku smučišča. Takrat je mimo nas pridrsal Viktor Repinc, starosta Rodice, in nam rekel, da za teh par metrov gore-dole pač nima smisla komplicirati s psi in res je kar "odštamfal" naprej. Ko bi ga vsaj jaz poslušal! Ko smo prismučali nad planino Suho, so bili namreč moji psi tako premočeni, da lepilo ni več prijelo. Problem smo rešili z duck-tape-om in kljub temu, da sčasoma dobil med pse in smuči polno snega, sem uspel brez večjih problemov priti do vrha Rodice. Viktor je šel skozi žleb, mi pa po desni naokoli. Ko smo dosegli sedlo Suha, je bil on že tik pod vrhom&#8230; Smuka po 10 cm odpuščenega je bila malce počasna, a povsem prijetna. Spustili smo se v Suho in po cesti do 850 m, kjer smo morali prvič sneti smuči. Potem pa bolj ali manj peš do višine 710 m, kjer smo zjutraj pustili en avto, ki je šoferje odpeljal pod Vogel.

Mojstrovka (Franci, 21.04.2013)


Ko smo na Vršiču zlagali opremo iz avtomobila,se je izkazalo,da so ene palice ostale na Dovjem.Z nekaj improvizacije so nastale nove in vsi smo potem nadaljevali proti vrhu.Tudi vreme je zdržalo.Po ravnoprav ojuženem snegu smo odsmučali v Drevesnico.V dnu še enkrat kože na smuči in po dolini nazaj na Vršič.Lp

Lučka baba in Planjava, kota 2335m skozi Grlo (Metod Š., 20.04.2013)


(res odmaknjeni konci, na TK Gora še nisem opazil objave s ture po Grlu)
Grlo (prehod na Škarje med Rjavčkim vrhom in s steno Planjave iz Logarske doline) sem ugledal že pred dobrim mesecem pri vzponu na Savinjsko sedlo, takrat na debelo zasneženo. Prejšnji teden v nedeljo sem na Zvohu videl, da so severne strani lepo trdne in sem mislil na kako res zgodnjo ponedeljkovo varianto pred napovedano otoplitvijo. A se zaradi obveznosti ni izšlo. Potem pa so vztrajno naraščajoče temperature čez teden odmikale cilj v prihodnost. Občuten padec temperature na soboto s precej jasnine in spremljanje, kaj se je dogajalo drugje, so bili indici za dovolj varne razmere.
Zjutraj je Grlo kazalo že čisto poznopomladansko sliko, kot se je pokazalo pozneje tudi zaradi velikih plazov čez teden, ki so ga očistili po celotni širini. Tako je bilo potrebno pri vzponu v spodnjem delu dvakrat sneti smuči. Sicer je spodaj snega dovolj in sem pričel na smučeh od Planšarije v Logarskem kotu. V samem Grlu so plazovi utrdili sneg, tako da so sedaj prave pomladanske razmere s predelanim snegom, ki omogoča solidno smuko ves dan. Nad sedlom pri Rjavčkem vrhu zaradi nižjih temperatur sneg tudi ni bil zmehčan v globino.
Povzpnem se na Škarje in od tu na Lučko babo. Z Babe ugledam grapo, ki se iz Grape (Z od Lučke babe) odcepi proti rami pred Koto 2335m v grebenu Planjave. Odsmučam proti sedelcu in v grapo do odcepa te stranske grape. Tako do stranske grape, kjer si oprtam smuči in se po njej povzpnem na ramo.Tu se pripravim, se kar s smučmi povzpnem še na samo (zašiljeno) koto 2335m in odsmučam.
Na južnih straneh je bolj omehčan sneg, prožijo se manjši plazovi, a tudi tu le površinska omehčana plast. Proti vzhodu sneg že dobiva skorjico in tudi v grapi se že sprijemlje, tako da je za oporo pri smuki ravno pravi.
Spodaj v Grapi je zalit skok, kjer je tudi zožitev in največja naklonina. Tudi sam iztek se ne položi (presenečen sem, ko kotomer pokaže 42 stopinj (merjeno s kotomerom), ki se naprej nadaljuje v skokasto grapo, ki pada direktno v Grlo. Po nekaj zavojih v tem delu, kjer je sneg spet bolj mehak in se odpelje nekaj manjših površinskih plazov (ki pa so zanimivo prilezli čisto v spodnji del Grla do zadnjega skoka), me čaka še celoten klasični turni smuk, ki traja in traja..
Lučka baba: Grapa: 50/40-45 stopinj, IV-, S4+, T-/T, 200m
Planjava, rama pod koto 2335m, Stranska grapa: 50/40-45 stopinj, IV-, S4+, T-/T, skupaj z Grapo 280m
več na http://www.gore-ljudje.net/objava/91318/
(tu so se največji plazovi sprožili, ko je sredi tedna deževalo, plazilo pa je sicer ves teden, kot so mi povedali na planšariji spodaj).

Sedlo Vršič - Sella Ursic (IgorZlodej, 21.04.2013)


Po dveh težjih vzponih pa ena lažja.

Po in ob robu smučišča V Žlebeh jo ubiram proti koči Gilberti, na drugi strani doline pa se odkrivajo in zakrivajo Špiki. V koči se ustavim, nato pa naprej v prečko in po lepi dolini na sedlo Vršič, lani so ga poimenovali rama. V bistvu sem šel še nekoliko višje do okna, kjer sem se pripravil na smučanje. V meglenem zgornjem delu je sneg držal, nižje pa gnilec tako, kot povsod v teh dneh. Spodaj pri koči se ponovno ustavim in pogledam nekaj tekmovalcev freeride tekme, potem pa po smučišču v dolino.

Precej snega je pobralo v tem tednu, no na senčni strani Kanina, ga je še dovolj, le kakšna jasna noč manjka.

Plešivec (Jurij Šoba, 21.04.2013)


Ker je toplo vreme in so bile napovedane plohe, sem štartal iz Medvodja malo pred peto uro. Nisem hotel z avtom, ker sem šel po drugi serpentini s ceste v desno po gozdarskem kolovozu na greben med Medvodnico in Črno pečjo. Zanimalo me je, ali je po tej smeri kaj posek za bodoče smuke. Ni bilo kaj prida, šele malo od Črne peči (1447 m nv) so bile, te pa že poznam. Šele od tu naprej se je pojavil sneg, ki pa ga je bilo hitro kar precej in je bil po 50 viš. m lepo strjen. Vršna blaga flanka bo pri toplem vremenu smučljiva proti zahodu morda še 10 dni, potem pa bo zmagalo ruševje. Varianta bo samo še gor in dol z Dolge njive, ki pa lahko traja precej dlje, saj je obrnjena od sonca. Težave bodo nad kočo, kjer bodo kopni presledki.
Trenutno se da z avtom priti do kakih 200 m naprej od Košutnika, kjer je vodno zajetje in gozdarsko nakladališče. Velika plazovina naprej od druge serpentine nad Košutnikom pa bo ovira še dolgo časa. Smuka z vrha je bila po trdem valovitem snegu, ki se je začel predirati kakih 50 viš. m nad kočo. Po krajšem martinčkanju pri koči je popustil tudi sneg in šlo je kar dobro do kakih 200 m pred plazovino. Potem pa dilce na ramo in domov v LJ, kjer sem bil točno opoldne.

Krn in grapa pod Batognico (Ksenija, 21.04.2013)


Krn me do sedaj nikoli ni razočaral in tako je bilo tudi danes. Malo pred 7.00 sem s smučmi na nahrbtniku startala s planine Kuhinja. Na parkirišču ni bilo niti enega avtomobila. Počasi sem jo mahala proti prvemu snegu, ki se, bolj konkreten, začne nad Kožljakom. Smuči nisem obula, ampak sem jo "udarila kar diretissimo" ob dričališču adrenalina željnih lokalcev (verjetno). Stope ni bilo težko delati, saj je bil sneg dovolj mehak. Vso pot me je hladil močan severnik. Na trenutke se je tako uprl v smuči na hrbtu, da sem porabila kar nekaj energije, da sem ga premagala. Pri zavetišču sem se dodatno oblekla, nato pa skočila še na vrh. K sreči se je sonce prikazalo le občasno in to je obetalo dobro smuko. Kar nekaj časa sem gruntala, kje bi bila najbolša varianta spusta. In prikazal se je Tomaž. s katerim sva zavila posmučala zgornjo, ravno prav odjenjano flanko, potem pa zavila v grapo pod Batognico. Juhuhu. Krasna spomladanska smuka po grapi in dalje po jeziku snega naju je pripeljala malo nad planino Kuhinja. Do avtomobila sva rabila borih 15 minut. Sonce se je prikazalo in začelo greti. Še dobro, da sva svoj "šiht" opravila, saj so se razmere v času "kurjenja" gotovo spremenile na slabše. Ujela sva idealno.

Mangrt (IgorZlodej, 20.04.2013)


Gnilo vreme, gnile razmere, ne sicer povsod, ampak višje jo je zagodla pa megla.

Vzpon mimo mangrtske planine in mimo tunelov na sedlo, ter naprej po zimski na vrh je bil sicer kar v redu. Z vrha pa se smučati ni dalo zaradi zelo goste megle, šele spodaj na stiku z italijansko potjo seje vidljivost nekoliko izboljšala, naprej pa po bolj ali manj gnilem skoraj do avta.

Trenutno ne priporočam.

Snežnik iz Leskove doline (BoštjanL, 20.04.2013)


Že dolgo v planu, a odloženo zaradi svaril o težavni orientaciji. Tokrat smo računali na sledi smučin in res je bilo tako. Od odcepa ceste 900 m nm ene pol ure po (skoraj) kopnem in nato od Čaše dalje sklenjen sneg. Ko se dolinca izravna, desno v hrib in mimo jase Trije kaliči na grebenček severno od Snežnika ter nato po severni flanki na greben med M in V Snežnikom. Koča odprta, prijazna oskrbnika ponudita čaj, žajbelj in štrudel. Smučanje po isti smeri, žlahtni gnilec presenetljivo dobro smučljiv. Po cesti x-krat snemanje smuči, a je pač pomlad in cela Loška dolina je na njivah&#8230; Davorin MB, Grega LJ, Boštjan KP

Viševnik (Marijana & Marko, 20.04.2013)


"Očitno se novica, da je pokljuška cesta splužena, še ni zelo razširila, saj sta Pokljuka in Viševnik danes samevala", če malo parafrazirava. Zjutraj je bilo na parkirišču celo samo stopinja nad nulo, sneg na smučišču še kar kompakten, pomrznil pa ni. Višje na normalki je tudi kar kompaktno, dokler se držiš presmučanega/prehojenega terena, čim pa zaviješ malo po svoje, je samo še gnoj.

"Baza oblačkov bo večinoma nad vrhovi,..." in za oblačke je res tudi bila, žal pa je bila baza velikih oblakov pod vrhovi in naju je megla zagrnila na 1800 m. Od nadaljevanja in planov tako ni ostalo nič, z vrha sva par deset metrov prečila po grebenu (kopno) v smeri Draškega in s prve škrbine odsmučala navzdol po Severni grapi, ki pravzaprav niti ni grapa - temveč široka flanka in si lahko poljubno izbiral spust. Oranje po gnoju na 40-45° ni bilo nič posebno zabavnega. Spust sva nadaljevala severno od Kačjega robu, po nekaj porivanja je sledila presenetljivo luštna smuka po snežni podlagi, ki smučarja drži.

Snega je sicer za konec aprila na Viševniku in na Pokljuki še ogromno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Stol iz Medo dola carsko prečenje :) (Marko, 20.04.2013)


Vzpon po normalki z spustom v Janežev žleb ene 1100m direktnega spusta razmera super zakon lepo odjenjan juzni sneg spodaj trša podlaga.V žlebu so ponekod plaznice, ki pa nič ne motijo in omogočajo super skoke za se vecji uzitek.
Z vrha najlazje najdeš vstop tako da samo slediš grebenu v smeri Vrtače.Žleb zavije kakih 50m pod grebenom v levo lahko slediš tudi smučinam :)

Mala Mojstrovka (Mišo Jenčič, 20.04.2013)


Očitno se novica, da je vršiška cesta splužena, še ni zelo razširila, saj so Vršič in Mojstrovke danes samevali. Pred nami je bilo sicer ~6 smučarjev, po katerih gazi smo se lepo vzpeli do Škrbine v Grebencu. Oni so potem kar nadaljevali na smučeh tudi po Grebencu (prvih nekaj metrov je seveda kopnih), mi pa smo šli čez izpostavljena mesta raje peš in s cepini v roki. Naprej pa seveda lepo po gazi do vrha. Prvih 100 metrov za smuko ni bilo najbolj ugodnih, saj je sneg ravno toliko zmrznil, da se je zoprno prediral, nižje pa je šlo po južnem snegu odlično. Snega je še ogromno in v spodnjem delu sploh ni treba iskati kakih prehodov med ruševjem, saj je vse zalito. Seveda smo prismučali do potoka, kjer je bil čezenj celo sneženi most, a tudi stezica nad njim je bila povsem pod snegom in naši prednamci so jo ponovno kar "poštamfali" (ne vsi, ker so šli eni po dolini navzgor na pseh). To se nam je zdelo še malo bolj tvegano kot s smučmi po Grebencu in za tistih par metrov smo se ponovno opremili s cepini. Potem pa samo še formalnost po cesti do prelaza.

Stol iz Medjega dola (Franci, 20.04.2013)


V Medjem dolu se na smuči stopi že na izhodišču.Cesta proti Celovški koči je bila celo zimo ratrakirana,sedaj pa kočo oskrbujejo s sanmi,zato je sneg utrjen.Proti Stolu je sneg predelan,vdira se par cm.Na sedlu je smuči treba sneti za kakšnih 100m,nato pa z njimi do vrha.Razgledov danes ni bilo.Smučala sva v smeri pristopa.Sneg ves čas prijeten za smučanje,še največja nevarnost so bile snežne kepe,ki so se valile za nama.Tura bo še nekaj časa aktualna.Lp

Kredarica (Milan, 17.04.2013)


Gordan iz Kopra je imel željo da naredi Triglavsko transferzalo od Vogla pa do doline Vrat.Krenila sva v sredo. Vreme je bilo lepo začela sva na Voglu s spustom na Zadnji Vogel. Sneg je bil zelo razmehčan, že po kakšni uri so se začeli problemi z mojimi psi. Lepilo na mokrem snegu ni več držalo. Ker je bil sneg tako gnil sem začuda drugi del etape do Komne hodil kar brez psov. Na Komni sva se okrepčala in si vzela skoraj tri ure počitka. Proti večeru pa sva se odpravila proti Sedmerim jezerom tudi tam sem hodil brez psov. Srečala nisva žive duše. Okrog pol osmih sva bila tam kar lepo utrujena. Naslednji dan sva napredovala proti Hribaricam večinoma po senci,pa je bil tam sneg tudi čisto gnil. Psi so za čuda držali pod hribaricami pa je začelo žgati sonce. Gordan je odšel še na Kanjevec, jaz pa sem na kuhalniku natopil še malo vode, da sva dopolnila tekočino. Zavedala sva se namreč, da jo bova na vzponu na Kredarico v pravi vročini še kako potrebovala. Spust v Velsko dolino je bil klub mehkemu snegu čudovit. Sem ter tja se je sprožil kakšen manjši plaz vendar ni bilo problema kajti splazilo se je vedno pod tabo plast debela 15 cm, lepo si počakal in odsmučal za njo. Vzpon na Konjsko sedlo pa je bil prava muka nekaj časa s smučmi, špura se je zaradi pregretega snega vedno podirala. Ko je strmina narasla pa sva do kolena gazila na sedlo v pravi poletni vročini. Prav utrujena sva prišla na Kredarico kjer sva prespala. Na Kanjevcu sva opazila še dva para smučarjev drugače pa sva bila spet cel dan sama. Zjutraj sva se odpeljala proti Staničevem domu, sneg je bil do tam trd in se je super smučalo. Začetek spusta za Cmirom je bilo malo skorje, potem pa je bila smučerija po mehkem snegu čedalj boljša, sploh zadnja strmina. Vozila sva kot bi bila na smučišču in se pripeljala prav do ceste. Na nekaterih delih v gozdu na poti je že kar manjkalo snega in je bil to verjetno eden zadnjih spustov letos prav do ceste brez odpenjanja smuči. Sledila je še dolga pot do Mojstrane. Ravno takrat sta se mimo pripeljala dva v Berlingu, pa niti pomislila nista da bi nama ustavila. Tudi v hribih ni več tako kot včasih, ko smo si složno pomagali. Kaj češ slabe navade iz hdoline se dandanes selijo tudi v hribe. Nddaljvala sva mimo Galerij na smučeh, ko sva prišla spet na cesto pa sva zaradi pomankanja snega dala smuči na nahrbtnik in odšla naprej. Na srečo naju je pri Peričniku v avto vzel prijazen fant Miha iz Ljubljane in nama precej skrajšal pot. Sledil je seveda še obvezen postanek v Aljažovem hramu potem pa proti domu.

LP Milan

Brana (matej, 19.04.2013)


Parkiram na Jermanci. Štartam ob ca. 6:20. Do razpotja v Klinu (Kamniško sedlo-Repov kot) je steza suha, razen tistih štirih plaznic, ki so letos konkretno nafilane. Steza počasi prečka vse večje snežne zaplate, ki se malo pod studencem strnejo v lepo mehko vendar ne gnilo debelo snežno odejo. Studenček je ob tem času kar konkreten studenec. Plaznica pod studencem je dobro napolnjena s snegom. Kamniško sedlo lepo zalito. Peš gaz ni švoh, zato krplje pustim nad Jezerci. Na sedlu se odločim še za vzpon na Brano. Severna stran je lepo zalita. Želel bi, da nebi bila tako mehka, vendar se vseeno da. Kaša se vdira za kakšnih 20cm, globje pa drži. Za zahodnim grebenom severne flanke, na strehi že primankuje snega. Pa zato iz vrha vodi dol na flanko lepo zalit grapast vstop. Med spustom se za menoj minimalno plazi. Ko je del nad Štajer expresom za mano, jo mahnem dol proti Jezercem po flanki tik pod Šijo Brane. Se je med vzponom dalo slutiti, da je skriti prehod narejen. Sneg do prehoda kompaktno kašast. No prehod pa ni narejen. Sledi malo peš prečenja proti Vzhodu. Tukaj spet lepo zvezno zalito, dober sneg...pozor pa na jeklenico tovorne žičnice. Del jo poteka zelo nizko nad pobočjem (beri v višini vratu). Predstavljam si, da v kakšni švoh vidljivosti zadeva lahko postane nevarna. Na Pastircih prečkam pod steno Brane in po plazovini mimo studenca ter naprej po izteku plazovine dosežem višino ca. 1100m. Do avta mogoče še 15 min peš.

Begunjščica (m´re, 19.04.2013)


Ena iz repertuarja zelo izvirno :)...Gor po Šentanjcu, dol po Smokuškem. Kljub tropskim temperaturam še vedno solidne razmere. Vse turne variante (Šentanjc, Centralna, Smokuški) še vedno gladke brez kakšne velike plazovine. Da se še izsilit do avta, sicer pa kak korak, dva.
Trpeli Beno, Luka, Matej in moja malenkost.

Jalovec (IgorZlodej, 19.04.2013)


Turno na Jalovec iz Loške Koritnice, zakaj pa ne.

Pričnem torej nekje na sredi Loške Koritnice in grem na smučeh do ogromnega plazišča pod iztekom Loškega žlebu, nato romajo smuče na nahrbtnik in grem naprej Čez štenge. Pogled v grapo ne obeta nič dobrega in res, snega pod balvanom manjka vsaj 2 metra, sicer poskusim, ampak ne gre, zadeva je neprehodna in treba je narediti obvoz po markirani poti. Višje ponovno nadenem smuči, gre mi zelo dobro, sneg je sicer južen, ampak odlično napredujem. Na sedelcu za Turnom se kar na pseh spustim v konto pod zgornji del Loškega žlebu, nekaj časa še hodim na smučeh, ko se zadeva postavi bolj pokonci, pa smučke spet romajo na nahrbtnik. Skozi žleb je ena luštna "drča", po kateri se zelo malo udira, zato hitro napredujem, seveda na derezah in z dvemi cepini. Na Jezercih sledi kratek počitek, smuči pa nesem še nekoliko višje pod steno in se po klasiki oz. ne čisto povzpnem na vrh. Sledi sestop do smuči in "smučanje" tudi štanfanje skozi Loški žleb v prej omenjeno konto, sledi kratek vzpon in smučanje daleč dol proti LK. En del grem peš, saj snega ni pa tudi smučati ne bi bilo možno, saj gre zza z jeklenico zavarovano pot. Naprej dol grem po prehodu Čez Štenge, potem pa po mehki plazovini odsmučam dol do vode, jo prečim, in je višja kot je bila zjutraj, kar je sicer normalno, sledi še nekaj ceste po kateri pridem na smučeh skoraj do avta. Lepa in zahtevna tura, poznati je treba vse prave prehode. Trenutno ne priporočam.

Dovška Baba (1891m) (Miha, 16.04.2013)


Danes sva se z Alešom odpravila na Babo. Ob 6h štart z Jesenic. Z vozilom sva se pripeljela do Raven. Avto sva pustila pri odcepu za Visoke do tam je cesta prevozna.Nato naprej po cesti do planine s smučmi. Na nekaj delih sva morala smuči odpeti, ker so vmes kopni odstavki. Od prve zapornice naprej pa je po cesti do planine sneg. Po kratkem počitku na planini sva jo mahnila na vrh in potem odsmučala proti Ravnam. Na celi turi je bil sneg južen, smuka solidna.
LP Miha

Dovška Baba (1891m) (Miha, 19.04.2013)


Danes sva se z Alešom odpravila na Babo. Ob 6h štart z Jesenic. Z vozilom sva se pripeljela do Raven. Avto sva pustila pri odcepu za Visoke do tam je cesta prevozna.Nato naprej po cesti do planine s smučmi. Na nekaj delih sva morala smuči odpeti, ker so vmes kopni odstavki. Od prve zapornice naprej pa je po cesti do planine sneg. Po kratkem počitku na planini sva jo mahnila na vrh in potem odsmučala proti Ravnam. Na celi turi je bil sneg južen, smuka solidna.
LP Miha

Begunjščica (Matej, 19.04.2013)


Danes zjutraj sem na vrhu Begunjščice našel športna očala (verjetno od včeraj). Če jih pogrešaš pokliči na 041 413 323, Matej
Razmere pa še vedno solidne.

Galmhorn (Ksenija, 18.04.2013)


Za petek so napovedali padavine, zato smo soglasno spremenili plan. Vzpon na verjetno najbolj atraktiven vrh in nadaljše smučišče na naši poti smo "preložili" na naslednjič :). Današnja smer je bilo sedlo, s katerega smo se spustili proti dolini, še prej pa se vzpeli na vrh 3505m visokega Galmhorna. Tega krasijo krasni modrozeleni seraki. Na vrhu razgledi do Materhorna, Monte Rose, Mt.Blanca....Lepo. Smuka najprej po pršiču, s sedla pa krasna, pomladanska. Ko smo se približali dolini, smo zaradi visokih temperatur zaplavali po gnilcu. Smuko smo zaključili tik nad vasjo Reckingen, kjer smo sedli na vlak in se po 3,5 urni vožnji pripeljali do začetka naše švicarske Visoke poti, do Grindelwalda. Ta dan smo presmučali preko 2000 višincev.Nepozabno doživetje, odličen vodič Tomaž in seveda nadvse prijetna in zabavna družba sedmih turašev. Da o vremenu, ki nas je spremljalo pet dni, ne govorim. Če bi od zgoraj malo manj kurili, bi bilo že preveč popolno :).

Wisnollen (Ksenija, 17.04.2013)


Današnji dan se je pričel že ob 4.00. Priprava, zajtrk, čelke na glavo in proti sedlu. Tam se je začel rojevati dan. Vzhičeni nad pogledi in razgledi smo sneli pse in po pršiču odvriskali do vznožja naslednje gore..3590m visokega Wisnollna. Ponovno smo oblekli smuči in se vzpeli na vrh. Ker smo bili zgodnji in prav velike vročine še ni bilo, smo kar nekaj časa odlašali s spustom. In ko se je ta zgodil, se nam je zgodila tudi krasna pomladanska smuka do ledenika. Na ledeniku pa spet pse na smuči in proti koči, ki je s stopnicami "škrtarila". Niti 100 jih ni bilo :)

Abeniflue (Ksenija, 16.04.2013)


Napovedovali so poslabšanje vremena. Res smo imeli na vzponu na 3962m visoki Abeniflue meglo, mraz..ampak za vzpon nam je bilo to bolj povšeči kot vročina prejšnjega dne. Že med vzponom se je začelo nebo odpirati, občasno so se pričarali krasni razgledi. Na vrhu pa spet megla. Hitro smo se pripravili in med smuko čakali na milost z neba...ko se je megla razkadila smo odsmučali proti koči Holandija. Tam smo obnovili veščine uporabe plazovne žolne, potem pa spust do ledenika in spet na naše "veliko veselje" ponovno 467 stopnic do koče Konkordia.

Kranzberg (Ksenija, 15.04.2013)


Zbudili smo se v zvezdnato noč. Imate vse...cepin, dereze, pse...je bilo vsako jutro vprašanje našega šefa Tomaža. Še v mraku smo, s čelkami na glavah, šteli stopnice navzdol do deponije smuči, se pripravili in ...naša četica je oddrsala po ledeniku do vznožja naslednjega cilja, 3666m visokega Kranzberga. Vroče je bilo, kot da ne bi bili na 3000+. Do sedla pod vrhom na smučeh, potem pa dereze na noge, smuči na nahrbtnike in na vrh. Smuka z vrha je bila dobra, ne najboljša, saj se pred dnevi novozapadli sneg še ni predelal. Pa vseeno smo uživali. Brezmejna belina, obkrožena z vencem vrhov, ki jih zaljšajo seraki, mogočne opasti....lepota, ki je prevzela prav vsakega od nas. Ko smo privijugali do ledenika nas je čakal še položen, a dolg vzpon do koče Holandija. Kaj bi dali za oblake na nebu, ki bi vsaj malo prestregli vročino. Prespali smo v res prijazni koči Holandija s pogledom na višini 3238m.

Jungfraujoch (Ksenija, 14.04.2013)


Včasih je treba pogledati tudi čez prag...in pogledali smo v Švico, bolj natančno v Bernske Alpe. Iz Grindelwalda, pod mogočno steno Eigerja, smo se z zobato železnico vzpeli do Jungfraujocha na 3695m, potem pa odvijugali po največjem evropskem (debeline do 900m) ledeniku, do vznožja stene. Na eni od njenih polic gnezdi koča Konkordia, do katere vodi 467 stopnic (blizu 100 višincev). Te so bile "vrhunec" dveh turnosmučarskih dni. V koči smo namreč prespali dvakrat.Če odmislim vzpon po stopnicah :), smo v nedeljo samo smučali.

Krn (Franci Č, 17.04.2013)


Štart s planine Kuhinja in direktno proti vrhu.Sneg kar mehak, tako do vrha kar brez derez. Vmes smo poizkusili tudi s smučmi pa je bilo lažje brez. V Gomiščkovem zavetišču skuhamo kavo in na vrh. Spust smo opravili po desni flanki kjer je bil trši sneg, nato pa zopet v grapo, ter v najdaljši jezik proti dolini. Prismučali do višine 1200m. Glede na količino in kvaliteto snega, je bila tura dobra.
Več na http://ao.idrija.biz/

Grintovec (matej, 18.04.2013)


Štartala sva malo čez 5 pri spodnji postaji tovorne žičke za Kokrško sedlo. Mogoče slabe pol ure po kopnem, po tem pa v desno prestopiva na plazovino pod Kokrškim sedlom. Lepo narejenim stopničkam, ki se ne predirajo, se imava zahvaliti da hitro nabirava višino. Pod sedlom je snežišče brez sledu nočne zmrzali. Par sto višincev pod sedlom, stopničke izgubijo na kvaliteti in dile romajo iz nahrbtnikov na noge. Klemen, vztraja do sedla na smučkah, sam pa imam z dvesko malo problemov in jo na ramah ponesem do vrha. Na prečki proti Spodnim jamam se pa že pojavi malo skorje, ki se sicer predira. Splet okoliščin (tehnični problemi z okovjem za hojo na dveski) nanese, da se na vrh vzpneva po grapi iz Zgornjih jam. Ta strmi del izvedeva v precej gnilem terenu, vendar deluje vsaj plast pod zgornjimi 20imi cm, precej štabil. Pa JV stran Grintovca je res že dobro spucana. Vsaj med najinim vzponom dol nič ne leti. Na vrhu naju za spust premami lepo speglana streha. Ob ene 9:20 odvijugava po lušno odjenani strehi. Bi se dalo uživati tudi malo kasneje. V spodnjem delu strehe prečiva v levo na Zgornje jame in dalje po že fajn odjenani podlagi proti sedlu. No od sedla dol, pa voziva po gnilcu. Za spust v dolino uporabiva desno plaznico pod Kalško goro. Se jo da dobro izkoristiti, je pa na momente kar groba. En skok na plaznici je že kopen. Od konca plaznice do avta traja sestop mogoče 5 min.

Forca de la val (Debelikamen, 18.04.2013)


Začetek na Nevejskem sedlu, potem po gozdni cesti do planine Krni dol. Od planine naprej sprva trd sneg, potem pa vse bolj južno. Smučanje kljub visokim temperaturam in južnem snegu zelo dobro. So pa turi šteti dnevi, ker bo na cesti iz planine Krni dol v nekaj dneh na več mestih skopnel sneg. Trenutno se da z nekaj metrskim snemanjem smučmi presmučati prav do Nevejskega sedla.

Lep pozdrav.

zelenica (klemen, 18.04.2013)


OPOZORILO - nevarnost plazu http://www.gore-ljudje.net/novosti/90913/

Romatespitze (Breščak Marijan, 18.04.2013)


Do parkinga pod Jamnikovo koče brez problema. 4 &#8364; v kovancih cestnina pa si gor. Zapodili smo se mimo te koče, čeprav smo ob povratku našli dostop direktno iz parkinga. Sneg za jutranji vzpon perfekten. Startali smo ob 7h. Malo cikcak pa smo bili kar precej hitro na vrhu. Tu razvajanje v čudovitih pogledih na vse strani. Ankogel, Hochalm spitze in še in še. Smuka do dveh tretjin spusta enkratna, grifig sneg kot piše Mišo v spodnjem delu pa je bilo potrebno malo zagarati. Uživali na juhuhu smo Cenko, Jeti in Marijan.

Zadnja in Velika Mojstrovka (IgorZlodej, 18.04.2013)


Dobrih 100 metrov je bilo treba peš, potem pa pod cesto na smučeh in po stari cesti do Hude Ravni, tam grem na drugo, sončno stran in gor skozi gozd do markirane poti in naprej po dolgih snežiščih. Sneg je bil pomrznjen le spodaj na Hudi Ravni, višje pa dokaj komapkten gnilec, ki je omogočal hitro vzpenjanje. Višje je bil sneg ponovno pomrznjen, tako, da so prav prišli srenači. Z grebena sem odsmučal dol v neko konto, odlična smuka, tam ponovno nadel pse in se povzpel še na Veliko Mojstrovko. Na vrhu sem malo posedel, proti Mali sta šla dva. Smučanje dol do polovice po ravno prav odpuščenem srencu, nižje po zelo voznem gnilcu. V bistvu za te tropske razmere zelo dobra smuka.

Cesto proti Vršiču plužijo tudi s Trentarske strani, do 11 ure so prišli do 27 ovinka. Snega pa povsod še veliko.

Begunjščica (Marijana & Marko, 18.04.2013)


Zjutraj ob 4:30 na Ljubelju (razen enega avta prazen parkplac), po Osrednji, sončni vzhod sva ujela par minutk pod vrhom Begunjščice. Pomrznilo danes tudi ni, le odsekoma se je naredila rahla "skorjica". Smuka v grapi tako-tako, po plazu in smučišču je šlo pa lepo. Ob 7h je bil parkplac "poln".

Kmalu (verjetno jutri) se bodo v tem koncu začele objave s stavkom: "Prismuča se do..., z nekaj snemanji pa do..." ;-)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Kanjavec iz Zadnjice (Luka, 17.04.2013)


Z Rokom sva po dolgi vožnji šele ob sedmih štartala iz Zadnjice proti Prehodavcem.
Proti sedlu Čez Dol je bil sneg ravnoprav mehak in napredovanje hitro. Zelo podobno je bilo vse do Prehodavcev. Po normalki mimo Hribaric sva se vzpela na zahodni vrh Kanjavca.

V ravnoprav južnem snegu sva odsmučala do sedla med Poprovcem in Kanjavcem in nato proti Jezeru pod Vršacem. Povzpela sva se še do kuclja nad bivakom, od koder sva v res lepo smučljivem južnem snegu smučala po smeri pristopa. Rok je z nekaj snemanji smuči pridrsal prav do zadnje hiše v Zadnjici. Turo so nama popestrile med vzponov zlomljena moja vez(Diamir freeride) in pri povratku na Prehodavce zlomljena Rokova vez(pravtako Diamir fr.). Del sestopa po cesti je tako opravil v notranjih čevljih pancarjev :) Načrti so bili sicer malenkost drugačni, a sva bila na koncu s smuko vseeno oba zadovoljna.

Begunjščica čez Smokuški plaz (Aleš S, 17.04.2013)


Ena popoldanska. Z avtom do Raven. Cesta do Smokuške je zasnežena razen nekaj kratkih presledkov. Vzpon po plazu je enostaven, ker je ravno prav mehko. Začuda se ni v prejšnjih dneh nič splazilo. In je Smokuški prav popeglan. Nekaj smučarjev je na vrh prišlo iz Zelenice, iz Završnice smo bili pa samo mi trije. Aladin je tokrat zadel v nulo. Gor grede smo hodili v senci oblakov. Ob pol sedmih je pa malo pod vrhom posijalo sonce. Na vrhu brez sapice in prav prijetno toplo. Sončenju smo se odrekli, da smo lahko tudi odsmučali v soncu. V zgornjrm delu smo smučali skupaj s snežnimi polži in na koncu kar resnimi kepami, ki se jim je bilo treba izogibati, da nas ne bi podrle. Spodaj je sneg že bolj predelan in je bilo prav uživaško. Tudi skozi gozd je šlo ob potoku čisto do avta. 3x juhuhu Boris, Jure in Aleš

Kocbekov dom na Korošici (Bernard , 17.04.2013)


Danes odcep za Planinška - Podvežak - Kocbekov dom na Korošici - Kocbekovo zavetišče in kapelica na Molički planini - izhodišče. Snega je res ogromno, verjetno bo smuka možna še v maju.

Rodica (Aljoša Belingar, 16.04.2013)


Po nedeljskem obleganju je Rodica danes samevala. Do Šije z žičnicami, potem sva z Maretom odsmučala v Suho, vzpon na Rodico in smučanje v Suho. Vzpon na Orlove glave na pivo. Za konec pa še s sedežnico na Šijo in smučanje po Žagarjevem grabnu do spodnje postaje gondole. Snega je na Rodici ogromno. Tudi v Žagarju je veliko snega, danes je šlo še brez snemanja smuči. Sneg je temperaturi primeren - južen, vendar lepo smučljiv. Rodica vas ne bo razočarala.

Mangart (via bivak Nogara) (Vanja Starčević, 14.04.2013)


V soboto smo se odpeljali do Belopeških jezer, snega je v dolini še 80 cm. Po poteh 513 in 517 smo se povzpeli do pod steno Mangarta. Skalni skok s katerim se konča pobočje ki se se spušča z vrha (Mangrtskega) Travnika smo obšli po levi (izpostavljeno, tanka skorja, strmina do 50 st) in nas je, zaradi zelo poznega štarta, nad skokom že ujela tema. Nadaljevali smo po vpadnici, mestoma trdo (plazovina), mestoma se vdiralo do kolena. Zaradi teme smo šli smo preveč v levo in za nekaj 100 m zgrešili bivak tako da smo že 100m nad njim na smučeh prečili v desno in se potem spustili do njega. Sledilo je še izkopavanje vrat od več kot en meter snega. V nedeljo smo na smučeh nadaljevali z vzponom na škrbino Aco je tam sklenil da mu je dovolj vdiranja, katero smo pričakovali tudi ob vzponu na vrh ter je odsmučal proti Plazju in v dolino. Midva sva nadaljevala, do vstopa v Zimsko smer je sneg bil trd kot beton, s srenači je šlo. Kmalu so naju ujeli trije Italijani in dva Avstrijca, ki so prišli čez Plazje in za katerimi sva sledila. Po letni poti smo obšli skok ter potem nadaljevali po Zimski smeri. Zaradi nepredelanega snega so Italijani in Avstrijci obrnili na 2500 m, Italijani so potem sestopili do Italijanske poti, midva sva šla za njimi. Na prečnici je bil kompakten, suh sneg, do pod strmino predvrha smo nadaljevali na smučeh, potem še bilo še 10 min peš do vrha. Razgled enkraten, vse je pod snegom kod da bi bil februar. Sestopili smo do smučeh in previdno odsmučali do prečnice in jo spet prečili peš. Kljub pozni uri (začeli smo sestop ob 13.30) je sledila je uživaška smuka (odjenjanih 2 cm na trdi podlagi) do Plazja. Smučala sva po vzhodnem kraku Plazja, v gornjih 400 m kot da bi šla po pisti, potem 300 m ojuženega snega, pod 1350 m gnilec

Zirbitzkogel (Mišo Jenčič, 16.04.2013)


Pri Sabathyhütte je bilo kljub delavniku kar nekaj smučarjev (pa tudi vojakov; čez nekaj časa se je od nekod slišalo silno pokanje) in po sledeh predhodnikov je bil vzpon v ravno prav omehčanem snegu hiter in enostaven. Ko sem dosegel vrh, se je žal skoraj povsem pooblačilo in tudi koča je bila zaprta, tako da sem kmalu odsmučal. Smuka po prijetni čoftici je bila enostavna, a noben presežek. Na izhodišču je še kake tričetrt metra snega in smuka do avta bo po mojem možna še 1. maja.

Begunjska Vrtača (Primož, 16.04.2013)


Glede na vse napisano o pogorju Begunjščice,naj dodam samo opis Lenuhove grape v dopoldanskem času. Za vzpon so prav prišle stopinje predhodnikov. Stopinje so bile stare nekaj dni, najbrž od MMJ.Do približno polovice grape, nato jih je "zafrajhal" s plaziči smučar ,ki me je presenetil,saj gor ni šel po grapi. Smučanje v "gnilcu" mi je bilo kljub pekočim stegnom v veliko zadovoljstvo. Sem pa izbral zadnji del grape dol gledano levo,kjer je izstop smeri čez manjšo razpoko.. Grapa je še vedno normalno smučljiva,razen okoli 20 metrov bočnega voblanja na začetku zadnje tretjine smeri.Smučanje po plazu do cilja ste pa že vsi lepo opisali.

Begunjščica (Marijana & Marko, 16.04.2013)


Ker "vsi" objavljate današnje jutranje razmere na Begunjščici, se spodobi kaj zapisati tudo o popoldanskih razmerah...

Vreme je bilo spremenljivo in vsakič, ko je posvetilo sonce, se je mimogrede kaj podrlo. Ko sva po smučišču hodila pod Begunjsko Vrtačo je po Kozorogovi dvakrat pošteno zagrmelo in špricalo čez steno. Zatem se je kmalu spet pooblačilo in počasi celo začelo po malem rositi.

V Y jih je danes že nekaj hodilo in vsaj eden je tudi smučal, vseeno stopinje niso kaj prida držale in se je v globoko naluknjan gnoj še dodatno udiralo. Smučarija po Y je bila v takem naporna in prav nič uživaška, na plazu in po smučišču pa je šlo zelo solidno in se je prav luštno vijugalo: po takem snegu gre bolj počasi, zato pa ležerno.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Begunjščica (Čeha, 16.04.2013)


Malo pred šesto uro iz Ljubelja proti cilju.Sneg že zjutraj omehčan.Zelo toplo.Odločimo se za vzpon po plazu sv.Ane.Matjaž vleče špuro naprej.Bolj je strmo,bolj uživa,seveda saj se bliža najlepšim letom(50).Midva z Pavletom pa gagava.No če so drugi zadovoljni, pa naj bo.Kar hitro smo na robu in vrhu.Tam se spoznamo z Juretom,do sedaj le virtualni prjatu.Izmenjamo par besed in t"kratkega in na šiht.Vsak po svoji smeri.On z kolegom(dohtarjem) po Centralni grapi,mi ki imamo malo več časa pa Smokuški plaz.Sneg rahlo južen in težak,a z vsakim metrom spusta boljši.Na koncu smo že ju,ju,ju,sam ne toliko kot Aleš(1.stopnja)Pri izviru Završnice nadenemo pse in nebodigatreba vzpon na Zelenico.Hvala Bogu,da ni sonca.Z pekočimi nogami,kar je očitno skupno vsem,se oddričamo do avta.Vseeno smo z turo zadovoljni,toda previdnost pred plazovi ne bo odveč.

Begunščica (2060m) (Miha, 16.04.2013)


Danes urco prej iz nočne in takoj proti Ljubelju. Z Ljubelja ob 7h štart proti Zelenici. Po kratkem premisleku na Zelenici pa se zapodimo v centralno. Do vstopne grape brez težav s smučmi in kožami. Nato pa smučke na nahrbtnik in pješke do vrha:). Za vrha skozi centrelca brez problemov. Po plazu in naprej do Ljubelja pa gnoj od snega. Fejst so noge pekle:) Ampak na Ljublju zadovoljni vsi! Miha, Miran, Rajko in Aleš.
LP.

Begunjščica (Jure N., 16.04.2013)


Malo bolj pozen šiht, pač bo treba podaljšat v noč in sva z Žigom šla na Begunjščico. Po Šentancu krasna zglajena gaz, hvala Čeha. Na vrhu malo debate z virtualnimi znanci TKG. Centralna grapa ni grapa ampak široko smučišče. sneg ni bil nič pomrznjen, tako da se je lepo dalo peljat dol. Do avta so pa noge malo pekle po tem težkem snegu. Tura bo aktualna še dooolgo, posebi če bo malo stisnilo. Uživala Jure in Žiga

Viševnik (Igor Dežman, 15.04.2013)


Včeraj zvečer ko sem prikolesaril iz službe,sem se ob pogledu na večerno zarjo odločil,da jo skočim na Viševnik.Oskrbnik Jože na Lipanci,mi je povedal da je cesta do spomenika z običajnimi avti neprevozna(GLOBOKE KOLESNICE),tako da je bil Viševnik kar prava izbira.Od vojašnice sem startal ob 6 uri,sneg malo pomrznjen,vendar se je če si stopil izven ceste prediral,z višino pa je bilo zmeraj bolj pomrznjeno,tako da sem od zgornje vlečnice uporabil srenače.Do zlatih vod ena sama muka,luknja pri luknji,naprej pa je špura ohranjena do vrha.Na vrhu sem bil ob 8 uri,namesto da bi takoj začel s spustom,pa sem eno uro užival v brezveterju in soncu,to je bila napaka,saj se je ob spustu že prediralo,tako da sem iskal osojne flanke kjer je bilo odlično,od zlatih vod naprej pa sam gnoj.L.P.Igor

Vrtača (Peter, 14.04.2013)


Vrtača čez Žleb iz doline Bodental. Na izhodišču me pričaka pomrznjen nepredirajoč sneg. V gozdu proti Žlebu je skorja, ki se občasno predre,v zgornjem delu Žleba zbit trd sneg in štapne. Smuči na nahrbtnik in z derezami naprej na Vrtačo. Na vrhu srečam tudi Nikota,ki je prejšnji dan na turi proti Stolu dal idejo za današnjo turo skozi Žleb. Tja do 9,30h je žgoče sonce že dobro ojužilo zgornji del grape,tako da se je nov sneg pri smučanju plazil. Skok v grapi je lepo zalit. V Žlebu zgoraj zbit trd sneg,v srednjem delu malo skorje,spodaj desno in proti gozdu pa po malo staljenem srenu naprej. Fenomenalna tura.Lp.

Še enkrat Rodica 1966m (Swiss, 14.04.2013)


Pozdravljeni !

Poleg Francija in Joškota , dodam še iz moje strani . Dan je bil res krasen in še bodo ta teden . Udeležba tokratnega turnega smuka Rodica 2013 je bila res množična . Preko 200 turnih smučarjev se je udeležilo " praznika " . Nekateri s pomočjo žičnice na Vogel , drugi pač na smučeh iz doline . Laški Rovt je bil izhodišče . Na pl. Suhi so gostitelji AO Bohinj pogostili vse sodelujoče . Sledili so pogovori in druženje . Hvala za gostoljubnost in se vidimo .
LP in srečno !

Zadnjiški Ozebnik in Prehodavci (IgorZlodej, 15.04.2013)


Tale otoplotev je pa res povsem nepotrebna, upam, da se kmalu spet ohladi. Tudi zato sem namero hitro spremenil in se zapeljal v Zadnjico.

Grem po cesti, kjer še vedno leži sneg, zavijem na gozdno vlako in po njej naprej. Proti Zadnjiškemu Dolu so smučine, špure pa ni. Sneg je gnil, vendar na smučeh lepo napredujem, tudi čez mehke plazovine. Nad sedlom Čez Dol me pozdravi sonce. Sneg je tukaj bolj kompakten, razgledi pa čudoviti kot vedno. Še lepši so z vrha, saj je Zadnjiški Ozebnik poznan, kot najlepši razglednik Zahodnih Julijcev, čudno je le to, da ima izredno malo obiska, pa saj ga niti ne potrebuje, ta pravi že najdejo pot na njegov vrh. Ob 9.45 odsmučam dol proti Dolu, sprva več kot odlično po srenu, nižje je bilo treba bolj na mehko po občasno ugrezajočem se gnilcu. Spodaj ponovno nadenem pse in srenače in jo uberem čez "zimski prehod" proti Prehodavcem. Pomrznjen sneg lepo drži, kako ne bi, saj so to severo zahodna pobočja. Psi in srenači pa vlečejo, da je eno samo veselje. V slabi urici sem pri koči. Dobre pol ure imam na razpolago, tako si pač določim in točno ob 12 odsmučam. Fenomenalne razmere do sedla, potem pa odlično v dolino, s tremi snemanji smuči za par metrov pridem do....V Zadnjici se ustavim pri Borisu, rečeva nekaj o zimi, nekaj o preteklosti, Trentarjih, pogledava opasti na Pihavcu.
Aja ocena lahko, da ni realna, pa saj verjetno nobenega ne zanima, še manj zavezuje.

Rodica (jože dakskobler, 15.04.2013)


Rodica je Kraljica to vam že lahko povem, še posebno iz naše Graparske strani. Južna pobočja Rodice so strma in pristopnikov se trmasto brani tako, da je treba kar zagristi v strmino po Jehlcem in se nič kaj spraševati, kaj je nam tega treba hehe. Z avtom se da malo više od zapornice z Mihom štartava že malo pozno pa bi tudi bolj zgodnja ura razmer ne spremenila prav dosti. Sneg je južen in odjenjan že na začetku pa se tolaživa, da bo višje bolje a ostalo je pri tolažbi hehe. No pa vseeno lepo napredujeva proti vrhu grebena nad Jehlcem. Strmine so polne južnega snega in tu pa tam se sproži manjši plaz, ki naju opzarja na previdnost. Na grebenu sva na varnem in si lahko oddahneva. Razgledi so božanski in tudi samote je dovolj, samo ptičje petje nama dela družbo. Na vrhu pa srečava Milana in njegovega kolega oba poklicna gasilca in seveda pogovor je neustavljiv :) Malo pred nama pa je bil na vrhu tudi Rok, legenda Rodice. Smučanje z vrha na sedlo poezija in verjamem, da tudi naprej do Suhe ni bilo nič drugače. Ampak Kerlci gremo tja od koder smo prišli vendar zelo previdno. Iz prve grape pride Miha nazaj na greben in po smeri pristopa odsmučava proti dolini. Je pa to bilo res posebne vrste smučarija ko moraš najprej splaziti zgornjo plast novega snega in po plazišču odpeljati naprej. Vse se je srečno končalo v slabi uri sva na varnem pri avtu. Vse ostalo pa sva nadoknadila v Podbrdu.
Lep dan, lepa tura in kar je lepo se ne pozabi. Rodico iz Ruta sva obiskala Miha in Jožko. Pa lep pomladni pozdrav iz prelepe Baške Grape :)

Špik nad plazom (Štehi, 14.04.2013)


Včeraj smo presmučali dolgo planirano flanko Špika nad plazom. Na vršno flanko smo se povzpeli po prečki, ki gre od pristopa na Škrbino nad Cijajnerico.
Ramere za smuko so bile super, če ne skoraj idealne. Smučali smo z vršnega grebena po levi varjanti (gledano od spodaj), ki je strmejša, vendar je bila dlje časa že obsijana s soncem in je bila zato boljša izbira. V spodnjem delu nismo smučali po smeri pristopa, pač pa po flanki naprej, na ravnost med skalami.<br />
Fajn tura, fajn razmere. Treba pa je biti pravočasen...<br />
Več slik na TurnaRit.si

Koroška Rinka (Cici, 14.04.2013)


"Otroku se sveti glava. In to je dobro!", pove misel iz čudovitega legendarnega opisa gornikovih doživetij v bivaku pod Skuto. Tudi naše so se svetile, ko smo rili gor skozi Žmavčarje. Od neznosne vročine in zariplosti, a to ni pomenilo nič kaj dobrega.
Do spodnje postaje žičnice avto že zmore in Stojko je znal to izkoristiti. Potem smo jeli podrsavati čez sneg. "No, ja," sem si mislila, "tu je bolj gnilobca, naprej pa nas bo gotovo vzradostil srenec", in pognala sem se prek goličav vstopne strmine, da so se pljuča napihovala kot pri kaki žabi tisti mehurji. Ko je strmina popustila, ko smo spet natikali smuči in je Andrej komentiral, da nam ture vendarle ni treba zaključiti v dveh urah, je priletel helikopter. Pobingljal je s štrikcem in iskal signal nad debelo plazovino v Kotliškem grabnu, ko smo mi drsali naprej. Zgornja plast, ki je terjala srenače, je bila zgolj prevara, saj te je od časa do časa sneg kar pogoltnil, če ne ravno celega, pa vsaj palico ali obe. In niti malo radosti nista vzbujala tale helikopter in goltajoča gniloba. Pri skali, tam kjer dolinica zavije na levo, smo se že temeljito svetili, za ovinkom pa so nam sončni svedri vzeli še poslednji dar govora. Le še kak vzdihljaj oplemeniten z grdo besedo je prerezal kuharijo, ko ti je smučka zdrsnila iz špure v razkorak v cedeči povrhnjici. Pri bivaku se je situacija nemudoma izboljšala, navlekle so se meglice in sneg je postal trden, malenkost popuščen, res lep. Ta gorska enklava, polna domačnosti, z drobnim plesnim podijem, nemara vinsko kletjo, pa je ječala od zimskih tegob, ki jih je veter prav surovo vrezal v njena nedrja. Okno se je v neki situaciji, vsekakor v silnem vetru, vdalo in snežni zameti so napolnili njeno notrajnost vse do zgornjih kotov pogradov. Plemeniti gornik brž poprime za lopato in očisti ledeno zaveso. Gotovo pa bo dom terjal še dodatne posege v smislu zračenja, tretmana namočenih vzmetnic in pregrinjal. Mi smo od tu krenili naprej. Po desni varianti. Se pravi do kotanje, pa potem nad njo in gori do Rinke. Takisto smo odsmučali. Vriskaje. Kot da bi sami sebe mazali dol po putru. Mestoma smo se rahlo pripopali na novejši sneg, a tudi to je rešila Andrejeva prekrasna "zlata sveča". Bolj smotano je postalo pod bivakom. Najprej se je pridno plazila zgornja plast, suvereno, a k sreči dovolj počasi, da si se lahko umikal cedečim se smrkljem. Bolj ko smo se spušali, bolj je postajalo "smrkljasto" kar vse skupaj in previdno smo brodili, klavrno iščoč "protiplazovno varnost" med kukajočimi vejicami. Nemara tudi z nekaj sreče smo prišli do gozda, se tam odpovedali Kotliškemu grabnu, ki je še kar zbiral Branine prispevke, se lotili strmine v rahlem drncu, pa zadnjih nekaj sto metrov spet na smučeh, da se je reklo "do avta". Tura zares zasluži poklon, a ne v teh razmerah. Spodaj je res čudno in ne priporočam, pravzaprav odsvetujem. Pošiljam pa tudi vsem polube in vsem pozdrave, Cici, z Darjo, Andrejem, Branetom in Stojkom.

Rodica (Franci, 14.04.2013)


Včeraj smo se udeležili smuka z Rodice.Pokazala se je v najboljši možni luči.Vreme odlično,krasna družba in najboljše razmere za smučanje.
Omenil bi še našo traso.S Šije smo odsmučali v Suho,nato vzpon na Rodico,smučanje v Suho,vzpon na vrh Šije in zaključni spust po Žagarjevem grabnu do zaslužene osvežitve v poletno toplem Bohinju.
Bil je enkraten dan.Lp

Grossvenediger (Gašper, 14.04.2013)


V soboto zjutraj do Hinterbichla in potem počasi do Defreggerhausa. Sonce je pošteno žgalo celo pot do bajte. V spodnjem delu se preči kaj nekaj plazovin.
V bajti konkretna gužva- kaj pa bi bilo pričakovati ob tako lepi napovedi?
Zjutraj pa v gosjem redu preko ledenika na vrh. Kot že napisano-megla in malo sneženja vmes. Vrh smo zagledali ko smo stali nekaj deset metrov pred njim. Sicer pa ga ni bilo težko najti, glede na promet proti njemu.
Sledil je spust, ki je bil cel zgornji del meglen pa smo malo tipali. Smučali smo direktno dol od ledenika in ne po smeri pristopa.
Vreme se je nižje popravilo in sonce je spet nažgalo.
Smuka dobra z vmesnimi deli, ki so malo cukali. Tudi kaj nezvoženega se je našlo.
Po Schiwasserju pri Johannishütte pa po cesti do izhodišča. Precej gnil sneg nas je popeljal skoraj do tam, kjer smo začeli dan prej. Glede na temperature se bo smučke za tole turo v prihodnje dalo nataknit šele precej višje.

kakorkoli..lep vikend v super družbi..
sam sem prvič hodil po ledeniku in je bila to krasna priožnost, da ledeniško navezo preizkusim tudi v praksi..

uživali Ivana, Ana, Igor in Gašper

Ratitovec (Franci, 13.04.2013)


Malo pozno,pa vendar.
V soboto se po jutranji nevihti z Ireno odpraviva na Ratitovec.Štart pri Lovski koči,preko Rihtarce in skozi Razor na Vratca.Tu je bilo že kakšnih 5cm stiropora.Nadaljevala sva mimo rudnika na vrh.
Nazaj sva smučala direktno v Razor in po smeri pristopa do Lovske koče,do katere se bo dalo smučati še nekaj časa.V glavnem prijetna smuka po pomladanskem snegu.Lp

Grossvenediger (Marijana & Marko, 14.04.2013)


Da ja ne bi preveč odjenjalo, sva že ob 3:20 štartala s parkirišča nad Bichlom (1480 m), ko je bilo nebo še brez oblačka, zvezd pa "nešteto". Cesta je bila tako pomrznjena, da sva pogrešala srenače, saj je bilo po gazi zaradi zdrsavanja "nemogoče" hoditi. Prav tako je preko ceste polno plazovin in je bilo mestoma v temi kar tečno. Pri Johhanishutte se je nebo že oblačilo, višje je začelo snežinkati, pri Defregger Haus je bilo povsem oblačno, na ledeniku pa je vse skupaj zagrnila še gosta megla. Temu v "novoreku" pri sosedih pravijo "strahlender Sonnenschein", kajti tako so napovedovali nedeljsko vreme. Približno v stilu Märchenwiese in Mlaka...

Očitno vreme tudi avstrijske vremenkote ne uboga. Na srečo se je zgornja koča začela prazniti ob najinem prihodu, tako da sva v vse hujši mlečni belini sledila ostalim do najvišje točke. Nekateri (= Slovenci) smo po ledeniku hodili nenavezani, ostali pa v veliki večini navezani.

Zgoraj bi bila smuka lahko zelo dobra, če bi se kaj videlo, pod ledenikom smo vozili naravnost navzdol (po pobočju zahodno od zgornje koče): večinoma dobra smuka, vmes pa tudi obupna skorja, spodaj pa lepo smučljiva skorja, ki je držala. Šele na cesti nama je zgornja plast za drobec spustila, tako da je bil rodeo malo bolj mehak. Peš sestopa je bilo danes za par minut, lastniki "primernih" smuči, pa so še prismučali do tal.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Krahkopfe, 2847 m (Marijana & Marko, 13.04.2013)


Začuda zjutraj še nobenega pri Sadnighaus, pa sva štartala šele ob pol osmih. Novega snega je bilo 10 (in višje do slabih 20) cm, pod njim je bil v spodnjem delu gnoj, višje pa trda (na vršnem pobočju pomrznjena) podlaga. Smuka v takem je bila idealna, prašilo se je kot za stavo. Pri spustu se je uživancija končala nekje na dobrih 2100 m, kjer se je začel vedno hujši gnoj in prečka, ki je izpostavljena plazovom...

Krahkopfe glede na videno ponuja boljšo smuko v primerjavi s Stellkopf-om, ki je, glede na zapise po forumih, bolj obiskan. Očitno 'prevaga' 5 m višine. Ostalo je Mišo zapisal - a če bi vedela, čigavo pivo se hladi v snegu, bi ga druščini nekaj na račun gazi gotovo manjkalo ;-)

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Hohkowbl,Purntol (Luka, 14.04.2013)


Ni bilo druge kot izkoristiti dobre razmere in zaenkrat še solidno zasneženost v Pečeh. Sneg na gozdni cesti nad Rutom hitro kopni(prismuča se do 1100 m.n.v.).

Nad gozdno mejo sem zaciljal proti Zahodni grapi v Matajurskem vrhu(V,350m), ki je ponujala krasne razmere za vzpon. Na greben sem prišel h križu, ki pa je globoko pod snegom. Po grebenu sem se sprehodil prav na glavni vrh, od kjer sem v super razmerah(greben trd, z nekaj cm babjega pšena, v grapi odjenjano) odsmučal v smeri pristopa. Na snežišču nad gozdom sem prečil pod Novi vrh, od kjer sem nameraval obiskati Roka na Rodici, vendar sem zaradi težav s psi spremenil plan. Oprtal sem smuči in se namenil v grapo levo od Picajzla, po kateri sem se v kopnem že večkrat povzpel. Imena ne vem, je pa precej ozka in konkretno strma, njen izstop pa je v vpadnici najvišje točke Purntola. Če kdo ve kako se imenuje bi prosil za informacijo.

Z vrha sem najprej odpeljal v smeri Rodice, nato pa po prvi široki grapci na jug. Pod steno sem prečil v levo do vstopa v Skrito grapo za Pečmi(med Malo in Južno steno) in po njej vse do izteka. Grapa je res na široko zalita in zelo udobna - 40-45°, z manjšim skokom spodaj. Po gozdu je sledila še smuka do avta po južnem snegu, ki je zelo lepo smučljiv.
Danes je bila smučana tudi "zimska smer" s Hohkowbla in tudi od tam sem dobil informacije o dobrih razmerah.

Fotke:https://plus.google.com/photos/100083761202545950880/albums/5866690163104659649

Pic Cjadin (BoštjanL, 14.04.2013)


Spomnili smo se, da letos v Karnijcih še nismo bili, pa še plazovna napoved je bila boljša &#8211; in zadeli smo terno! Od (žal še zaprte) koče Tolazzi (1350m) kar na smučeh sprva po zasneženi mulatjeri do planine Moraret in nato po širokih in ne prestrmih pobočjih na Pic Cjadin (2302m). Dež pred dnevi je naredil čudovito delo, zbil sneg, tako da so bili v srednjem senčnem delu še ob 11h dobrodošli srenači. Okoli 13h spust z vrha je ponudil pravljico ravno prav odjenjanega snega kljub južnim pobočjem in primerni spomladanski toploti. Predirati se je začelo šele pod 1600m, ko je itak smuk po cesti. Kulinarični zaključek v biatlonskem centru nad Forni Avoltri. Tura bo v spodnjem delu OK še kakšen teden, zgoraj več. Je pa treba cilje v Karnijskih skrbno izbrati, snega je na splošno manj kot v Julijcih. Sandi, Grega, Rok, Matjaž in Boštjan

Hoč (jože dakskobler, 14.04.2013)


Ja Hoč je hribček, ki sem ga opisal že nič kolikokrat, obiskal pa še večkrat. Je kratka turca, ki ti nudi vse, kar imajo veliki. Še več pa mi pomeni, ker jo imam tik pred nosom in ker mi nudi neizmerno lepe poglede na gore, ki jih imam najraje Tolminsko - Bohinjske gore. Sedeti na konfinu Rapalske meje in gledati naokoli je zame vredno več, kot lahko napišem. No smučanje pa v tem času super, brez heca. Ko turni smučar spontano zavriska potem je to TO. S smučmi od avta do avta, kaj bi si človek lahko še želel.
Pa lep pozdrav vam želi Jožko iz prelepe Baške Grape

Eckkopf (Mišo Jenčič, 14.04.2013)


Prespali smo v vasi Mörtschach in danes zjutraj smo se odpeljali v dolino Zirknitztal. Ko gre cesta čez most, se je na njej pojavil sneg in 2WD avto smo pustili kar tam. S 4WD je šlo 100 višinskih metrov višje, do križišča pri Unter Kaser, 1594 m. Cesta v smeri elektrarne je bila splužena še naprej, a je vožnjo preprečevala zapornica. Zato smo šli po "stari" smeri mimo Rupitsch Kaser. Tam se začne gozdna cesta, ki nas je privedla na planino Kärber Kaser, 2035 m. Potem pa po odprtih pobočjih na sleme in po njem do pod vrha. Zadnji 150 višincev je potrebno opraviti peš, a se nam je sneg na grebenu zdel preveč kložast in smo vrh pustili za naslednjič. Sicer pa je bilo tokrat vreme bolj ugodno kot včeraj - med vzponom je bila visoka oblačnost in ni bilo pretirane pripeke; med smučanjem pa je posijalo sonce. Smuka je bila v gornjem delu vrhunska: 10 cm južnega na trdi podlagi; žal pa je v spodnjem delu, kjer smo se vzpenjali po idealnem srencu, vročina opravila svoje in smo imeli grozen gnoj. Ampak takrat je bila večina smučarsko ugodnih terenom že za nami.

V smeri ure okoli Hoher Sonnblick (andrej, 14.04.2013)


Dva tedna smo čakali na dva lepa, zaporedna dneva. In smo dočakali. Še več, saj so petkove padavine na južni strani vrgle 10, na severni pa dobrih 20cm pršiča do doline. V soboto smo začeli zgodaj, saj je tura na Hocharn(3254m) dolga in splača se ujeti suh sneg, saj ga sonce na JV legi hitro načne. Rano uro smo plačali z gaženjem od parkirišča do vrha. Z vrha smo bili poplačani s suhim pršičem, ki se je do koče Kolm-Saigurm na višini 1600m čisto ojužil. Enakomerna enkratna naklonina ne popusti niti za hip. Boljše razmere težko ujameš. Naslednji dan smo s trumami turnih smučarje mimo Rojacherhuette po grebenski poti zavzeli Zittelhaus(3105m. Še sreča da se večina vrača na sever in smo lahko v samoti pod ostenjem Roter Mann uživali plitek suh sneg na trdi podlagi. Seveda s padajočo višino pridobiva na mokroti, a tanka koprena na nebu nam je užitek samo še podaljšala. Z Mirando, Danico in Markom smo si bili edini, da nas te strmine nikoli ne razočarajo.

Veliki Javornik (Damjana, 14.04.2013)


Ker je Aleš že tolikokrat v letošnji zimi prehvalil Ženiklovec, je bilo treba enkrat, ko je čas le dopoldan, tudi poskusiti. Hvala tudi za natančen opis in navodila. Iz Tržiča sva sledila oznakam Lom pod Storžičem, nato Grahovše. Nisva zavila proti kmetiji Rekar ampak navzgor v zaselek Gaberc, čez zapornico za točno 1 euro, do konca vozne ceste (po Garminu cca 1170 m, večje parkirišče). Naprej po cesti, potem bližnjica čez gozd po markirani poti do sedla, kjer se ovinek ceste priključi bližnjici. Do sem je šlo lepo peš, pod planino Javornik pa sva nataknila pse. Bilo je lepo in mirno, srečala sva le nekaj planincev, presenetljivo je bila več kot polovica peš. Na vrhu pa presenečenje - prišla sta Aleša in Boštjan, s katerima smo prav prijetno pokramljali.
Smuka do planine Javornik v superlativih - ravno prav odjenjan zbit sneg. Če bi bil čas, gotovo vredno ponovitve. Pod planino do sedla je bil sneg težak in za naju težko vozljiv. Ustavila sva se še v bivšem zavetišču GRS, kjer naju je presenetila koča s prijazno oskrbnico in hladnim pivom. Pa menjavo 2 evorv za 2 x 1, kar ni trivialno, če želiš z avtom čez rampo tudi nazaj. Smuka danes po cesti še do avta, z eno krajšo prekinitvijo. Težko verjeti, da smo sredi aprila. Sem se bova še vračala, saj je res lepo in tudi varno, v vseh razemrah. Damjana in Andrej

Stol (France, 14.04.2013)


Po dolini Završnice se je bilo mogoče pripeljati precej daleč - z višjim avtom do travnikov Pri žagi. Vse od avta smo se na pasji pogon vzpenjali Skozi Zagon in dolino V kožnah. Z Markotom sva užival razgled z vrha Stola, Aljoša pa od malo niže.
Smučali smo po dolini med Orličjem in Srednjo pečjo. Snega je še zelo veliko in nam je v zgornjem delu nudil veliko veselja. V gozdu pa je bilo v globoko predirajočem se snegu predvsem pomembno priti cel nazaj. Prismučali smo vse do avta in nato turo zadovoljni zaključili z "mamutovimi rebercami."

Romatespitze (Tadej Pušavec, 14.04.2013)


Očitno je že cela Avstrija vedela, da je cesta do parkirišča pod kočo Jamnig prevozna, saj je bilo že navsezgodaj vse zaparkirano (zadnjih 200 metrov je bila cesta precej poledenela). Zjutraj je bila špura še malo ledena kasneje pa se je lepo hodilo. Proti vrhu se je vila kar poštena kolona smučarjev, na vrhu pa je bilo kot na semnju.... Na začetku je bil sneg malo skorjast, nižje pa smo lepo zavijali. Ker smo zaradi brezveterja na vrhu malo predolgo posedeli, je bilo proti koncu že malo južno, pa vendar je blo vseeno kar v redu.. Vse skupaj je nekoliko motila difuzna svetloba.
Je pa končno prišla pomlad in bo treba biti vse bolj zgoden, če bomo hoteli ujeti dobro smuko.
Na turi uživali Branka, Maja, Dragica, Janez, Raf in Tadej

Kriška stena (Rok Kovač, 14.04.2013)


Kljub temu, da sem izbral severno lego, so bile dobri smuki že dopoldne štete ure.
Zaradi obilice snega na senčnih SZ legah sem smuči zapregel že pri mostu pred bivšim hotelom Erike in se sprehodim po široki zratrakirani cesti ter vmes v miru opazujem vršace gora.Snega je pri Pl. v Klinu še 70-80cm, blizu 1m pa pri koči v Krnici.Višje hodim, bolj je toplo in čez pol ure pomrznjen sneg že odjenja.Gospodarja se zjutraj z ratrakom pripeljeta gor in odpreta duri koče.Vmes že zjutraj prileti enih par kanonad z Goličice in prav srhljivo je bilo za začetek ture tja med ostenja Kriške stene.Zjutraj je bilo še nekaj koprene, potem se razgrne modrina z južnikom v višinah.Pred mano so se povzpeli trije turaši in ustavili na kuclju zadnjega klanca zg. Kotla na pribl. +1800m.Od tu potegnem še malo višje na razgledni vršič pred steno, zg.kotla pa se izogibam, ker je sam kotel vpadnica stenskih vsipov s treh možnih smeri, prostor pa je zapovrhu še pičel nad ogromnim ostenjem.S strmejših sten se je že počistilo, nekaj snežnih poličk še čaka hujšo odjugo, predvsem pa z vrha sten zevajo ven nekaj meterske opasti!.En elipsast plazič se je sprožil v predelu skalne stopnje, ki je zgoraj že v napoklini kar naenkrat zdrsnil 20m nižje (voda je prišla do skal).Smuka je bila zgornjih nekaj 100m zelo lepa z odjenjanih nekaj cm na trdi podlagi, spodaj pa se je že prediral in ob dolgih zavojih je še kar držal.Ob ustavljanju v ovinku mi je celo palica potonila v sneg malo do ročaja, ob potegu vem pa so se palice kar same razstavile na tri dele.Problem sem rešil le z lopato, da sem prišel do krpljice globoko v snegu.Zratrakirani del do Kranjske gore je bil odličen, kot, da bi plaval s smučmi v neki mehki snovi, zavoji zelo lahkotni, čerav z manjšo širino ceste.Tudi Velika Dnina je danes dobila obisk, desna prečka do roba Dnine neproblematična.Tudi višje lep dostop s smučmi, verjetno tudi manj izpostavljen plazovom po poročanju prijetne skupine gornikov turašev iz Hotedršice-Godoviča, s katerimi sem se pridružil na pijači v Logu.Verjetno bo treba za en čas smuči pospraviti v kot, ko se bo po napovedi za 10°C le ohladilo po poletnem tednu, ki prihaja.LP!

Obir (Matjaž, 13.04.2013)


zaupal sem vremenarjem ... in se pod grozečimi oblaki in v pršenju podal na pot ;-)
je sicer sonce malce kasnilo ... sneg začel višje kot sem pričakoval ... tako da sem slabo uro smuči nosil ... a vseeno je bila kljub južnemu snegu smuka presenetljivo dobra ... in predvsem ... spomladanska ;-)
in seveda ni za zanemariti ... da sem imel že dalj časa nedotaknjena pobočja povsem zase ... tako da sem jih z veseljem zoral :-)

fotke: http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=231

vrtača (boris, 14.04.2013)


Izgubljen telefon nokia na relaciji Ljubelj, suho ruševje, Vrtača.Če ga kdo slučajno najde naj prosim pokliče na 040897100. Hvala

Vogel-Komna (Sandi, 13.04.2013)


Start z zgornje postaje kabinske in spust do Zadnjega Vogla. Zjutraj nekaj cm popolnoma razmočenega novega snega, a glede na vremensko dogajanje v tem delu gora prejšnji dan, so bile razmere presenetljivo dobre. Škofovih sledi seveda ni bilo več a nas je zjutraj vseeno nekdo prehitel in potegnil špuro. Vreme toplo in sončno brez oblačka in orientacija je pri taki fantastični vidljivosti enostavna. Novozapadli sneg se vsepovsod sipa s skal in strmih pobočij in ustvarja mini plazove. Na pobočjih v katera se upira dopoldansko sonce novi sneg drsi pod smučko, kar nekoliko otežuje gibanje na tistih nekaj malo bolj strmih delih a večjih težav ni. Osojna pobočja so nekoliko boljša a generalno je sneg povsod močno ojužen. Nad 1800 smo ocenili razmere precej boljše tudi na obsijanih pobočjih, sneg bolj mokast ali celo suh.
Kljub temu, da nekaj cm novega snega leti dol vsepovsod, smo razmere ocenili precej stabilne.
Na Govnjač se nismo spustili v Tolminsko lakev, kot je označena pot, ampak smo se vzdignili za Govnjaški kuk in smučali južno od Vrše. Ta del smuka je bil najvišji in tudi najboljši.
Planina Govnjač je popolnoma zalita, iz snega gleda samo oskrbovalnica in še ta je do vrha napolnjena s snegom, tako da je možno sončenje na "terasi".
Popoldne pooblačitev, difuzna svetloba in nekaj rahlih snežnih ploh.
Rodeo spust s Komne v savico presentljivo dober. Škarpe in serpentine so z izjemo spodnjega dela še popolnoma zalite, tako da je možno smučanje naravnost navzdol. Prismuča pa se zaenkrat še vedno do avtomobila in to brez ogrožanja smuči.

Srečno!

Fotografije razmer:
https://picasaweb.google.com/116785893695229100056/VogelKomna2013

Krahkopfe, 2847 m (Mišo Jenčič, 13.04.2013)


Cesta do Sadnighaus je bila malo zasnežena, a smo jo uspeli zvoziti brez verig (nazaj grede je pa že v celoti skopnela). Načelno smo bili namenjeni na Stellkopf, 2851 m, a gaz dveh predhodnikov je vodila na sosednji par metrov nižji Krahkopfe in smo ji pridno sledili. Vročina je vsaj mene dodobra zdelala in kljub pozni uri smučanja z vrha smo imeli v prvem delu odlično smučarijo - 10 cm novega rahlo južnega na trdi podlagi. V spodnjem delu, ko se teren položi, je sneg postal gnil tudi v globino, a to niti ni preveč motilo - bolj je motila difuza, ki jo je povzročila oblačnost popoldanskih ploh. Ko smo bili nazaj pri (zaprti) koči Sadnighaus, je spet posijalo sonce in hvalabogu smo imeli s sabo nekaj piva, da smo potešili najhujšo žejo...

Storžič (matej, 13.04.2013)


Štart za na Storžič danes ob ca. 9:30. Priznam, mnoooogo prepozno. Pa sva vseeno vztrajala. Avto sva pustila malo pred odcepom markirane poti, ki vodi do koče pod Storžičem. Do flank pod severno steno jugovina, flanka pa začuda kar kompaktna. No, čevelj bi se vseeno pošteno udrl. Sneg tu dol je lepo predelan. Najbrž je plaz iz kramarce in petega žrela potegnil minuli vikend. Plazovina precejšnja, vendar je gladkega terena še dovolj. Zaradi visokih temperatur je bila še plazovina sipka. Vstop v grapo je deloval kompaktno. Ni nama pa dišalo, da je vse skupaj že na soncu. Teren je na tej višini že poprhan z nočno porcijo. Po drugi tretjini grape je sneg postal zelo zoprn. Par cm. poprhanega na tanko skorjo. Spodaj nek premočen pršič, vmes pa še malo zmletega stiroporja. Na izstopni prečki pod vrhom narediva prerez, ker je bilo spodaj čutiti malo tršo podlago. Izkazalo se je, da na debeli skorji v globini ca. 35cm, vrhnji sloj hitro zdrsne. Pozna ura, in čudne nepredelane snežne razmere so botrovale, da sva jo mahnila samo do grebena in ne na vrh. Spust po grapi je bil pa super. Plazilo ni nič. Gnilec je začel bremzati šele v spodnjem delu snežišča nad gozdom.

Grintavec (Boštjan Trobiš, 13.04.2013)


Pomladanska tura na Grintavec iz doline Kamniške Bistrice. Z avtom sva se pripeljala malo nad žagano peč. Snežne krpe na cesti so preprečile vožnjo do spodnje postaje žičnice. S Kokrškega sedla sva se povzpela do Zgornjih Jam in nato levo na gornji del strehe. Z vrha se je v dolini kazala pomlad, ki je kar vabila v spust. Sneg nad Kokrškim sedlom 10cm svežega južnega na skorjasti podlagi, pod sedlom pa gnilec. Prismučala sva do ceste in še malo po njej. Za kakšno minuto pešačenja pa so poskrbele snežne krpe med katerimi je bil makadam. Smučala Matej in Boštjan.

Prestreljnik - Krnica (Jure N., 13.04.2013)


Včerajšnje deževje in popoldanske nevihte na Gurenjskem niso obetale ravno dobre ture. V bistvu smo šli pogledat na Nevejo, če bo bo. Zjutraj je mraz obetal in tako z gondolo do Gilbertija, potem pa cucki in na Prestreljnik. Sem mislil da smo malo pozni, vendar je bilo smučanje super, predvsem pa varno. Na škrbini pa en kup znanih obrazov, ki so prišli z B postaje. Bovčanskemu gostoljubju nismo mogli reči ne in smo skupaj peljali v Krnico. Nekako se napakirali po avtomobilih in zaključili z joto in ......... na letališču. Rok pa nas je prišel z Neveje iskat v Bovec. Uživali Borči, Janez, Samo, Lojz, Matic, Jure in Rok in mnogo ostalih.

Spominski turni smuk GRS Bovec (IgorZlodej, 13.04.2013)


Gorski reševalci iz Bovca vsako leto organiziramo spominski turni smuk v spomin na preminule gorske reševalce, ki so velik del svojega življenja posvetili reševanju v gorah.

Tokrat smo se glede na snežne razmere in vreme odločili za traso B postaja Kaninske žičnice - C postaja - Prestreljeniška škrbina, smučanje po dolini Krnice oz. "pod stenami" kakor je bilo komu ljubše in nazaj na B postajo. Nekateri smo se povzpeli še ne Prestreljenik in tako postavili pikico na i. Eni so prišli iz smeri Neveje, srečali smo se na Sedlu in skupaj odsmučali proti B postaji. Razmere seveda spomladanske, ampak kljub temu za ta čas in sončna pobočja zelo dobre, celo pršič smo furali, kot bi se izrazili ta mladi. Udeleženci s postaj GRS Rateče, Radovljica, Mojstrana in Ljubljana smo skupaj z domačimi gorskimi reševalci spominski turni smuk zaključili na letališču v Bovcu.

Se vidimo naslednje leto.

Lanež (Jurij Šoba, 11.04.2013)


Lani novembra, ko še ni bilo snega, smo hodili po tem delu pogorja Raduhe iz Kosmačevih rastk preko planine Vodole, planine Javorje, na Jelovec (1845 m n.v.), Lanež (1925 m n.v.), Durce in mimo koče na Loki. Že takrat sem si predstavljal možnosti smučanja, saj je veliko golih in ravno prav strmih terenov. Letošnja snežena zima je to več kot potrdila. Kolega si je vzel dan premora od dela in sva jo navsezgodaj mahnila od odcepa za Snežno jamo pod kmetijami Dežman, Prepadnik, Drolek, itd. proti Vodolam. Sled motornih sani je omogočala pešačenje brez krpelj in s smučmi na nahrbtniku vse do Vodol. Če si stopil za ped iz "špure" si se takoj udrl v sneg. Na Vodolah pa opremo na noge in proti Javorju. V gozdu se je pošteno udiralo, na jasah in višje na čistini pa ne. Kar se gozd pošteno vleče, sva se usmerila za 90 stopinj v desno in kar po strmi vpadnici proti grebenu Jelovca, saj se je gozd hitro razredčil in sneg utrdil. Zvonetu se je do grebena s krpljami v 15 % poti globoko udiralo, turne smuči pa niti malo, le obračanje na veliki strmini mi je popilo veliko moči. Ta del lahko dobrim smučarjem samo priporočam, saj ponuja okoli 250 višinskih metrov smuke, pa še v gozdu spodaj je precej prostora med drevesi.
Od prihoda na greben kot da se je odprl nov svet: širni razgledi na vse strani, snežne planjave Raduhe in trije zobje Lanež, Mala in Velika Raduha, tišina pa nikjer žive duše. Z Jelovca kratka idealna smuka v sedlo in vzpon na Lanež. Tukaj se ločiva: Zvone odkrplja proti Durcam pa na Loko in mimo Radušnika do "glavne" ceste, jaz pa nazaj po smeri prihoda na sedlo in vodoravno do grebena Jelovca. V rahlo ojuženem snegu krasno ovinkarim do planine Javorje ca. 1550 m n.v. in še naprej skozi gozd, kjer po malce tavanja najdem lepo zalit kar strm kolovoz, ki me po "vedlanju" pripelje na sredo vodolskih travnikov. Potem pa le še po cesti do izhodišča. Z avtom odpeljem nekaj km in na križišču poberem kolega. Pravi, da se je od koče na Loki navzdol precej udiralo. V okolici koče pa križem kražem sledovi motornih sani. Tudi jaz sem jih videl na Javorju in na Vodolah, kjer so narisali prav lepe vzorce. Včasih se sprašujem, ali je res kriza - kaj vse si lahko privoščimo...

Vogel-Komna (Škof, 11.04.2013)


Od Zadnjega Vogla skozi gozd do Žagarjevega grabna. Nizka oblačnost in veter sta poostrila pozornost in zasledovanje zimskih markacij. Sneg je bil moker a se ni pretirano prediral. Pričakovati je bilo več plazov. Snega je še izjemno veliko. Iz Pl. Govnjač sva se povzpela še na Za Gradičem, nato v preko Komne v Ukanc.
Tura bo v osrenjenem snegu prava poslastica. Le nekaj časa ji je potrebno še dati na razpolago.
Popotovala sta Jure in Škof

Vajnež (Breščak Marijan, 11.04.2013)


Z avtom se v Medvedjo dolino-Berental pride do parkinga. Od tam naprej pa je precej snega vendar so z ratrakom uredili pot, da je lepo uporabna vse do konca doline proti Celovški koči. Pri izhodu iz gozda smo zavili desno proti Vajnežu. Vse je lepo zalito. Stene Stola in okoliških hribov so lepo "ofrajhane", nekaj plazov se je že splazilo potencialni pa še čakajo. Pod steno Vajneža smo zavili v levo grapo - zadnji del s smučmi v rokah. Na robu nas je pričakal mrzel veter in gosta megla. Do vrha smo se lepo prezračili ,uredili opremo in hitro nazaj uživat. Smuka pod vršnim delom grape je bila prijetna, sneg ravno prav popuščen. Spodaj se je malo bolj ojužil pa je bilo vseeno prijetno vijugati v sončku. Po okrepčilu smo se pripeljali do avta potem pa - saj veste - tekoče zadeve. Uživali smo Igor, Cenko , Jeti in Marijan.

Viševnik (Franci, 11.04.2013)


Z Rudnega polja šele malo po 18-ti uri.V spodnjem delu sneg še ni nič zrnat,ampak povsem gnil.Od sedla do vrha pa je nekoliko boljše,kjer je sneg pomešan z Afriškim peskom.Na vrhu se je za kratek čas megla razkadila,nato pa se je vrh spet zavil v meglo.Smučanje je bilo povsem v redu glede na razmere.Lp

Begunjska Vrtača (Marijana & Marko, 11.04.2013)


Danes je bil dan za dolinske lenuhe in begunjskega Lenuha. Dva zjutraj nista mogla, enemu pa se ni dalo zgodaj vstati, pa smo šli (Jaka in MM) popoldne pogledat, če ni že preveč ojuženo. Bilo je ojuženo, a ne preveč!

Lenuhova smer je lepo zalita, iztek na Šentanca je na široko zasnežen in deluje nekam smešno položno. Zgoraj je bila "razmera" in smuka najboljša, prestop v zgornji žleb je bil nepredelan, namočen in zato malo psihičen, zgornji žleb solidno smučljiv, spodnji pa bolj namočen in je bilo potrebno precej "kidati", ker smo imeli "čast" kot prvi "orati". Tik za nami so šli navzgor naslednji trije popoldanski smučarski lenuhi...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Janežev žleb-Stol (Neža, 11.04.2013)


Današnje razmere za obliznit: Cesta od parkirišča je še lepo zasnežena in bo omogočala dostop "skoraj" do avta še nekaj časa. Vzpenjanje s srenači brez problema do vstopa v zgornjo desno grapo in tudi tam bi šlo, a se nama cik cakat ni več ljubilo in so smučke romale na nahrbtik. Na izstopu sva tudi zaključila zaradi močnega vetra na vrhu, ki pa pri vzponu ni delal problemov.V obeh grapah suh zbit sneg in tudi sneg, za katerega bi nekateri rekli zbit pršič,ki je omogočal uživaško smuko, sploh na delih z malo napihanca.Smučarija v izteku pa pika na i: gladka flanka z ravno prav odjenjanim. Spust sva pričela malo pred poldnevom, ko je sonce ravno prav obsijalo podlago. Dolina bo še nekaj časa ponujala smučarske užitke, ki so jih danes izkoristili tudi za smuko iz sosednjega Vajneža.

Skozi kotle do Jožice (Jure N., 11.04.2013)


Ta teden so me vremenarji 2x malo &#8230;.. Zato smo bili kar malo skeptični, kako bo vreme danes. ob 6h smo z 3.ovinka odsmučali, potem pa pse in po cesti in dalje proti Veliki Dnini. Ta velik plaz v Gruntovnici je že priletel, tako da smo ogromno plazovino obvozili po levi. Potem dereze in na vrhnjo nadstropje Dnine. Tam trdo, skorja, ki je na smučah lepo držala, peš pa predirala. Tu smo zavili v grapo med Poncama. Precej visoko na smučah, potem pa spet dereze. Na vrhu mraz, veter, ampak tudi zbit pršič na Martuljški strani. A se nam je smejalo. Hitro odsmučamo, ker nismo vedeli kaj je sonce naredilo na drugi strani. Do zadnjega kotla pršič, nato trdo, tudi puterček. Prvi kotel peljali 10m desno od grabna. So se pa sem ter tja kazale smučine, je nekdo dolgo nazaj užival gor, verjetno noro dobro. Potem pa začuda skoraj do ceste trda skorja, ki se je predirala. Noge pekle. Zaključili s plugom po peš poti in na skejt čez polje k Jožici na pivo. Krasna je tale zima, če lahko aprila odsmučaš 1800vm do avta, vprašanje kdaj spet nam bo uspelo turo ponoviti.. Uživali Žiga, Borči, Jure

Špik (IgorZlodej, 11.04.2013)


Cesta proti Krnici je utrjena, naprej proti Kačjemu grabnu ni bilo nobenih sledi. Na smučeh je šlo lepo, ampak, kaj, ko jih je bilo treba sneti in so romale na nahrbtnik. Gazila sva ponekod tudi preko kolen, ampak sva pregazila. Višje je šlo na smučeh super, srenači itaq obvezni. V vršnih pobočjih je bilo pred dnevi nekaj plazov, ki so nekoliko pokvarili gladka pobočja, ampak večjih težav niso povzročali. Na vrhu je precej pihalo. Smučal sem prav z vrha, saj je vse lepo zasneženo, pa še ravno prav je odpustilo. Nižje, kjer sneg še ni povsem predelan je bilo treba nežno zavijati, bil pa je tudi en prav lep odsek. Del poti je bilo treba seveda peš, čisto spodaj pa gnilec do ceste.

Na severnih pobočjih sneg še ni povsem predelan, nekoliko zna sceno pokvariti tudi novo poslabšanje, ga je pa veliko, tako, da ni bojzani tudi z majsko smuko.

Kofce gora (Čeha, 11.04.2013)


g.Velakavrh in g.Gregorčič sta obljubljala takšno vreme,da se nisem mogel zadržat,kljub nočnemu šihtu.Vzel kremo za sonce faktor 50,dovolj pijače,skratka pripravljen za pomladansko smuko.A ko sem se bližal Kofcam,bolj sem dvomil. Ko bom višje nad bazo oblakov pa bo.Res nekajkrat,samo za rajcat,se je res posvetlilo,a le za kratko.Veter je pridobival na moči.Sledi so bile le po grebenu,proti vrhu,ki pa je strm za hojo s smučmi.Peš se je pa kar dobro prediralo.Megla je bila kar gosta,da me je kar malo skrbela vožnja navzdol.No potem so se me Bogovi le usmilili in za nekaj časa se je razkadili.Na vrhu sem se samo pripravil in odsmučal.Če že navzgor ni bilo,je pa spust popravil slab vtis.Sneg grifig,speglano dokler se ne začne gozd.Naprej južen a lepo smučljiv.Avto sem pustil na parkirišču,1,2 km pod Matizovcem,kakor zapovedujejo oznake.Nekateri so se pripeljali tudi višje,kar zaradi ceste ni problem.Prismučal sem do avta z dvemi krajšimi presledki.

Struška (1944m) (Miha, 11.04.2013)


Danes smo jo krenili proti Struški. Cesta iz Pristave proti Križevcu je splužena do odcepa za Mavre, kjer smo pustili vozilo. Nato pa s smučmi mimo Pustega rovta in naprej po cesti do Belske planine. Kratka pavza, nato pa kljub megli in vetru proti vrhu do kontejnerja radio amatarjev. Sledil je spust po smeri vzpona. Razmere od vrha do planine so bile za smuko odlične. Od planine navzdol pa je sneg že mehkejši. Na turi uživali Miha, Aleš in Miran.
LP Miha

Vrtača (Marijana & Marko, 10.04.2013)


Izhodišče Ljubelj, pristopila sva po zelo razvejani Levi grapi (leva varianta, še v senci) in odsmučala po desni varianti Leve grape. Zjutraj do vstopa povsod pomrznjeno, grapa je lepo zalita, s smučanjem sva pričela malo po 9h, lahko bi pa tudi že prej, ker sonce kmalu posveti vanjo.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Prestreljenik (IgorZlodej, 10.04.2013)


Cesta do B postaje je kopna, od tam pa gre na smučeh s kratkimi presledki kopnine po cesti proti planini Krnica in naprej gor. Tokrat nisem šel po dolini Krnici, ampak se se držal vzhodnih pobočij Velikega Stadorja. Sneg je lepo predelan in drži, zjutraj je bilo 2-3 cm novega na trdi podlagi, ki pa ga je sonce hitro stopilo. S Prestreljeniške škrbine sem se kar na smučeh povzpel na vrh Prestreljenika, razmere so bile res dobre. Smučanje z vrha pa več kot odločno. Spodaj na škrbini sem srečal Ljubota, ki je gor prišel z ratrakom. Smučal sem po smeri vzpona pod Stadorjem, kjer je bistveno lepše, kot po dolini Krnice, kjer je nekaj plazov. Po dolgih letih sem spodaj smučal tam, kjer smo včasih redno smučali s kanina, do ceste seveda, potem pa spet s samo dvemi snemanju za par metrov na smučeh po cesti do avta. Lepa tura, ki pa jo je treba opraviti vsaj do 11 ure, ker je potem spodaj gnoj, pa ni bilo prevroče.

Zvoh, Kržišče (m´re, 09.04.2013)


Od kaj mi je tega treba do tole je pa boljš kot f.. na hitr. Vse to na relaciji od Jezerca-Kriška planina-Zgornja fratina-Razor-Zvoh-Krvavec-Kriška planina-Kržišče-Jezerca.
Trpela Luka (na trenutke čist zares) in moja malenkost.

Viševnik (Vanja Starčević, 08.04.2013)


Za ponedeljek je bilo napovedano jasno vreme ter sav se z Željkom odločila da greva na turo poiskat malo sonca. Da bi šla do Neveje je odpadlo zaradi zamuditve ob odhodu, ko smo se peljali mimo Ljubljane je Kalški greben bil v oblakih tako da sva nadeljavala na Pokljuko kje so spet bili oblaki. Z Rudnega polja sva štartala proti Velikemu Draškemu vrhu, špura je bila potegnjena po trasi markirane poti. Tam kje se pot prevesi proti Konjščici (v 1520 m, pot je tam relativno ozka in delno izpostavljena) se je usul plaz in je špure bil konec. Snega je veliko, okoli 3 m, prestrmo je za nadaljevati na smučeh, pozkusil sem peš (cepin in dereze nujne), ampak niti po 50-ih metrih na drugi strani mi ni uspelo najti nadaljevanja. Enako kot predhodniki sva poskusila obvoz višje, ampak tudi to se ni izšlo tako da sva tudi midva obrnila. Žal je zemljevid ostal doma, pozneje sem ugotovil da te TS smer nekoliko nižje, pri mojih nekaj obiskov VDV je špura vedno bila po markirani poti.
Da bi šla naokrog in prišla na Konjščico po dolini nisva imela časa ter sva se vrnila do smučišča in povzpela na Viševnik. Razmere so do slemena obupne (vse presmučano in pomrznjeno), do vrha se je potem dalo slediti slabo ohranjeni smučini, tudi pobočje ni tako hudo premučano. Če ne bi bilo megle bi zgoraj bilo relativno solidno za smučat, pod grebenom sva lovila manj presmučani teren v gozdu, večinom desno.

Snežnik (Zoran Vidrih, 08.04.2013)


Nedelja in ponedeljek na Snežniku. Od nedelje nimam kaj dosti napisat. Napovedana popoldanska razjasnitev ni bila niti blizu Snežnika. Sunki burje so segali verjetno vsaj do stotke, saj te naenkrat prestavi za en meter. Spustili smo se na južno stran proti skalci in do gozne meje. Sneg je trd in super za hojo. Smuka povsem ok, edino vidljivost v zelo difuzni svetlobi je malo zoprna, saj te kakšna grbina grdo presenti.
V upanju na lepše vreme sva šla v nedeljo ponovno in vreme tokrat ni razočaralo. Na vrhu sicer še malo oblakov in če bi počakala še par minut bi se odpeljala skoraj v jasnini. Spustila sva se v Smrekovo drago v SZ smeri - 400 višincev po trdem snegu ki dokaj dobro drži. Nato vzpon cca 100 višincev iz vrtače proti zimski poti iz Leskove doline. Od tu je fantastičen razgled na severno pobočje Snežnika. Sledi še spust po gozdu do Čaše in naprej do Leskove doline.

Par utrinkov in razgledov pa v videu na linku.

https://www.youtube.com/watch?v=6_rWL-BeCUM

Gran Paradiso (Matjaž, 07.04.2013)


kljub napovedim odlično vreme ... ogromno pršiča nad kočo ... in tudi dovolj nezvoženega ;-)
pod kočo močno južen sneg ... a v spodnji izstopni grapi s5 bolje ... z rahlo pomrznjenim grudasto zvoženim snegom ... preko katerega se je pa vseeno dalo odlično odpeljati :-)

fotke: http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=230&ee_lang=slv

Begunjščica (Marijana & Marko, 09.04.2013)


Popoldanska, megla naju je sprejela na vrhu Plazu nad Zelenico in naju spremljala v smeri Trolko po kateri sva pritipala na vršni greben. Odsmučala sva nazaj za sledmi, snežne razmere mešane a v splošnem zelo dobre, preko skoka/ožine v spodnjem delu je snega malo, nekaj sva ga tudi oluščila, tako da je malo kontakta s skalo.

Po plazu je šlo OK, po smučišču pa je sneg vedno bolj cukal, tako da je bilo spodaj najbolje peljati tam, kjer je šel pred dnevi ratrak.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Stari vrh (Jurij Šoba, 08.04.2013)


Ker sem bil krajši čas udeleženec srečanja TK Gora - nisem imel lučke, pa sem jo v večernem mraku prej odkuril iz koče - je prav, da dodam nekaj fotk. Pustolovščina: zavijal sem bolj na gosto in bil ob 20h15min pri avtu. Ampak nisem imel sneženja. Preorane ceste sem letos dvakrat doživel v sredogorju, enkrat pa s tekaškimi smučkami na Pokljuki v Rudni dolini, kjer je bil usek skoraj 2 m in smo se spustili z roba po zadnji plati.

Veliki Klek (Veronika, 08.04.2013)


Obotavljanj zaradi neravno odličnih vremenskih razmer je bilo v nedeljo zjutraj vsekakor preveč. Naposled je obveljala želja, da greva in poskusiva. Cilj: v nedeljo popoldne do Stüdlhütte (2801 m), v ponedeljek navsezgodaj pa vrh Großlocknerja (3798 m). Vreme nama je bilo naklonjeno in tako sva se brez težav povzpela do vrha. Odločila sva se, da se povzpneva do koče Adlersruhe po grebenu, kjer potekal poletna pot, čeprav so nekateri nadaljevali s smučmi proti škrbini levo nad kočo. Od koče sva s smučmi nadaljevala do vznožja škrbine Gloknerleitl, kjer sva pustila smuči in nadaljevala s cepinom. Greben, ki vodi na vrh, je bil povečini zasnežen.

S smučmi - od vznožja škrbine, kjer sva pustila smuči - sva smučala vse do avta. Z izjemo strme škrbine (desno od grebena in koče Adlersruhe, ki je nisva prehodila ob vzponu, saj sva izbrala poletno pot, medtem ko so se nekateri turni smučaji povzpeli po njej), sva smučala po smeri vzpona. Redki so bili odseki s pršičem, nasploh pa je bila smuka po trdi podlagi bolj muka kot užitek.

Na vrhu sva uživala Tibor in Veronika.

Slike na vertikala.wordpress.com

Stari vrh (Mišo Jenčič, 08.04.2013)


Bucko ni bil edini danes na Starem vrhu. France je za isti cilj namreč razposlal članstvu TK Gora "uradno" vabilo in res se nas je popoldne na parkirišču zbrala kar lepa četica. Vendar sploh nismo bili sami - na smučišču je bil prav živahen vrvež vzpenjajočih in spuščajočih se turnih smučarjev. Tudi mi smo malce negodovali nad dejstvom, da so danes čez dan splužili verjetno vse ceste, ki kjerkoli prečkajo smučišče in sedaj je potrebno kar štirikrat plezati čez kopne ceste ter velike grude snega ob njihovem robu. A nismo se dali motiti, raje smo se v koči na vrhu dodobra okrepčali z domačimi dobrotami, ki jih je bilo seveda potrebno ustrezno zaliti. Prepevajoč vesele pesmi smo po prijetni čoftici in rahlem sneženju odvijugali v dolino.

Stari vrh (Bucko, 08.04.2013)


Su per juzne dobre razmere spodi trdo zgori juzn vozljiv sneg.Edina stvar k mi ni jasna je pa to zakj so mogl na vsake 200 metrov zaorat cesto cez smucisce ene dvakrat brez vidnega vzroka....nc jasn, da se pa usen lepo smucat in se bo dalo se kr neki casa ker je strjenga snega se ene 2 metra na smuciscu
Khm morem rect da me res zanima zakj je blo dons potrebno smučisce razsut.

Pl.Ravne (Rok Kovač, 08.04.2013)


Danes so nas vremenarji vse sonca željne žejne pripeljali čez reko.Z namenom uloviti na Koroškem več sonca kot drugod, se je na turi višje valila sama megla in mraz z rahlim vetrom.Pot do Planinška je spet zgodba zase.Do Volovjeka s kamniške smeri je široka, ob spustu proti Lučam pa se cesta v vršnjem delu zoža na širino vsega enega kamiončka.Srečanje dveh vozil je praktično nemogoče, zato je tu varianta le pohoditi na plin in upati na frej cesto.Spodaj se cesta po širini spet normalizira.Na Planinška sprva kopen šoder, višje galerije plazov skozi katere se pelješ, še višje kjer cesta že zavija desno na sever pa je še ogromno snega.Snežne kolesnice sem speljal s Sava Eskimo starimi 6let še z nekaj profila ob večjem plinu, ki ga tudi v ovinkih nisem dosti zmanjševal.Na razpotju je protora za pribl.4 vozila, izogibališč tu ni!, pri Planinšku so na dvorišču sami terenci.
Sprva grem proti Pl.Vodole, kjer sledim sprva cesti, potem sledem spustašev, ki so se vili precej v strmo hosto in niti s srenači naklonini nisem bil kos.Vmes še nekoliko tavam in iščem prehode naokoli v megleni hosti, se povzpnem do hriba na 1560m in šele doma ugotovim, da sem bil le 15min oddaljen od Pl.Vodole.Zavijugam nazaj navzdol ob cesti po še kar smuški skorji, če sem čuval robnike.Pravijo, da v tretje gre rado, zato se namenim še na Pl.Ravne, kjer je od razpotja 3km s sanmi zratrakirane ceste.Zgoraj prava zima z mrzlim vetrom, ivjem in 1,5m zbitega pomrznjenega snega, ki bo letos držal še kak mesec v pašno sezono.Imaš občutek, da se na terenu giblješ sredi najtrše zime v januarju.Naprej nisem nadaljeval zaradi megle, difuzne svetlobe in nobene naprej nadelane špure za orientacijo.Sledil je še en dolg spust po gladki trdi skorji, na kateri se je dalo lepo oddrsavati in tudi slalomirati v malce okrnjeni obliki.Kdor se bo v takšnih snežnih razmerah uspel prebiti na Korošico, mu je iskreno za čestitati.Lep pozdrav in srečno!

Stari vrh (Emil, 07.04.2013)


Včeraj nas je jutranji dežek skoraj pregnal izpod Starega vrha. Pa smo šli pogledat pod Blegoš, a nas je prevelika gneča odvrnila. Vrnili smo se pod smučišče, naredili vpon in bili smo še posebej zadovoljni, ko smo na vrhu v zaveju tople koče in prijazne oskrbnice pogreli in najedli. Navzol je bilo tudi fajn - na žalost kratko a vseeno sladko.

Špik nad Nosom, 2531 m (Marijana & Marko, 07.04.2013)


Zadnje čase hodiva več ali manj samo še v megli in tudi tokrat naju je nad sončno škrbino Riomoz na dobrih 2200 m sprejela gosta megla za rezat, ki se ni in ni dala razkaditi. Z Riomoza na planino Krni dol je bilo že presmučano, nad škrbino pa žal ni bilo še nič sledi, tako sva tipala po občutku in naluknjala skorjo do bivaka na vrhu, kjer sva se "utaborila", a se megla nikakor ni dala. Opoldne sva obupala ter odsmučala navzdol.

Sneg je bil zjutraj povsod pomrznjen, nekaj cm skorje smučarja nosi, pešca pa ne. Do višine nekje na 2000-2100 m ob najinem povratku ni še prav nič odjenjalo, na planini Pecol pa je že čakal gnoj. Smuka je bila zelo, zelo dobra: zgoraj super "grifig" sneg in povsod se je dalo uloviti gladke flanke, nižje sva prečila na lepo smučljivo in slikovito JZ sleme Špika nad Nosom, na Montaževi planoti sva vozila "skoraj" veselec, edino tik nad in po cesti je šlo tokrat zanič, ker je sneg preveč zaviral.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Stari vrh (France, 07.04.2013)


Sprememba ure nam je podaljšala dan, zima pa prinesla dovolj snega zato je poznopopoldanski sprehod na Stari vrh prav prijeten. Snega je še dovolj vse do parkirišča, sneg je prav pomladansko prijeten, le v zgornjem delu je proti večeru pričelo zmrzovati in vse kaže, da bo še nekaj časa tako.

Stol iz Podna (Škof, 07.04.2013)


Dolga vrsta parkiranih vozil in vrvež pred njimi nas je pomiril. Torej le ne bo samo oblačno in vetrovno. A je bilo kljub temu pretežno samo to. Z voljo smo oplemenitili pot v nevidno sedlo Vrtača. Kot smo razbrali je večina na taistem sedlu tudi obrnila. Če so šli na kmetiji Podnar na slastno kosilo so imeli več kot dober razlog. Nekaj jih je smučalo tudi s Svačice. Zaradi goste megle se nam je zazdelo, da padajo kar iz neba. Nadaljevali smo nad Skledo. Če bi bila vidljivost bolj radodarna, bi bil manjši skok pod sedlom Belščica celo smučljiv. Od tu je bila vidljivost spet boljša. Dolga prečka visoko pod Belščico nam je olajšala ohranjanje višine in vzpon na sedlo med Stoloma. Za tokratno orientacijo še tako pretanjen občutek ne bi bil dovolj. Zato smo zvesto sledili sledem vse do pohojene in "porumenele" točke. Tudi višinomer in porabljen čas sta nakazovala, da smo na pravi točki. Vetra začuda na samem vrhu sploh ni bilo. Jure je tokratno orientacijsko nalogo opravil z odliko. Spust je bil vsaj do sedla eno samo sledenje pristopnim smučinam. Sneg trd, pomrznjen in prekinjen s posameznimi plaziči. Iz večjih grap so je glavnina plazov še sprožila. Struktura snežne odeje se je spreminjala z višino od pomrznjene in trde, do neprijetno predirajoče se skorje vse do mehkega namočenega snega, ki je ponujal podobno smuko kot v pršiču. Le hitrosti je bilo potrebno več. To je bil dan v celoti posvečen smučanju. Ni bil ravno vzor dobre smuke. Smo pa zato bogatejši za izkušnjo. Lahko, da smo prav zato bili ob odhodu deležni izdatnih razgledov celo do sedla Vrtača in nižjih vrhov.
Jure, Jani, in Škof zdaj vemo kaj je Almdudler, obenem pa se strinjamo z gospodarjem Podnarjem, da na svetu obstaja tudi kaj boljšega.

Kanin - Možnica (Franci, 07.04.2013)


V petek pokliče Igor in pove,da je zdaj čas za Možnico.Tako se nas je kar nekaj zbralo v Neveji in skupaj preživeli lep dan.
O turi je že vse napisala Ksenija,omenil bi samo to,da smo se mi povzpeli še na Veliko Bavho in z vrha nadaljevali v Možnico.

Nazadnje bi se predvsem v imenu Gorenjcev zahvalil Igorju in njegovim kolegom za povabilo,vodenje,organizacijo prevozov in pogasitev žeje na koncu ture.
Lp Franci

Novi vrh - Velikonočna grapa (Luka, 07.04.2013)


Do vzhodne stene Novega vrha sem hodil na smučeh, saj je bilo precej južno, tam pa sem nataknil dereze in se po pošteno trdi Velikonočni grapi(IV, mesto S5-) povzpel na greben. Po dolgem času je smer narejena, tudi spodnji skok je lepo zalit. V močnem severniku sem šel do vrha in se na primorski strani pripravil na spust.


Smučanje najprej ob grebenu, nato sledi zoprn prehod preko opasti v strmo grapo(na vrhu dobrih 50°, ostalo 45°). Na vrhu nekaj metrov zelo južnih, kmalu pa je postalo trdo a vseeno zelo predvidljivo. Pod steno, sem prečil levo do vstopa v Smer k soncu in po njej popikal še enkrat na vrh. Razmere enkratne, vmes nekaj deset metrov ledu, ostalo škripavec.. Na vrhu sem vzpon začinil z zahtevnim izstopom na greben med SKS in Velik. grapo.


Z vrha sem odsmučal po ozkem grebenu v smeri Rodice, nato pa po prvem dovolj širokem prehodu na primorsko stran. Mislil sem iti po skriti grapi za Pečmi, ki je tudi dovolj zalita a sem raje izkoristil široka pobočja na jug. Če smučaš v vpadnici se pride v grapo pred lovsko prežo. Po gozdni cesti sem prismučal do zapornice, nato sem šel še 5 minut peš do avta.
Velikonoočna se mi zdi v primerjavi z Zimsko iz Mataj. vrha za kakšen + težja.
Več slik tukaj: https://plus.google.com/photos/100083761202545950880/albums/5864211567217269489

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja :)

pod Lopo (andrej, 07.04.2013)


Zadnjo južno turo V Žlebeh smo bili v megli, zato smo tokrat izbrali sonce in zavili na sever. Zjutraj se je navkljub slabi napovedi res kazalo, a čim višje proti Lopi smo rinili, bolj je pihalo in slabša vidljivost je bila. Stare sledi so dobro pomrznile in zaradi spodrsavanja je bilo potrebno na ozki poti spodaj utreti novo gaz. Skorja se je redko predrla in srenači so vzpon olajšali. Na grebenu Lope je vetr občasno razpihal meglo in opazovali smo Krnico, ki se je kopala v soncu. Res škoda, ker žičnica na Kanin ne obratuje. Mi pa nazaj v smeri deviške vpadnice v dolino. Sren, ki se nikjer ni prediral, je nudil odlično zavijanje. Žal so se s Prevale spodaj priključile stare zmrznjene smučine, ki so nam otežile smučanje čez razrite grapce in ožine. Sneg je pomrznjen, mestoma leden, ki se ni osrenil. Zgolj za samozavestne ali s cepinom v roki. Graben je letos s plazovino zapolnjen samo zgoraj. Sonce smo zopet uživali na parkirišču smučišča, ki je bilo danes ves dan obsijano.

Svačica (Aleš S, 07.04.2013)


Zaradi spomina na pršič je bilo treba še enkrat na Javorniški Rovt. Tokrat smo namesto čez Križevec zavili kar direktno proti Svačici. Špura je bila dobra, le na kakšnem ovinku poledenela. Že gor grede smo ugotovili, da s smučanjem po smeri vzpona ne bo nič - najboljša predirajoča skorja. Po cesti smo šli še do Svačice. Naprej je bila megla, trd sneg in veter. Zato smo se raje obrnili. Smučanje po skorji je bilo dobro samo zaradi primerjave z boljšimi razmerami. Nekaj zavojev smo uspeli narediti šele nad Pustim Rovtom. Pod njim pa je bil sneg že zmehčan in smo veselo odvijugali skozi gozd in po cesti do travnika nad Pristavo in tistih nekaj obveznih zavojev pod kočo do ceste. Juhuhu! Lara, Mojca, Jure, Žiga in Aleš

nad Vršičem (matej, 07.04.2013)


Optimistično smo se napotili proti V. Mojstrovki, v upanju da nas gor pričaka lepo vreme. No, vzpon čez Vratca nam je uspel le do vstopa v Pripravniško. Zaradi slabih vremenskih razmer in pomanjkanja časa ter motivacije je sledil spust po Pripravniški in naprej dol po cesti. Cesta je dobro splužena, ampak le do druge serpentine. Do Koče na Gozdu je narejena lepa ratrak špura, naprej pa turnosmučarska. Govori se, da bo drug vikend mogoče spluženo do Koče na Gozdu. Do pod prelaza je ob 11ih v glavnem gnilo. Na prelazu se začne skorja, ki se sprva še lepo predira, višje gor pod Vratci pa je postala že kar trda. Bi kakšni srenači prišli prav. Do vstopa v Pripravniško je zahodni del grebena skorjast, se pa pod silo brce v paancerjih predira. Pripravniška je lepo zalita. Zgoraj trda a grifig, nišje za malenkost mehkejša. Nižje se pa po snežiščih najde lepe linije, ki jih plazovi niso načeli. Ob pomoči sonca, bi bilo najbrž lepo mehko. Tako je bilo v mehko in v trdo skorjasto.

Kanin - Možnica (Ksenija, 07.04.2013)


Z gondolo smo se zapeljali do koče Gilberti, s smučmi na nogah vzpeli na Prevalo - sedlo Golovec, potem pa pse dol in smučanje pod Prevalski kuntar. Spet smo oblekli smuči in se vzpeli na Konjske police, kjer smo se meglili in jasnili in ob jasnem celo ugledali Bovško kotlino. Močan in zoprn veter nas je pregnal in odsmučali smo. In ker je bil na vrsti ponoven vzpon, ni kazalo drugega kot pse na smuči, vzpon do bivaka M.Savoia, kjer smo se pripravili na zadnje dejanje - smučanje v Možnico. Vmes smo se s smučmi v rokah še malo vzpeli, prečili pobočje in po grapi, polni palzovine odsmučali do doline. Tura je krasna, v lepem vremenu gotovo še lepša,ampak tudi danes smo uživali v snegu vseh "sort". Orientacijsko je zahtevna in brez sledov Igorjeve skupine, ki je turo opravila pred nami, bi prav gotovo lahko tudi zatavali, zgrešili kak prehod in zaradi dodatnih, nenačrtovanih vzponov, turo podaljšali. V lepšem vremenu niti ne bib ilo odveč :).

Matajur (jože dakskobler, 07.04.2013)


Ko se človek zjutraj zbudi in ne ve kaj bi sam s sabo je treba ukrepat. Grapa in Graparske gore so bile zavite v meglo in danes mi niso dišale, pa čeprav je bil prvotni plan obisk le teh. Malo pobrskam po kamercah in ker sem imel popoldan še pot v Bavšco se kar na hitro odločim, da grem čez Matajure, Beneško sveto goro. In res je sveta vsaj po obisku v tako lepem dnevu vse kaže na to. Avto je treba pustiti mislim da dva ovinka pod kočo pa ni hudega. Tam stopiš na smučke in naravnost navzgor proti vrhu. Kljub pozni uri, toplem soncu je snežna podlaga kar super in obeta se lepa smučarija. In res je bilo vse tako, kot sem predvideval, lepi dolgi zavoji so bili najboljši in takih sem naredil kar nekaj. Par lepih uric se doživel na Ksenjinem terenu hehe :)

Krnica (Kanin) (Mišo Jenčič, 07.04.2013)


Namenjeni smo bili na Sedlo nad Prevalskim Kuntarjem (Forca Sopra Medon), a se nam je strmi prehod od vznožja sedežnice na pode pod Lopo, ki smo ga pred leti v mehkem snegu komaj opazili, danes v trdem zdel odločno preveč tvegan. Zato smo raje obrnili in se ob progi vzpeli na Prevalo. Tam smo ponovno spremenili načrt in se namesto mimo gornje postaje nove gondole proti Prevalskem Kuntarju raje odločili za spust v Krnico. Prva strmina je bila še malce trda, potem pa je sledil zelo prijeten srenec, ki je slabih 200 m nad planino Krnica počasi prešel v gnoj. Vseeno smo se spustili do planine, da smo dosegli nek cilj in tudi sončenje v zavetju hiše je prav prijalo. Ima pa ta smuk to slabost, da vzpon sledi na koncu in s psihološkega stališča je verjetno bolje začeti v Bovcu oziroma pri B postaji in turo izpeljati na konvencionalen način (kar so nekateri, ki smo jih srečali, tudi naredili). Res pa je vprašanje, ali so imeli za smučanje tako dobre razmere kot smo jih imeli mi. Kakorkoli, kljub močnemu vetru je vzpon razmeroma hitro minil in sledil je samo še spust po zgoraj povsem zdrsani in ledeni, spodaj pa ojuženi in skucljani progi v Nevejo.

Javornik (Čeha, 07.04.2013)


Aleševo sporočilo je bilo vabljivo,a sem vseeno posumil da 1.april drži tja do 10.-tega brez ničle.A smo vseeno tvegali.Vabilo je bilo tako prepričljivo ,da se nas je zbralo kar 9 ljubiteljev megle.Z Matjažem sva vodila turo in ,da ne bi bila prekratka,smo porabili dobri dve uri do vrha.Dvakrat smo obkrožili vrh,kar v taki megli ni problem,kljup GPS napravam.Šli smo najprej po smučišču do prve postaje nato pa levo okrog vrha nad zg.postajo in daleč proti zahodu. In ko je bil smerokaz Nanos levo ,Javornik desno smo posumili,da smo malo predaleč.No vseeno, kot že rečeno smo našli stolp na vrhu,ki je okovan v led in ivje, nato pa v kočo,kjer nas je prijetna gospodinja postregla z vsemi zakramenti.Nato sva poznavalca pokazala v katero smer imamo avto in skozi gozd oddrveli v dolino.Uspelo nam je v prvo.Pri avtu smo imeli kratek tečaj z lavinskimi žolnami.V zadnjem zavetišču pred domom smo si bili edini,da se da tudi kratko turo podaljšati na cel dan.Poleg dveh stezosledcev uživali še-Pavle,Vital,Lado,Andrej,Robert,Tomaž,in Drago.

Curtissons (Gašper, 07.04.2013)


Ker je vreme kazalo najbolje za ta konec, smo se zjutraj pripeljali na Nevejski preval.
Parkirišče se je že lepo napolnilo. Do Pecola se je sonce že veselo kazalo.
Edino močan veter je vlekel po planini in tudi večino vzpona.
Za gor vse lepo pomrznjeno. Seveda tudi že špura narejena.
Smučali nismo čisto iz vrha. Sonce je naredilo svoje in se nam ni zdelo vredno tvegati.
Smuka pa eno samo veselje. Tako da smo vriskali vse do parkirišča.
lep dan.

uživali Ivana, Ana, Igor in Gašper

Srednji vrh, Lanževica, Kozlov rob (Škof, 04.04.2013)


V Ukancu prvo prijetno presenečenje-sanirana pot, ki je že lep čas manjkala. Snega po poti ogromno. Prav prijetno je utirati pot in misli ko naokrog ni pretirane gneče. Prespali smo v koči in naslednji dan lovili navdušujočo jasnino, ki je letos v hribih tako pogrešana. Bela in modra barva sta se izmenjavali in tekmovali s svojo pristnostjo ter opojnostjo. Kristalni hrustajoči sneg z okusom po karameli. Polno čustveno doživetje. Jutro za bogove in turne smučarje;). Iz Srednjega vrha smo nadaljevali proti Lanževici. Kot, da bi bilo dovolj razkazovanja lepot so nam razglede začele prekrivat megle iz zahodnega dela ravno nekje na naši višini. Tako ni bilo dileme katero pot izbrati za povratek. Vmes smo naleteli na pas jasnine, ki nam je dovoljeval odtisniti vijugaste podpise na strminah Kozlovega roba nad Planino na Kraju. Žal nam je zmanjkalo časa za obisk enostavne in vabljive sosede Za Gradičem. Doživetja tega dneva so bila tako intenzivna, da so nas prepričala v delno ponovitev ture v naslednjem jutru. Rahlo sneženje in megla, nista bila dovoljšnja razloga, da ne bi še enkrat stopili na Srednji vrh. Zatem v dolino v dež in moker sneg.
Glavni plazovi so se že sprožili. Vsi ostali čakajo še dodatni sončni navdih.
Priporočam turo a kanček previdnosti nikakor ne bo odveč.

Zelenica (Marijana & Marko, 06.04.2013)


Popoldne so bile razmere skoraj idealne - za tiste, ki se ukvarjate s turnim lopatkanjem. Šlo je ravno prav hitro in s kontrolo, ocena ture in razmer je za vas povsem točna.

Razmere sicer danes popoldne povsem drugačen kot v četrtek. Točno ob 14h je glasno prihrumel velik plaz po SV plazu Begunjske Vrtače, tudi osrednja stena Begunjske Vrtače se je vseskozi otresala snega in tako sva na Zelenici odvila desno na Triangel.

Sneg namočen na izhodišču, namočen zgoraj, namočeno v zraku, vlaga povsod, megla tudi. O smuki ni kaj veliko zapisati, ker se temu težko reče spodobna smuka...

Haute Route (Mare, 04.04.2013)


Minuli teden nam je bilo dano v večji meri prehoditi fantastično turno-smučarsko potovanje med francoskim Chamonixom in švicarskim Zermattom. Veliko novega snega, nekaj logističnih preglavic, a uživanje na polno, v glavnem v pršiču. Priporočam!

Fotoreportaža na http://www.freeapproved.com/2013/04/06/visoka_pot_2.html

Javornik (Aleš S, 06.04.2013)


Javornik me je letošnjo sezono vedno razveselil. Sem mislil, da se grem od njega poslovit, pa je tam toliko snega, da ga bo treba še kdaj obiskat. Sneg je moker a že predelan, tako da je hoja in smučanje prav fino. Mora pa ti biti tak sneg seveda všeč. Drugače pa megla. Na vrhu še čisto prava zima. Koča je odprta. Navzdol je pa vedno zanimivo, če poskušaš najti idealno smer skoz gozd. Meni je tokrat, razen 50m šavja, skoraj uspelo. Juhuhu! Aleš

Konjske police pod Lopo (IgorZlodej, 06.04.2013)


Še en čudovit, tokrat celo sončen dan v naših gora.Parkirišče v Žlebeh se je počasi polnilo, ko sem stopil na smuči in zavil preko smučišč na pot 636. Krasna mulatjera na zahodni strani Pobiča - Monte Poviz me vedno znova navduši.
Počasi se vzpenjam, ko za mano prihitijo mladeniči, ki trenirajo za 58. Sci Alpinistico Monte Canin. Jaz se s takimi pač ne morem primerjati, zato sem se umaknil s poti in jim prepustil pot. Lepo špuro so potegnili, a jaz sem jo pri zidovih nekdanje kasarne pod Pobičem zapustil in zavil v skrivnostni svet pod Lopo. Sonce je počasi preganjalo meglo in naposled se je odprlo. Čudovita zasnežena pobočja, gore, ki jemljejo dih, so se mi prikazale v najlepši možni podobi. Med kotanjami sem se povzel na Konjske police. Tiste modre smaragdne Soče na drugi strani grebena ni bilo videti, zato pa Veliki Vrh, pa tudi Triglav in seveda Lopa, ter Grdi Vršiči. Odsmučam pod Prevalski Kuntar, ponovno nadenem pse in nazaj na police. Tokrat smučam dol po smeri prvega vzpona. Do prvih macesnov je bil pršič na utrjeni podlagi, nižje južen sneg, ki pa mi ni delal težav. Na nasprotni sončni strani dolien je parkrat konkretno zagrmelo, videl pa nisem ker je bilo na drugi strani megleno, očitno je odjuga sprožila prve plazove.

Ker je bila ura še zgodnja, sem se z gondolo potegnil do Gilberija na pivce, pa seveda tudi malo pogledal gor proti. Kot je bilo videti nihče ni šel proti Uršiču, niti proti sedlu Bela peč, ja nevarnost plazov je tam in prav je, da se počaka.

Rateška škrbina (IgorZlodej, 05.04.2013)


Tole: http://www.enjanez.net/TS/T09/joTS090514.htm sem našel, ko sem se pripravljal na turo. Sicer me je Rateška škrbina, ki leži med Bukovnikom in Poldnikom mikala že nekaj let, toda vedno je prevladalo Plazje ali pa ni bilo pravih razmer. No tudi današnje niso bile ravno dobre, zato pa razlog da se ponovno vrnem.
Pri Klanških jezerih je še preko metra snega, ki je bil do razcepa Plazje-Rateška škrbina povsem razmočen. Proti Zachiju je potegnjena gaz z motornimi sanmi, do Jezerske planine pa le luknjasta. Nekaj časa sem se držal markirane poti, potem pa zavil v desno na pobočja pod Rateško škrbino. Višje ko sem se dvignil, bolj suh je postajal sneg, v drugi polovici grape pod škrbino pa je prevladoval povsem suh sneg. Na vrhu je pihalo, dol proti Remšendolu se ni nič videlo, zato pa je bila smuka v vršnem delu prav dobra, spodaj pa dobra. Se vrnem v jasnem vremenu. V grapi je bilo nekaj manjših plazičev, sicer pa danes ni nič ropotalo z gora.

Ženiklovec (boris, 04.04.2013)


Opisu od Aleša bi dodal še nekaj slik, lepe pozdrave in 2xjuhuhu! http://t.co/5qIki3S0OS

Begunjščica (Marijana & Marko, 04.04.2013)


Samo slikovna dopolnitev predhodnega zapisa.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Begunjšcica (Lucko, 04.04.2013)


Zjutri pogled z nove kamere na trianglu razkrije jasna zgornja pobocja begunjscice in ze kr precej zvozeno pod centralno grapo kar verjetno pomeni da vecje nearnosti plazov ni :)
Ker se potem vseeno odpravim malce prepozno me ravno na vrhu centralne grape ujame gosta megla, ki pa na sreco ni prevec motila pri spustu :P
V zgornjem delu ze malce zvozeno mestoma trdo vendar fajn za vozt.
Na koncu grape se odprejo prsicasta pobocja in ce se drzis strogo desne in vozis pod stenami uzivas prakticno do spodnje postaje zicnice.Potem po juznem vendar ok snegu do avta.

Menina Planina (Janko, 04.04.2013)


Danes zjutraj sem se odpravil na Menino,start pri kmetiji Semprimožnik.šel sem po vlaki mimo Lucove koče,nato pa naprej po žlinku,do Ovčjega stana.Vreme bolj megleno,kot so napovedali vremenarji,pa nič zato.V domu sem si pripravil nekaj za pod zob in topli napitek.Za tem pa sem nadaljeval pot do Poljane,kjer se pri spomeniku vidi samo smerokaz. Nato sem se pripravil za spust ob robu Poljanske strmine. Smučal sem po cca 15 cm južnega snega na trdo ledeno podlago. Smučanje sem nadaljeval še naprej po Mrazekovem plazu vse do Nad Bočne,nekar me je prišel iskati svak.
Celotna turna smuka je bila zelo OK. :D

Kalič (Zoran Vidrih, 03.04.2013)


Popoldne po službi tri furce na Kaliču po progi Jelen. Snega presenetljivo dosti, sicer kar južen ampak še kar lepo smučlliv. Za april na Kaliču vrhunske razmere :)

Še par utrinkov v videu.

https://www.youtube.com/watch?v=Oo-13HX7Q3Y

lpz

Viševnik (Franci, 04.04.2013)


Če je vrh pred nosom,je ravno pravšnji za popoldne.Sneg je bil ves čas južen,v zadnjem delu pa je bila že tudi gosta megla.Na vrhu se nas je zbralo kar nekaj poznanih in skupaj smo odsmučali.Zgoraj je smučanje motila rahla skorja in gosta megla,spodaj pa je bilo bolje,le sneg je bil vedno bolj južen.Bilo je že tudi slabše.Lp

Stari vrh (Marjana, 03.04.2013)


Še ena nočna smuka, tokrat na Starem vrhu. Do brunarice smo prispeli že v temi, vendar je bila še odprta. Prijazna oskrbnica nam je postregla s pecivom in pijačo. Ko smo se okrepčali, smo po povsem južnem snegu odvijugali v dolino. Smučanje je bilo carsko, le vidljivost je bila zaradi goste megle slaba, tako da tudi močne lučke niso kaj dosti pomagale. Zato smo sledili palicam, ki omejujejo smučišče in jih na srečo še niso odstranili.

Dovša Baba (Frauenkogel) (Rok Kovač, 04.04.2013)


Danes me je dan zvabil nekoliko v višine s pričakovanjem z manj odjuge in kaj novim snegom.V turobno jutro se peljem proti zamegljeni Gornjesavski dolini s še dosti snega vse do doline.Zavijem proti Ravnam, kjer mi gozdni šlepar zapre pot na Ravne.Odvijem v levo v smeri Kepe in parkiram.Po 5 min hoje vidim, da se cesta obloži s snegom in zapre za vozila pri desnem odcepu za novo gozdno brunarico ter močnem levem ovinku ceste za Ravne.Že prej oprežem pse in se šlepam po snežni pol m bankini naprej.Višje zavijem direktno gor čez senožeti v najstrmejšo levo varianto pod Blaščevo skalo in dvemi brunaricami.Višje odvijem skozi gozd v desno in se pod Pl Ravne priključim ustaljeni gazi.Prevladovala je "magla oko nas" in občutek je bil prav moreč.V Ljubljani ta čas so vsaj ptiči že začeli žvrgoleti, če že sonca ni od nikoder.Spodaj do 1300m vlečem smuči po rahlo zmrznjenem južnem snegu z rahlo skorjico, višje nad to mejo se sneg odebeli, je na južni škrpavček in ne povsem močno južen.Višje se sneg spremeni v ojuženo moko, ki se je začela lepiti na pse.Kočo na Dovški Rožci vidim le za tren, nato pa se megla povleče skoraj tik do vrha.Vršnji del ima nekaj klože, ki je še pogojno varna pri teh nakloninah.Pred mano je bil domačin, ki je zgoraj še hodil v čistem pršiču, le 20min potem (verjetno je prej gor sijalo sonce) pa se je sneg precej ojužil, smo aprila.Le na vrhu Dovške Babe je konstantno pihalo z JZ in kar hladno, nekje -2° in oblaki nove fronte s Trente v ozadju.Gore so se odpirale in zapirale s skromno časovno predstavo, podobno kot v Himalayi.Smuka zgoraj po odjenjanem lepo vodljivem pršiču, kloža malo zaustavi.Drugače pa kakih 40cm snega, ki se je malo nad kočo pri ostrejšem zavoju odlepil s podlage in te močneje ustavil z narijnenim snegom, zato sem vozil tam z večjimi loki in prav čutil sem, da se le z malo ostrejšim pod smučmi postane labilno, občutek kot na rolkah.Ni čudno, da si je pred kratkim v takšnem snegu možakar zvil koleno (v ovink mu je zasukalo nogo).Nižje je šlo dobro in hitro po špuri in en, dva, tri sem bil že spodaj.Glede snega se na turi res ne morem pohvaliti, a čeravno s kratkoletnim stažem turaša sem smučal že na precej slabšem, da sem le s težavo naredil velik lok po skorji v zavoju in naposled po ustavitvi padel v stran kot pijanec.Tura je bila vseeno lepa, tudi v tem smislu, da sem ugledal snežne razmere v živo na terenu za načrtovanje v prihodnje.LP in srečno!.

Viševnik (Tomaž Repar, 04.04.2013)


Bom pa danes napisal razmere za Viševnik, ker sem ga presmučal z nekaj strani. Jutranja pričakovanja se ravno niso izpolnila, saj je očitno nov sneg včeraj že dobil sonce!? Na poti gor skorja, le proti vrhu bolj napihanih 10cm novega. Najprej se spustim po zahodni strani proti Jezercem. Tu je treba seveda previdno, zato to "flanko" ko jo izdatneje obsije sonce še odvsetujem. Zgornji del nad pričakovanji - gornjih 10 cm je ostalo še nepredelanih in se je krasno peljalo. Spodaj proti Jezercom že malo slabše. Ponovni vspon na Studorski preval. Od tu razgled na severna pobočja po katerih je danes smučalo kar nekaj smučarjev. Po sledeh sodeč, kar dobro (sploh za ta letni čas). No kičasto vreme se v nekaj minutah spremeni v popolno meglo tako, da kljub dobremu poznavanju teh krajev smučam po sledeh, da sploh "zadenem" izhod v Konjščico. Zgubiti se tam sicer res ne moreš. Sneg sicer krasen - nekaj cm suhega na dokaj trdi podlagi. Od Jezerc navzdol pa seveda skorja, ki se predira. Od tam je potrebno še nazaj čez gozd in v megli se mi ne da vleči svoje špure proti žičnicam in grem po edini zasneženi špuri predhodnika od včeraj ali predvčerajšnjim. Kmalu se izkaže, da je predhodnik nameraval nazaj na Viševnik in ker se mi v megli res ne da raziskovati strmega gozda, še enkrat pririnem na sedlo pod Viševnikom. Tu mi je zadosti in odsmučam navzdol. V teh nekaj urah sonca se je sneg izdatno ojužil (tudi temberature so se dvignile)spodaj v grapi nad žičnico pa je bilo že krepko zvoženo. Sicer pa se na osončenih pobočjih prožijo površinski plazovi, kakih večjih pa zaenkrat ni bilo videti... Previdno ob otoplitvi!

Ženiklovec (Aleš S, 04.04.2013)


Ena jutranja. Cesta je do zapornice delno zasnežena, naprej so bile zjutraj samo kolesnice, nazaj grede je bilo pa že spluženo. Z avtom se da priti približno na polovico ceste do Gabrčevga rovta. Naprej ni spluženo. V gozdu je pršič. Na prisojnih legah skorja. Do vrha vodi lepa špura. Vse ostalo pa ah in oh... predvsem pa sonce, sonce... Na vrhu je bilo skoraj pomladno. Smučanje pa super. Zgoraj sva ujela nedotaknjen pršič, skozi gozd je pa 20 cm pršiča na trdi podlagi. 2xjuhuhu! Boris in Aleš

Zajzera (Jure N., 04.04.2013)


Meni se je luštal domačih Karavank, Žiga je navijal za Zajzero. Pa sva šla v Zajzero. Napoved -4 alpske doline je izgledalo +3 v Zajzeri. Očitno je topel zrak iz Kanalske doline naredil svoje. Pa daleč naokoli verjetno edino sonce. Razen na pecolu je verjetno bil, kar se je videlo na grebenih. V graben Nabojsove škrbine je priletel manjši pršni plaz noter, pa sva šla dalje. Okoli Hudičevega žleba je začelo nonstop bobneti, veliki pršni plazovi, ki pa začuda niso nadaljevali pot dalje. Zvoki pa nič prijetni. V grabnu pred škrbino pa je velik južni plaz naredil svojo pot, midva pa sva imela dosti in se obrnila. Par jih je šlo na Poldanšnjo špico. Pač je za določeno dni konec razmer na severu. Lp Jure in Žiga

Povna peč (Marijana & Marko, 03.04.2013)


V torek na izhodišču 20 cm (malce vlažnega) pršiča, višje okoli 30 cm. Smuka perfektna, ambient povsem zimski.
V sredo še dodatnih slabih 10 cm novega snega, tokrat je sneg spodaj moker, višje pa 'le' vlažen. Smuka spet izredna, ambient pa še bolj zimski.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Mali Golak 1495 (Ožbej, 03.04.2013)


Ob 17 h se v roku nekaj minut zberemo tri različne pa vendar podobno misleče skupine pretežno tropinarskega pedigreja (en udeleženec je bil avtohton in živi na 800+) na začetku poti na Golake. V eni urici smo 500 višincev višje na vrh Golaka, kjer naletimo na impresivne količine novega in starega snega, ki se mu priklanjajo v ivje odeta drevesa. Marsikje ga je vsaj 2 m, v napihanih grapah še kakšen decimeter več. Sedem smučarjev in dva pešaka je ravno v času, ko bi sicer lahko gledalo prva večerna poročila slovenskih televizij pripravljeno na spust. Na vrhu brije povsem sprejemljivo. Odsmučamo direkt v Bdn, najprej levo od otoka smrek, pod njimi pa spet desno. Po prečni poti desno v grapo, kjer pri vzponu poteka bližnjica. Smučamo že kar predelan, rahlo južen pršič, ki terja mehke, malo daljše veleslalomske zavoje okoli kolov raznovrstnih debelin, pri čemer na kol pomeni ob rebro. Prav solidna smučarija za 3. april 15 minut iznad tropinarske doline. Sledi še smuk brez poganjanja po cesti do avtomobila.

Rumeni spodmol pod Montažem (IgorZlodej, 03.04.2013)


Tole aprilsko vreme sploh ni slabo. Po malem vsak dan sneži in sproti zakrije sledi. Če odštejem slabo vidljivost v zgornjem delu, boljše skoraj ne bi moglo biti. Za ta čas več kot dobre razmere.

Veliki Javornik 1715m (Škof, 02.04.2013)


Kam v kislih vremenskih dnevih? Na Ženiklovec! Z avtomobilom se da sorazmeroma visoko cca 900m. Nato po cesti. Z vsakim višinskim metrom je izdatneje naletaval sneg. Proti vrhu pa so se na nebu pokazale zaplate modrine. Novega suhega nesprijetega snega je ravno prav za uživaški spust. Zato je smučanje možno po cesti, po gozdu. Pod domom na Senožetih se je poznalo, da lega proti soncu, tudi skozi oblake narekuje preobrazbo snega. Zbit, moker,mestoma skorjast sneg je vse do ceste.
Kaže, da so danes imeli interno tekmovanje lokalni člani GRS, ker smo jih kar nekaj srečali.
Hitra, dokaj enostavna tura, ki veliko ponuja, zato jo zelo priporočam. Vsaj zaenkrat so snežne razmere vabljive.

Veliki Javornik 1715m (Škof, 02.04.2013)


Kam v kislih vremenskih dnevih? Na Ženiklovec! Z avtomobilom se da sorazmeroma visoko cca 900m. Nato po cesti. Z vsakim višinskim metrom je izdatneje naletaval sneg. Proti vrhu pa so se na nebu pokazale zaplate modrine. Novega suhega nesprijetega snega je ravno prav za uživaški spust. Zato je smučanje možno po cesti, po gozdu. Pod domom na Senožetih se je poznalo, da lega proti soncu, tudi skozi oblake narekuje preobrazbo snega. Zbit, moker,mestoma skorjast sneg je vse do ceste.
Kaže, da so danes imeli interno tekmovanje lokalni člani GRS, ker smo jih kar nekaj srečali.
Hitra, dokaj enostavna tura, ki veliko ponuja, zato jo zelo priporočam. Vsaj zaenkrat so snežne razmere vabljive.

Vajnež (Metod Š., 01.04.2013)


Vajnež iz Javorniškega rovta preko Planine Stamare in nad njo po gozdnatem hrbtu na planoto Belščico je zaradi naklonin, ki edino na omenjenem hrbtu dosežejo do 30 stopinj, varna tura v teh razmerah. To se prepričam tudi v zgornjem delu tega hrbta, kjer preizkus pokaže dovolj dobro sprijetost novega snega (pršič, 50 cm) in podlage iz južnega snega, ki pa je že zmrzovala. Že v gozdu je megla, naprej po Belščici pa se samo še gosti. Počasi zmanjka tudi orientirjev (vejice rušja, kaka skala, vidno recimo na kakih 10m). Zastrugi, zameti se ne vidijo, šele trk smuči obnje jih "razkrije". Vmesni hrbet Kamnitnik ima pobočje na drugo stran v (slovenski) Medji dol, ta rob zatipam s palico, ko potem, ko se svet uravna, preventivno vsak korak pred seboj tudi potipam. Potem pa desno naokrog in naprej po hrbtu na glavni greben. Sicer pa ves čas karta, kompas in višinomer, da približo vem, kje sem in v katero smer naprej. Na grebenu se občasno pojavi nekaj modrine in tudi megla se razredči. Na vrhu Vajneža sonce skozi meglo, nekajkrat pa se pokaže celo Stol. Tu na severni strani opravim še en preizkus snežne odeje "za info". Tudi tu je nov sneg toliko sprijet s podlago, da je potreben poteg s celo roko, ampak potem pa klada za razliko od južne strani "kar izleti" navzdol po trdi zmrznjeni spodnji plasti.
Smučanje nazaj po grebenu do pred Malega vrha, potem pa po kompasu naravnost dol v smeri JJZ proti planini brez imena s kočo in uravnavo, kar že poznam od prej. Smučanje tu odlično po gostejšem pršiču 15-20cm. Pa grem malo preveč levo in malo prenizko, uravnave ni. Rahlo poševno desno nazaj gor, pokaže se koča. Po karti gledam usmeritve pobočij, da vem kje sem. Plan, kako najti hrbet za nazaj, mi skoraj podre koča, ko se nenadoma pokaže spodaj nekaj nazaj in mislim, da sem že naprej od Hrašenske planine. Odsmučam do nje in z nekaj racionaliziranja ugotovim, da je ni na karti. Potem nadaljujem naprej po značilnem robu na 1750 m in najdem pravilni hrbet za dol, tam pa tudi svoje sledi od prej. Smučanje dol po gozdu je ena sama uživancija v pršiču skoraj do dna. Na koncu pa je zadnjih 200 viš. metrov pod pršičem predirajoč skorjast južen sneg, ki onemogoča sproščeno vijuganje.
Sicer pa so slike s podobne ture v normalnih razmerah l. 2010 na tej povezavi, http://www.gore-ljudje.net/novosti/52769/

Sedlo Čez Brežič (IgorZlodej, 02.04.2013)


Na Bovškem imamo krasne doline, ena lepša od druge. Zahodni Julijci so pač poglavje zase, tudi zato se jih človek nikoli ne naveliča. Ker že močno vabi turni smuk Kanin-Možnica, si je bilo treba ogledati razmere v Možnici.
Pripeljal sem se do zapornice, snega je do tam sicer kar nekaj, ampak je šlo. Ob rahlem naletavanju snega jo ubiram po cesti. Lepa je ta dolina, tako mirna, spokojna. V zatrepu je nekaj velikih plazov, tudi skozi Korita je plazilo, sicer pa ena sama obilna snežna prostranstva. Po trdi snežni podlagi, čez pa nekaj cm puhca kljukam gor proti "grapci", kjer je prehod nad Koriti. Občasno močno zapiha, sonce se tu in tam skrije pod meglen pajčolan, špure ni, jo naredim, a jo kmalu zapiha. "Kanal" je letos širok, sneg pa napihanec in nekaj mehke klože. Na sedlu Čez Brežič me spet zagrne megla. Smuka, sprva ob špuri, zatem pa zavoji stečejo, vendar veter še piha, zato hitro vse prekrije nov sneg, višje suh, nižje ojužen.

Ptičji vrh (Aleš S, 01.04.2013)


Vse kaže da imamo z Bačkom približno iste cilje. Tržačane sva srečala, ko so prismučali do ceste. Bačka in pirhov pa ne. Špuro Tržačanov sva spustila in se čez Križovec sprehodila do Pustega rovta. Tam pa ni šlo drugače kot naravnost v meglo. Cesto na drugi strani sva zgrešila samo za 10 m. Na ovinku sva se poslovila od špure, ki v gozdu ni bila zasuta, in spet zaplavala v meglo. Tudi najnižjo točko grebena na Kočni sva zgrešila samo za 5 višinskih metrov. Potem je bilo orientacijsko enostavno - ob opasteh proti vrhu. Močan veter in izmenjajuče klože, spihan sneg in skoraj ledene plošče so popestrile vzpon. V zavetju gozda sva se tik pod vrhom začela utapljati v pršiču. In tako ni bilo drugega kot odvriskati skozi gozd. Pretipala sva čez Pusti rovt, potem pa smuk po cesti in še nekaj užitka nad Pristavo. Snega je res veliko in menda ga bo še več. Razmere pa take kot v najhujši zimi. Ni kaj, čudovita Velika noč. Fotoaparat je ostal doma, zato je približno pomagal mobi. Midva sva se pa veslila tako kot vedno - Mojca in Aleš

Peca (Veška kopa) (Marijana & Marko, 01.04.2013)


Preko noči je padlo še 5-10 cm snega, pred nama je gaz utrdilo kar nekaj Avstrijcev, zgoraj sva na slabih 2000 m odvila levo in v megli za rezat dobesedno pretipala na vrh Veške kope. Ker se presneta megla niti za trenutek ni hotela vsaj malo razkaditi, sva obupala glede spusta v Globasnico in odpeljala po občutku v smeri normalke. Na 1700 m se je res krasna pršičasta smuka po redkem in vse bolj strmem gozdu končala nad pečinami.

Zapregla sva pse in zgoraj ujela špuro za Bistriško špico ter ji sledila do grebena. Vmes se je enkrat celo razjasnilo, nekajkrat sva občudovala modrino nebo, sicer pa sva spet rezala meglo. A sonce je vse bolj prediralo oblake in v drugo sva odsmučala v bistveno boljši svetlobi: zgoraj sva nedotaknjen pršič lovila na desni, pod lovsko bajto pa levo od smučin. Odlična smuka!

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Belska planina (Bačko, 01.04.2013)


Za kvaliteten pršič danes ni bilo treba prav daleč. Struške iz objektivnih razlogov sicer nismo videli. Pet Tržačanov, ki so cilj lovili s karto v rokah, je poskrbelo za strmo, a domiselno izpeljano gaz direktno skozi gozd do Belske planine. Potem pa malo nazaj po cesti in levo dol. In od tam smo potem nažigali .... od ceste do ceste .... vsi po dvakrat, najboljši pršič od vrha do tal in to na 1. april - pa saj nam itak ne bo noben verjel.
Potem pa Pristava pa 3xP - pirhi, potica, pivo.....

Škrbina v Krni dol (andrej, 01.04.2013)


Doma je zjutraj deževalo, na Jesenicah močno snežilo, v Ratečah pa je že prodirala modrina. A V Žlebeh je vladala megla. Do Planine Zg.krni dol in malo nad smo vrezali smučino v puhast pršic, ki sta jo Italijana za nami globoko naluknjala. Nad gozdno mejo je kraljevala gosta megla, zato smo na naklonini 30 stopinj naredili test stabilnosti snežne odeje. Po CT metodi je 40cm novozapadlega pršiča po 18 udarcih pokazala nepovezanost plasti, ki bi se z naklonino verjetno še poslabšala. Zato smo zaradi razmer, starih plazovin suhega in mokrega snega in slabe vidljivosti na višini 1850m raje obrnili. Smo pa šli zato dvakrat. Smuka zjutraj odlična, opoldne pa je sonce skozi oblake sneg že spodaj ojužil. Za slovo so se nam razkrili vsi okoliški vrhovi v vseh svoji zamedeni belini. V južna pobočja se bomo vrnili kasneje, ko bo sonce opravilo svoje delo. V formacijah prašičarili Miranda, Mark in

Schilcheck (Mišo Jenčič, 01.04.2013)


V Ljubljani je zjutraj rahlo deževalo, na Gorenjskem nas je zajela konkretna snežna ploha, na Koroškem so bile še posamezne snežinke, v dolini Lungau so se oblaki po malem trgali, ko pa smo prišli iz drugega turskega predora, nas je pozdravilo sonce in jasno nebo. Na izhodišču smo dobili še zadnja prosta parkirna prostora in z gazjo seveda ni bilo problema. Precej smučarjev je šlo tudi na sosednja Liebeseck in Benzeck, tako da sploh ni bilo kake gneče. Prisojna pobočja nad Prechthütte (kjer se ločita smeri za Liebeseck in Schilcheck/Benzeck) so pred včerajšnjo pošiljko očitno skopnela, saj je bilo na njih le ~25 cm novega. Višje gori je bilo novega kar do pol metra in tudi podlaga je bila solidna. Močno sonce je sneg na vseh malce bolj prisojnih legah južilo in kvaliteta smučanja je bila zelo odvisna od orientacije pobočja oziroma od sence, ki so jo nudila drevesa. Že v zgornjem delu smo imeli nekateri težave s pikanjem, pod planino Ranstlalm pa v težkem južnem snegu nihče ni preveč užival. Vseeno lepa tura s precej dobre smuke in v povsem prvoaprilskem vzdušju - celotna scena nas je prepričevala, da je 1. januar in ne 1. april...

Viševnik (Franci, 01.04.2013)


Z Ireno danes spet na sončni Viševnik.HA HA 1. APRIL!!Letošnja zima je že kar dolgočasna,saj ne vozimo nič drugega,kot pršič.Na Pokljuki kakšnih 30cm novega,naprej zmerom več.Špura je že bila potegnjena in več kot to se zaradi megle ni videlo.Smučanje krasno,vendar podobno plavanju v mleku.Po smučanju pa še v savno na Pokljuki.Lp

Stari vrh (Branko, 01.04.2013)


Stari vrh,
Prvoaprilsko, ne. Resnično, 20cm pršiča na novo prek noči in nezorana njiva nas je čakala za prijetno vijuganje. Koča na vrhu odprta, prijetno topla. Precej nas je bilo, vseh starosti. B&M

Škrbina pod Prestreljenikom (IgorZlodej, 01.04.2013)


V Žlebeh se je kazalo sonce, smučišče steptano, zato je šlo prav lepo vse gor do koče Gilberti. Proti Prevali se je bohotila megla, pa seveda nič ni bilo steptano, špura je bila potegnjena nekje do polovice, Italijani pač na pol poti obračajo. Z Damjanom in Dariom smo šli naprej. Megla, da bi jo lahko rezal nam je bila spremljevalka, ampak, če poznaš, potem najdeš tudi v megli. No tik pod Škrbino resnično več nismo vedeli kam, ampak, ko se je za nekaj trenutkov odprlo smo vedeli, da smo tik pod Prestreljeniško škrbino. Nazaj smo do Prevale smučali ob špuri, nižje pa se je vidljivost izboljšala. Ko smo se sedežnico pripeljali do koče se je v nekaj minutah razjasnilo. Včasih ni dobro biti prehiter, ampak Irene nas je bila vseeno vesela. Po smučišču v dolino smo vijugali v soncu.

Čisti vrh (IgorZlodej, 31.03.2013)


Pot na Čisti vrh je bila že večkrat opisana. Razmere, o teh naj bi pisali, pa pri prvi zapornici, dež s snegom, snežna odeja 1.50 snega, ki je razmočen, vendar drži. Višje, v Dolu pod Plazmi se ojužen sneg spremeni v suhega, seveda so tudi stare plazovine. Naprej pršič vse do vrha. Smuka z vrha kot se šika, nižje pa tudi čisto ok.

Blegoš (MacoSr, 01.04.2013)


V dolini nas zaliva, v višini sneži, napovedi bolj tako, ampak za 1. april (ali pa velikonočno ponedeljek, če vam je ljubše) se pa že splača podati na turo. Med tem, ko vso predjamsko društvo klopa pirhe in šunko, sva s ta malim rekla, pa naj pade Blegoš, še zlasti, ker sam še nisem smučal na sever proti Potoku. Vso pot naju je spremljalo sneženje, najbolj v Potoku, nato pa je hipoma ponehalo, ostala je le obilica pršiča malo težje kvalitete. Kot bi mignil sva skozi Matevžkovo grapo okviru poti do ceste in nato in naravnost navzgor dosegla kočo, začuda celo enih 10 planincev v njej in na vrh, kjer se pravzaprav ni videlo nič. Nato pa po severnem pobočju dol v pršiču do kolen (nekaterim manjšim bi bilo tudi čez) skozi redko bukovo hosto v smeri grape Šturmovega potoka. Sneg v gozdu je bil malo težak, toda sledil je še cukrček (malo je bilo potrebno sicer še navzgor) po zgledno strmih travnikih do vasice Potok. Glede na vreme, ki nas spremlja že kar nekaj časa, super tura po globokem pršiču. Nekaj slabše razmere kot na Snežniku pre dvema tednoma, toda še vedno vredno truda.
Seveda je pa danes 1. april, tako da sami ocenite, kaj od tega je res.

Gran Paradiso (Ksenija, 31.03.2013)


Iz Dežele na deževni strani Alp smo se preselili bolj na Z....v Grajiške ture in "obdelali" njihovega prvaka Gran Paradiso. Do doline Aosta smo se počutili kot v avtopralnici. Z neba je vso pot od prečenja doma do Aoste zlivalo kot iz škafa. Ko smo se vzpenjali proti izhodišču Pont na 1961nm se nas je nebo usmililo in priprave na turo so potekale na suhem. Tako je bilo do koče Vittorio Emanuelle. Sem pa tja kaka rahla snežna pošilka z neba, tu pa tam vetrno hlajenje, a nič kritičnega. Po spremljanju vremenske napovedi smo pričakovali močan veter, mraz.... V koči nas je sprejel izredno prijazen oskrbnik, s katerim smo se menili priti na obisk ali ne skoraj ves teden. Prespali. Andrej je izjavil, da je bilo to spanje na več obrokov. Nočni sunki vetra bi lahko "Emanuelo" tudi prestavili za kak meter, tako močni so bili. Do jutra se je vse umirilo. Naša 8 članska četica se je, tako kot ostalih (predvidevam da nas je bilo v koči kakih 200), pripravila in v akcijo. Začeli smo v megli, tam na okoli 3300 pa....."šajba"...juhu. In tako je bilo do konca, ko smo se šli poslikat z Marijo na 4061nm, pa nazaj do Ponta. Toplo, brezvetrje, pršiča na tone, tudi rahle skorjice...ampak...ta Velikonočna nedelja je bila zadetek v polno. Uživali smo 100jan, Andrej, Dragan, Brane, Robert, Marjana, Darja in zapisničarka :). Če se bo kdo odpravil v ta konec - opozorilo..pod vrhom lahko ob manjši neprevidnosti nepričakovano ponikneš v razpoko...tako kot eden naših - 100jan bi rekel rozinic.Na srečo je obstal na površju.Malo globlje je pogledal član neke druge skupine. Konec - srečen.

Peca (Bistriška špica) (Marijana & Marko, 31.03.2013)


Popoldanska tura, izhodišče nad Lepeno (brez verig do Riepla ne bi šlo), snežilo je ves čas, novega snega je 20 cm in to suhega pršiča. Nad gozdno mejo (ta je na Peci zelo visoka, 1900+ m) je bil sneg delno razpihan in spremljala naju je taka megla, da sva komaj kaj videla ter le počasi pritipala do grebena nekje na slabih 2100 m.

Smuka v takem je bila odlična, le povsem zgoraj sva imela probleme pri sledenju svoje smučine, ki sva jo takoj izgubila in sva po občutku odsmučala v belino.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Bandijerna 2409m (Črna gora) (Janvit, 22.03.2013)


Zunaj dežuje, v gorah je nevarno.. tako da lahko mirno nadaljujem s Črno goro. V četrtek smo se prestavili severno v Žabljak, za katerega pravijo, da je najvišje ležeči kraj na Balkanu. Nad njim pa se bohoti mogočni Durmitor. Ne morem se premagati, da ne potegnem nekaj vzporednic: če Prokletije spominjajo na avstrijske gore, Komovi na Kamniške alpe, Biogradska gora na hibrid med Karavankami in Pohorjem, potem Durmitor očitno spominja na Juliske alpe. V spodnjem delu bolj položne ledeniške doline, višje pa velike gmote in strmi grebeni.

Začeli smo v Žabljaku, obšli jezero po levi strani in se začeli vzpenjati južno - po neki manjši dolini. Nato smo zavili bolj zahodno in po strmi prečki vstopili v kotanjasti svet med Međedom in Savinim Kukom. Večina stvari smo pustili v bivaku (označen z rdečo piko) in se povzpeli na Malo Previjo (2200m). Od tam smo odsmučali proti zahodu in na dnu doline ponovno nataknili pse. Čez dobro uro smo stali na vrhu Bandijerne (2409m). Zgornji del smo popikali s cepinom in derezami. Sledila je odlična smuka in ponoven vzpon na sedlo. Artač je podaljšal še na Terzin Bogaz (2303m), mi pa smo se zadovoljili s prijetnim spustom do Bivaka (2020m). Gre za majhen a zelo lepo zamišljen in prijeten bivak, kjer lahko udobno prespi vsaj 6 ljdui. Ima tudi svojo peč, vendar na žalost nismo imeli kurjave (ta se lahko nabere v gozdu 150m nižje). Naslednji dan smo napadli še Južni vrh (2285m), s tiho željo, da bi lahko prečili po grebenu in se v Žabljak spustili po severnih grapah Malega Međeda. Greben je bil zelo oster, zračen in neprijeten, tako da smo se spustili nazaj do Velike Previje (2145m). Odsmučali smo po deviški dolini in nato prečili v desno, tako da smo prispeli do Lokvic. Tam se nahaja neka koliba (označena z oranžno piko), ki naj bi služila tudi kot bivak. Kolibo smo odkopali, a je bila ta zaklenjena. Tako smo bili kar srečni, da smo v zadnjem hipu izvedeli za bivak na drugi strani prelaza. Odsmučali smo nazaj do Jezera in oddrsali v Žabljak. Pri jezeru je bilo še skoraj en meter snega. Verjetno ne rabim posebaj poudarjati, da smo na celotni turi imeli sanjske snežne razmere, kičasto vreme in ponovno nismo srečali nikogar. Če koga zanima še kakšna informacija ali pa potrebuje zemljevid, naj mi piše na email. Črna gora je res turnosmučarski biser.. pa v Prokletijih sploh še nismo bili.

Stari vrh (Mišo Jenčič, 31.03.2013)


Deževno popoldne sva izkoristila, da sva vseeno šla malo na zrak. V popolni samoti (so se pa videle sledi dveh ali treh današnjih predhodnikov) sva se povzpela po smučišču na Stari vrh. Tudi vse koče so bile zaprte, a za tisto prav na vrhu piše, da bo jutri (na Velikonočni ponedeljek) odprta. Do spodnje postaje vlečnice je deževalo, višje pa snežilo. Tam je tudi okoli 5 cm novega južnega na trdi podlagi. Kaže, da smučišče ne bo več obratovalo, zato se ga splača izkoristiti za kratek izlet, dokler je sneg še povsem do dna.

Zelenjak, Triangel (Škof, 28.03.2013)


Še polni adrenalina iz Jalovških doživetij smo želeli izkoristiti ponujeni dan v bližnjih hribih. Zato smo se priključili množici /ampak zares množici/ turnih smučarjev iz Ljubelja do Zelenice. Večina

Kotovo sedlo, ozebnik, Jalovec (Škof, 27.03.2013)


Dvodnevno turo smo začeli z preizkušanjem ledu v tamarskih slapovih. Led ni bil ravno vzor želja. V večernih urah smo med rahlim sneženjem in nizko oblačnostjo, preizkušali GPS koordinate do Kajzeljev

Skoraj Stubeck (Aleš S, 30.03.2013)


Cesta do Frido Kordon Hütte je zasnežene a prevozna. Zapadlo je nekaj centimetrov mokrega snega. Na začetku je bilo oblačno. Z višino pa sva vedno bolj lezla v meglo. Malo pod vrhom sva se "izgub

Svačica (Marijana & Marko, 30.03.2013)


Izhodišče v Podnu, spodaj vse namočeno, na 1400 m je bila meja zadnjega sneženja, novega mokrega snega 10 cm. Še višje je snega le par cm - 'windgepresset', megla pa taka, da ne vidiva nič.
Sneg za smuko sploh ni bil slab, ne zgoraj ne spodaj. Žal pa je slaba vidljivost precej motila: na Svačici sami plužni zavoji, pod sedlom Vrtača pa se je dalo prav lepo zavijati, pod 1600 m še kar sol
Opoldne je nad 1500 m rahlo snežinkalo, nižje pa vse bolj deževalo. Pri Podnarju je bilo ob povratku 5° C...

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrbina prednje Špranje (IgorZlodej, 30.03.2013)


O poti na ŠPŠ sem že toliko krat pisal, da se ne bi ponavljal, že tako je vse preveč enih in istih opisov. Razmere pa, pri spomeniku dober meter snega, na vrhu razmočen, vendar lepo drži, cesta do Viš

Begunjščica (Aleš Močnik, 28.03.2013)


Čudovit dan, krasen pršič, enkratne razmere za konec Marca.

Vrh Durc (Primož, 28.03.2013)


Ugodna napoved, ugodne razmere.
Presenečeni smo bili nad pršičem konec merca...
Jure je rekel:"Takega snega še nisem vozo!"
In Lujz se je široko nasmehnil. Ja tako je bilo...

Begunjščica (m´re, 28.03.2013)


Pršiča letos pač noče zmanjkati...Jure je povedal vse, dodajam še nekaj utrinkov včerajšnjega trpljenje skozi Juretovo objektiv, kartico je pa posodil moj škljocar.

Slivnica (Zoran Vidrih, 27.03.2013)


Ker je tole verjtno je bil tole zadnji pršič v Butalah, je bilo za izkoristit zadnjo priliko na domačem hribu preden prideta jugo in dež. Žal se je napovedana razjasnitev prestavila pozno v noč in dan Vseeno en kratek filmček s par kratkimi in temnimi utrinki.

https://www.youtube.com/watch?v=Z5AyjMp3PrA

Konj (Bernard , 28.03.2013)


Pot sem začel na Rakovi ravni in naprej do planine Dol, naprej proti planini Rzenik in naprej na Konja. Do vrh klanca nad planinno Dol je zvoženo od motornih sani, naprej celec. V gozdu pod planino Rz

Planina Lipanca (Igor Dežman, 28.03.2013)


Danes lepše Pokljuke že dolgo ni bilo,cesta do spomenika ni bila splužena,a z novim Polotom je nekak šlo do planine Javornik,a bi šlo do spopmenika,15 novegha snega,ob 7 zjutraj na planini Javornik -

Sivka, 2x (Jurij Šoba, 28.03.2013)


Kakšno turico izbrati, če je popoldne napovedana pooblačitev in so predvideni tudi nujni opravki? Spomnil sem sem Sivke v Polhograjskih dolomitih, kjer sem lani opazil veliko travnikov. Ob 7h zjutraj

Goli vrh (Aleš S, 28.03.2013)


Začetek ture je bil dramatičen. Eno uro sva na parkirišču iskala ključ od avtomobila. Premetala sva ves sneg. Ključ je bilo res težko najti, ker je bil ves čas v Borisovem žepu. Ko sva rešila ta probl

Mrazekov plaz (Janko, 28.03.2013)


Danes zjutraj sem se odpravil na Mrazekov plaz,pod Menino Planino.cesta do plaza je bila še neokrnjena,plaz prav tako.Pogled na plaz enkraten-pršiča cca20cm.Smučina pa za uživanje.

Begunjščica (Jure N., 28.03.2013)


Pred službo smo se na hitro zbrali na Ljubelju, kjer je bilo že ogromno ljudi. Vreme krasno, malo pihalo. Grape večinoma razrite. Lenuhova je taka, kot je še nisem videl, zadnjič ko smo jo smučal mnog
Veselo vijugali Luka, Mare,Andrej, Jure in še mnogo turašev. Slike Mare, klasično zadnje čase ostaja ali aparat ali kartica doma.

Kom Vasojevićki 2461m (Črna gora) (Janvit, 20.03.2013)


V sredo je bilo napovedano vreme za bogove, tako smo si zadali velikopotezni cilj - Maja Jezerce (2694m), ki se nahaja na črnogorsko-albanski meji. Naši plani so relativno hitro padli v vodo, ko smo o

Stari vrh (Debeli kamen, 27.03.2013)


Samo tole bi dodal k opisom Starega vrha: na vrhu je res prelepa kočica, kot nalašč za turne smučarje. V njej pa izjemno prijazna gospa, ki s svojimi doma pripravljenimi dobrotami (od hrane še posebej
Lep pozdrav.

Troglava 2072m (Črna gora) (Janvit, 19.03.2013)


Našo balkansko pot smo nadaljevali južno, po spektakularni soteski Pive in vse do gorskega mesteca Kolašin. Slabše vreme smo uporabili za vožnjo, počitek, razvajanje, kulinariko, itd. V torek pa smo s

Hotunjski vrh (Igor Dežman, 27.03.2013)


Po nočnem šihtu,sem mal odremal,pa me je potegnilo spet na Hotunca,saj druzga nisem imel v načrtu,saj se sonce noče in noče pokazati.Razmere enkratne,na zmrznjeno podlago je padlo 15 pršiča,tako da kd

Viševnik (Franci, 27.03.2013)


Cilj današnje ture je bil ujeti sončni zahod in počakati vzhod polne lune.Vidljivost proti vrhu je bila nična,kakšnih 50m pod vrhom pa se je odprlo.Kasneje se je meja megle še nekoliko znižala,potem p

Blegoš (Marijana & Marko, 27.03.2013)


Z avtom se pripelje na Črni Kal, špura do vrha je bila potegnjena, kjer naju je celo pozdravilo večerno sonce. Odsmučala sva direktno navzdol na sever, novega snega je do 20 cm na trdi podlagi, kar na
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Ocena ture je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.

Škrbina nad Tratico (IgorZlodej, 27.03.2013)


Bil naj bi vremensko najlepši dan tega tedna, ne ni nedelja, ampak sreda. V Žlebeh je bilo sonce, pa vseeno zimsko mraz. Cesta proti Pecolu je povožena z nekim goseničarjem, kot je že poročal Marko, a

Javorniki (jaka, 27.03.2013)


Snežne razmere so kot po vsaki klasični burji, s tem da je stara podlaga zelo trda. Na prisojnih straneh, kjer jo je pobralo pred sneženjem, je spihano do trave (npr. jasa od Malega Javornika). Po goz

V Koncu (IgorZlodej, 26.03.2013)


Tudi nad Loško Koritnico je lep turni smuk. Pripeljal sem se do tam, do kamor je splužena cesta. Naprej pa na smučeh po dolini. Rahlo naletavanje snega je bilo prav romantično. Kakih 10 cm ga je padlo

Goldberg skupina (Andrej, 26.03.2013)


Ker s tega konca Alp, ni na forumu nobenih opisov vam posredujem nekaj informacij o trenutnih turnih razmerah v okolici gora med Fraganter in Sadnig kočo. V zadnjih dnevih je tam v gorah zapadlo cca.

Stari vrh (boris, 26.03.2013)


Včeraj sem izkoristil zaprto smučišče in dobre razmere pred skoraj domačim paragom. Ker je že veliko napisanega bi dodal samo video in lepe pozdrave
http://youtu.be/Npo30J-l2gY

Sveti Jakob (Marjana, 26.03.2013)


Glede na to, da je konec marca in je spet zasnežilo domače kraje, si nisva mogla kaj, da se nebi odpravila na Jakoba. In ni nama bilo žal. Sama sva si utirala pot od Legastje, šele tik pod vrhom sva n

Stari vrh (Miha D., 26.03.2013)


Iti ali ne iti, to je jutranja dilema, ki jo brž razblini pomisel na obetajoč sanjski pauder. Avto s pet let starimi zimskimi gumami komaj zmore zasnežen in poledenel klanec do parkirišča pod Starim v

Povna peč (Marijana & Marko, 25.03.2013)


Z avstrijske strani mejnega prehoda Ljubelj, s SZ na Povno peč oziroma na ramo Z od vrha. Novega puhca je bilo popoldne okoli 10 cm, spodaj manj, zgoraj tudi več. Zgoraj smuka super, na ključnem preho
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Subar + Veliko brdo (Bosna) (Janvit, 17.03.2013)


Prejšnji teden smo presmučali Črno goro po dolgem in počez.. vse skupaj pa je imelo svojo otvoritev v Bosni. Seveda gre za nekoliko zakasnjene informacije, ki vam lahko služijo bojl kot ideje za priho

Mrežce (Igor Dežman, 22.03.2013)


Prejšni petek sem jo spet mahnil na Mrežce.Sprva sem mislil na Brdo ali Debelo peč,pa ni bilo nobene špure,ko sem prišel z Mrežc,pa je eden prišel z Debele peči in Brda in pohvalil turo,sam mal bolj z

Goli vrh 1788m (Škof, 23.03.2013)


Rojstne dneve lahko praznujemo povsod. Posebno obeležje, ki nam polni pomnilniške celice v predelu prijetnih spominov je toliko bolj srčna izbira. Marsikatero smo že obredli skupaj zato je bilo potreb Za pristop do Jenkove planine smo si izbrali strmejšo varianto. Gaz je shojena in predvsem v zgornjem delu speljana med gostimi smrekami. Kar nekaj pešakov nam je prihajalo nasproti. Torej hrib pozim Vrh je resnični balkon izbire naših in Avstrijskih novih turnih ter letnih ciljev. Kot po učbeniku geografije lahko naštevaš /nekdo je pripomnil globus Slovenije z radirko za peti razred/ vrhove, doli Razmere za spust do planine so ponudile pršič. Nižje smo izbrali spust po kolovozu in med redko bukovje z predelanim snegom. Na cesti smo tekmovali v prosti in klasični smučarski tekaški tehniki vse d Poleti bomo tam gor nabirali debele gozdne jagode, ogromne jurčke in kakšno pravo rastlinco. Vmes spremljali Davotove tečajnike na usposabljanjih po brezpotjih. A najprej še na mnoge smuke v izobilju Navdušeni so bili; Marina, Barbi, Nina, Primož, Bogdan, Jure, Željko, Davor in Dina.
Marina hvala ti!

Vrtača (Marijana & Marko, 24.03.2013)


Izhodišče Ljubelj, občasno rahlo sneženje, megla pa na srečo ni bila tako zelo gosta, da se ne bi nekajkrat za silo 'razmeglilo', tako da sva v Suhem Ruševju brez težav našla Levo grapo, ki
Leva grapa je trenutno smučarsko zelo lepo narejena, žal pa snežne razmere ne vlivajo zaupanja. Nekje na sredini je ena večja kloža, kjer bi se s smučmi dalo 'stisniti' ob robu, a tudi zgora
Po grebenu sva nadaljevala desno na predvrh Vrtače in odsmučala po Osrednji grapi, ki je bila (glede na sledi) v soboto presmučana - smučarsko je bilo (pod)povprečno. Pod steno pa je bilo vse bolje, s
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Vršič (IgorZlodej, 24.03.2013)


Že kar nekaj časa sem se odpravljal na Vršič, a kaj, ko je za vse nikoli ni časa. Zanimalo me je stanje plazov, saj že več let spremljam to problematiko te naše Vršiške ceste, pred leti sem celo sodel
Cesta je seveda zaprta, ampak do Šupce (razgledna točka) je bila pred časom splužena, sedaj ponovno zasnežena. Treba je bilo narediti 8 km po cesti na prelaz in še tistega dol do Erjavčeve koče, ki je

Komna (Damjana, 22.03.2013)


Komna nikoli ne razočara. Še posebej ne v takem vremenu, kot smo ga imeli v petek. Četrtkov dostop je bil kar naporen, po obilnem novem sneženju sva bila z Andrejem med prvimi pristopniki. Potrebov

Celovška Koča (Matej, 23.03.2013)


Včeraj smo obiskali Celovško koče. Čudovit družinski izlet, ki nikoli ne razočara. Tudi tokrat ni. Snežne razmere so bile odlične, vreme in vzdušje v ekipi prav tako.Cesta ratrakirana, sneg pa pomrzn

Kofce gora 1967 m (Frenk, 23.03.2013)


Vreme je bilo boljše kot napoved in razmere za vzpon odlične,v gozdu je še pršič,južne pobočja pa popuščena in smuka je že spomladanska,prismučati se da še do parkirišča v Podljubelju saj zapornica om

Skoraj Kresišče (Matevž, 23.03.2013)


Hvaležen sem našim najizkušenejšim somišljenikom, da objavljajo svoja doživetja in nam tako dajejo zgled in zagotavljajo neizčrpen vir informacij, kdaj in kam bi jo ubrali. Pa seveda Francetu, da skrb

Ovčji vrh (Kozjak) (Matjaž, 23.03.2013)


lep sončen dan ... in odlične razmere za smučanje :-)
od vrha trdo ... nižje ravno prav odjuženo ... le skozi gozd je bilo nekaj rodea ;-)
na parkirišču je potrebno biti previden ... da te ne zaparkirajo ;-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=229

Ovčji vrh (Kozjak) (Matjaž, 23.03.2013)


lep sončen dan &#8230; in odlične razmere za smučanje :-)
od vrha trdo &#8230; nižje ravno prav odjuženo &#8230; le skozi gozd je bilo nekaj rodea ;-)
na parkirišču je potrebno biti previden ... da te ne zaparkirajo ;-)

http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=229

Savinjsko sedlo (Metod Š., 23.03.2013)


Danes sva šla z Janezom P., prvotni cilj je bil Raduha, ampak je zjutraj JZ veter nabil tak temen oblak okrog nje, da podaljšava v Logarsko (zadaj bo gotov manj oblakov) in rezervni cilj nekam nad Okr

Križnik (Peca) (mledni, 23.03.2013)


Odkar so Avstrijci zaprli smučišče, je potrebno na Peco bolj ali manj z vznožja, razen, če se ne zapelješ v Koprivno ali v Toplo. Sam sem danes izbral drugo možnost. Od bivše stražnice sem po pomrznje

Med Mrzlim vrhom in Mrzlo goro (matej, 23.03.2013)


Iščemo terene z mehko snežno podlago in lepim vremenom, pa še vse skupaj naj bi se nahajalo v Kamniško Savinjskih. Pa jo mahnemo proti Jezerskem in potegnemo v Avstrijo do Belske kočne. Cesta je spluž

Hajneževo sedlo (Aleš S, 23.03.2013)


Ker se nam v Makedoniji ni dalo še en dan tarokirat in gledati močan veter, ki je uspel odpihniti streho s sosednje koče, smo se včeraj pozno zvečer pripeljali domov. Tako je bilo danes energije le za

Špik nad Tratico (Cime Gabon alta, 2405 m) (Marijana & Marko, 23.03.2013)


Tudi nad Pecolom so se očitno nalezli koroškega (avstrijskega) sindroma vožnje z motornimi sanmi in ratraki vsevprek po zasneženih planinah. Žal. Danes so imeli svojo zabavo ljubitelji perutnine, ki s
Zjutraj je bila hoja po cesti na Pecol zaradi ratraka kar malo mučna (pomrznjeno), na planoti je sneg predelan, pomrznjen in se je uživaško hodilo vse do vstopa na vršno nadstropje Špika Hude police.
Z vrha sva odsmučala po Z strani (malo pod vrhom je bilo potrebno poskočiti čez skalo, sicer pa zgoraj ni odjenjalo in še skorja se je luščila), nižje sva v levo ujela pristopne sledi. Pri stiku z mul
Pod steno je bila smučarija res odlična - veselec naju je razvajal vse do ceste. Tudi zratrakirana cesta je bila odjenjana in je šlo prav krasno skozi ovinke.

http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/110227.html

Nabojsova škrbina 2 x (IgorZlodej, 23.03.2013)


Škrbine in sedla nad Zajzero vabijo vedno znova. V tej s snegom bogati zimi so izvedljive tudi običajno težko izvedljive ture. Grapo sem si ogledoval ob vsakem obisku Špranje in prišel je dan za njen
Parkirišče pri starih kasarnah v Zajzeri je bilo skoraj prazno. Tam je bil avto dveh alpinistov iz Vipavske doline, ki sta šla dan prej prespat v bivak Mazzeni, podatke sem dal Silvotu, ki jih je posr

Trbiška škrbinica (Ksenija, 23.03.2013)


Da se ne bo z omenjeno turo dičil le moški svet :)....Brane naju je z Darjo peljal v ta čudovit ambient. Nič ne bom pisarila, ker je bilo vse že povedano. In čeprav je bilo toliko turašev, ki so želel

Begunjščica (Mišo Jenčič, 23.03.2013)


Barbara se je v zgodnjih jutranjih urah vrnila iz Chamonixa, zato ni bilo razpoloženja - pa tudi vremenske napovedi ne - za kako daljšo turo. Sicer pa je bil zjutraj Ljubelj ovit v meglo in si smo pri

Viševnik (Jure N., 23.03.2013)


Punce so imele danes svoj dan, midva z Maticem pa zmenjena za turo. Ko sem se vozil po težki nočni, sem mi je smejalo, ko je bilo oblačno. Potem pa so se kazale meglice in modrina. Še po smuče v Gorj

Trbiška škrbinica (m´re, 22.03.2013)


Včasih se splača malo pošlepat, sploh če reklama tako vabljiva. Vse kar je napisal Jure, in tudi Igor drži - razen Igorjevega zaključka, da tura najbrž ne bo imela veliko ponavljaljcev. Samo včeraj v Kraljevska tura, ambient in družba.

Snežnik iz Leskove doline (Afriški Janez, 22.03.2013)


Lih za lih se da še prpelat do Leskove doline po gozdu oz. markirani poti. Sta v spodnjem delu že 2 krajši prekinitvi, ni pa treba smuči sneti. Nad 1000m pa še globok sneg.

Vršna strmina je poledenela, na srečo se da previdno "švercat" po kložah... Led je tok trd (zgleda, da je prehodno deževalo vse do vrha), da sem mislil da bom srenače zlomil. Do vrha mimo ba
Pod 1300m do 1000m pa lepo smučljiv odjenjan sneg s skorjico. Pod 1000m do avta pa odjenjan (zjutri beton) ampak zelo počasen sneg.

Medvedi ne spijo več. Ene sledi so bile tako sveže, da se je prav videl odtis kože na podplatu! Tko da nisem bil najbolj sproščen, ampak sem noro užival v tej samotni divjini.

Brez sledov predhodnikov, brez GPSa, samo po spominu in po občutku... Prava tura, čista svoboda...

Col du Passon, 3028 m (barbara, 22.03.2013)


V Andrejevi organizaciji smo preživeli tri smučarsko - turno smučarske dni v Chamonixu. Po dveh dneh smučanja po krasnem pršiču, veliko ga je bilo še popolnoma nedotaknjenega, na pobočjih Grands Monte

Zahodni Julici (Matjaž, 22.03.2013)


Pred leti ko sem bral vaše poste na TK Gora, sm si rekel: ta gospod se poplnoma brez razloga piše (priimek) Zlodej. Danes ko vem več, vas poznam in še vedno berem, pa vaš priimek dobiva smisel.

Se že v naprej opravičujem.

Gospod!

Ste v javni upravi, policaj, v službi na Kaninu, ki ne obratuje, in se ne bom spuščal v vaše delavne naloge in zahtevnost istih.

Sam in še mnogo dugih se "jebe" v realnem gospodarstvu in dela od ponedeljka do včasih tudi sobote, za ne bom povedal koliko, me je sram. Pa še družine imamo, gospod. Ostane nam nedelja, ko
Ja, mi za nedeljo, ki je ponavdi deževna rabimo vaše poste....

Gospod iz spoštovanja do nas, pišite in to korektno, redno in brez da si ob tem filate ego ter nam s tem povzročate komplekse, ker hodimo po vaši špuri in garant ne za vas dovolj hitro....

Pišite iz kolegialnosti do nas, ki vam to omogočamo.

Pa srečno.

Korab (2764m) (Bogomir, 20.03.2013)


Od Mavrovskega jezera z avtom proti Debru, nato po zeloooo slabem makadamu navzgor vzdolž reke Radike. Pri prvem policaju obupam in nadaljujem peš, 6km do bivše karavle Pobeda, sedaj je tu mejna polic

Titov vrh - dolina Lešnica (Bogomir, 17.03.2013)


Naj mi I.Z. oprosti, ker razmere niso več aktualne in so ti hribi malo bolj daleč...
Od naselja Popova Šapka mimo smučišč prečenje daleč proti JZ, nato čez Bakrdan na Titov vrh (2748m) nato po SV pobočjih v dolino G. Lešnica, v spodnjem delu se dolina zoži, je treba hoditi najprej mal

Struška (Rok Kovač, 22.03.2013)


Današnji dan ponovno narejen za Bogove, tisti, ki pa se povzpne še na Struško, je pa itak zmagal.
Štartam pri domu Pristava in kaj dosti časa nisem zamudil, ker se cesta na Križovec konča že takoj pri smučarski senožeti malo višje.Naprej gre uhojena špura, cesta pa še globoko pod snegom.Vmes mi ka
Jezerca pod Jalovcem in Kotovo sedlo (IgorZlodej, 22.03.2013)
Saj sploh ne bi šel, če mi prijateljica iz Tržiča ne bi v Planico prinesla novih smuči Alaska in novih vezi Adrenalin (p.s. ima mogoče kdo že kakšne izkušnje z njimi). No potem pa še vidim, da so neka
Parkirišč je bilo v Planici dovolj, gaz v Tamar narejena z motornimi sanmi, naprej pa nič. Kjer že sveti sonce je sneg pomrznjen, na koncu gozda se prične pršič, mehka in višje tudi trda kloža. V ozeb

Trbiška škrbinica (Jure N., 22.03.2013)


Prekrasna vremenska, Zlodejeva objava, pa Matic ni imel nič takega v šoli. Recept za krasen dan. Stojan itak nikoli ne manjka, Mare zamenjal službo, Miha rekel da sam ne gre nikamor in tako smo se vsa

Matajur (Ksenija, 22.03.2013)


Danes nisem imela kaj posebno dobrih občutkov glede razmer na Matajurju. Toplo, nov in še nepredelan sneg....ampak odtehtala je varnost, ki jo Matajur ponuja tudi takoj po sneženju. Smučanje "od

Begunjščica (Aleš, 22.03.2013)


Ko sem se vzpenjal po Šentancu se je izkazalo, da je sneg boljši, kot sem pričakoval, zato sem se spustil po Centralni grapi. Večinoma je sneg napihan, primerno trd, v spodnjem delu pa se predira. Zar

Suho rušje-Palec (Čeha, 22.03.2013)


Tak dan je treba izkoristit.Palec se mi je zdel varna izbira in do popoldanske službe je dovolj časa.Že na Ljubelju sem videl da ne bom osamljen.Eni so že pred mano,z drugimi izmenjujemo mnenja,kam in

Mikulovica (Jurij Šoba, 21.03.2013)


Zaradi možnosti plazov v visokih hribih sem se podal po cesti v Belco s ciljem Mojstrovica. Spotoma me je ujel deskar Roman iz Mojstrane, ki je imel krplje. Močno udiranje snega in pri meni še lepljen Dostop z avtom vsaj do skalnatega useka 100 m nad Belco najbrž še ne bo kmalu mogoč, ker sta vmes dve plazovini. Za tunelom pa jih je še veliko več.

Porezen, Viševnik (Jaka Ortar, 21.03.2013)


Zvečer na Poreznu od Podhočarja.
V gozdu in nad njim je na površini snežne odeje skorja, ki se predira. Pod njo sneg ni predelan. Na grebenu opasti in zameti. Zaradi vetra se kljub soncu sneg danes ni prav močno ojužil, preobrazba je
Izpod Viševnika Janez Javoršek (AO Matica) poroča o zelo neugodnem rezultatu testa stabilnosti snežne odeje po norveški metodi - obstaja velika nevarnost proženja kložastih plazov. Viševnik je zato da
Previdno in ne z glavo skozi zid - naj vam ne bo odveč narediti kak test stabilnosti snežne odeje. Kljub soncu in pomladi na koledarju je v hribih še vedno prava zima!

Veliki Golak (BoštjanL, 21.03.2013)


Prost dan po dežurstvu je prišek kot naročen za izkoristek čudovitega dneva po umiku vremenske fronte. Z odcepa 2-3 km nad Predmejo sprva proti Iztokovi koči, a kmalu so me premamile sledi v desno in

Mali Golak (Ksenija, 21.03.2013)


Spet Golak...razmere take kot pritičejo toplemu vremenu in novozapadlemu snegu. Z Male Lazne do Iztokove koče gnilec, naprej ojužen seng in zadnjih 100 višincev za smučarijo krasnih 5 cm na trdi podla

Ljuboten, 2499 m (Aleš S, 20.03.2013)


Danes smo šli na Kobilico. V Tetovem smo se srečali s Tometom. V 3 sekundah nas je prepričal, da gremo na Ljuboten. In smo šli. Z avtom do vasi Rogačevo. Med vožnjo je Tome ugotovil, da je od vasi do

Škrbina Mrzle vode - Forc Riofreddo (IgorZlodej, 20.03.2013)


Že na začetku sklenem, da bom sproti spremljal plazovne razmere in izbiral najbolj "varne" variante vzpona.

Še ena veličastna tura par exellence. Vremenska napoved je obetala le do poldneva. Moja osebna napoved je predvidela za ta konec lepo vreme vsaj do 14.00 ure. Niti za minuto se nisem zmotil.

Parkiram na koncu vasice Riofreddo-Mrzla voda. Jasna noč je poskrbela, da me je snežna odeja na smučeh držala na vrhu. 5 km po cesti je treba skoraj po ravnem v zatrep, kjer se odpre po (Tinetu Miheli

raufnk (Boris, 19.03.2013)


Vremenska napoved in snežne ramere so se danes poklopile in je bilo treba izkoristiti. Sam sem jih na najboljši način. Stari vrh oziroma raufnk je bil prava izbira ob pravem času (pred skorjo). Ker je

Pod Malo Ponco (miro, 19.03.2013)


Ker je bil Jure manj otovorjen (brez fotoaparata), mu je šlo gaženje bolje od nog ;)
Nekaj več fotk z opisom pa tule: http://www.mphoto.si/?p=8393

Pod Malo Ponco (Jure N., 19.03.2013)


Na hitro smo se zbrali, pa šli v Rateče malo pogledat. Ker je bilo ob pol 9 že 0C smo spremenili plan iz Tromeje na nekam v senco. V Planici se veselo dela, pa smo izkoristili Mirotove veze in se na v

Hotunc (Igor Dežman, 19.03.2013)


Po enem mesecu spet na Hotuncu,boste rekel pa ne že spet ta Hotunc od Dežmana.Tkole je,zapomnite se 19.3.2013.Čeprav sem bil na vrhu šele ob 11.30,sem ubral traso pod bivšo vlečnico in vam povem 60 cm

Zvoh (Rok Kovač, 19.03.2013)


Še nekaj slik s Krvavca in Zvoha, sem jih pozabil naložiti, potem pa tisti klik-popravek za nazaj ni dodal slik.Hvala za razumevanje.

Zvoh (Rok Kovač, 19.03.2013)


Današnji izbor ture je bil s povdarkom na varnost pred plazovi in primerna višina pred že močnejšim popoldanskim soncem ter seveda snegom, da se bo dalo navzdol kam peljati.
Zjutraj je bila cesta nad Ambrožem nekoliko ledena, zato na prvem levem ovinku avto raje zamenjam za pasjo vprego.Višje se poslužim krajši markirani poti, ki prereže serpentine ceste.Kratk ku-ku na ce Danes je bil Krvavec res nepozaben, a v naslednjih dneh bo s snegom spet drugačna zgodba.LP!

Svete Višarje (IgorZlodej, 19.03.2013)


V danih razmerah je to čisto zadovoljiva turca, seveda brez kakih presežkov.
Turna špura skozi Višarski graben je bila že potegnjena, zato je bil vzpon povsem lagoden in uživaški. Kložaste plazove sem opazil že v gozdu pod Višarsko planino, kar samo potrjuje splošno oceno veli
p.s.
hvala France, da je bil po najini korespondenci sprejet moj predlog za možnosti dodajanja 8. slik.

Visoki Atlas (Čeha, 11.03.2013)


Drugi dan smo se povzpeli čez sanjski ozebnik na sedlo desno od štiritisočaka Aonuk-a.Vreme je bilo tokrat afriško,a ne prevroče.Užival z Cenetom,Petrom in Igorjem.Trije so smučali bolj strm ozebnik n

Cerepašino (Aleš S, 18.03.2013)


Danes nas je pozdravilo megleno-sneženo jutro. Najprej smo preverili zdravstveno stanje Dareta, ki je včeraj preveč mladostno poskakoval po pršiču. Stanje bolj kaže na to, da se bo raje družil z domor

Toubkal-Maroko (Čeha, 10.03.2013)


Tokrat smo si skupina devetih turno-smučarskih navdušencev zaželeli vroče Afrike in snega v Visokem Atlasu.Preko Benetk-Rima v Casablanco z letalom.Nato z vlakom v Marrakech.Tam nas je čakal Mohamed š Naslednji dan se razdelimo na tri cilje.Lado in Ivan gresta plezat nam neznano grapo,desno od koče ob izrazitem ozebniku,katerega presmučajo Vito,Matjaž in Pavle.Cene Grilc(letos dopolni 80 let)njego

Ovčji vrh (AndrejL, 16.03.2013)


Francijevemu opisu nimam kaj dodati. Res za tisti dan idelana tura. Hvala Mare!

Triglavski smuk 2013 (Swiss, 17.03.2013)


Pozdravljeni !

Oglašam se pa ne da bi poročal o trenutnih razmerah , pač pa , da je bil včeraj po desetletjih spet organiziran triglavski turni smuk . Sicer malo drugače z novim imenom pa tudi namenom . Tako , kot r

Prelaz Lipa (Bernard , 05.03.2013)


Danes sem se odpravil na prečenje celotne Menine planine od Črnivca do Lipe nad Vranskim. Pot je mestoma orjentacijsko zahtevna, z malo pazljivosti pa se pot vedno najde. Do doma na Menini je pot dobr

Kosmatica (Boris, 17.03.2013)


Napoved v Aladinu je bilo sonce na senčni strani Karavank. Tako je bil Poden prava izbira. Cilj je bil Kosmatica, ki se je v soncu kopala in se spet dobro izkazala. Zaradi vetra in kložastega snega so

Benzeck (France, 17.03.2013)


Zahodno od severnega avtocestnega izvoza turskega predora je mogoče narediti nekaj krajših tur, ki imajo še vedno okoli tisoč metrov višinske razlike. Ena od teh je Benzeck (2076m) (pisano tudi Benze
Pred začetkom planine Marbach sem zavil desno navzgor ter po sledi predhodnikov prišel na sedlo in po njem na vrh. Smuk je bil eno samo veselje po pršiču po gornjih travnatih pobočjih ter nato skozi r
<

Scheibenkogel (France, 16.03.2013)


Desno (vzhodno) od severnega avtocestnega izvoza turskega predora se odpirajo prostrana pobočja, ki kar vabijo k turnemu smučanju. Tokrat sva se, kot ubogljiva avtomobilista, po avtocesti zapeljala to
Po dobri sledi sva nadaljeval do Spodnje planine Peissnig, kjer sva se odločila za ogled področij okoli Sudwiener Huette. Sledila sva predhodnikom in po lepem ovinku uspešno prišla na vrh Scheibenkoge
To področje je res lepo, vreme je bilo idealno in sneg večino tudi - res si nisva mogla kaj, da ne bi uživala, Darja in France.

2X Mrežce (Rok M, 17.03.2013)


Glede na to, da se ostali nedeljski smučarji ne pohvalijo s preveč dobrimi razmerami, moram hitro napisati nekaj vrstic, da se bo(sicer malo prepozno) razvedelo, kje so bile danes odlične smučarske ra

Kranjska reber (Metod Š., 17.03.2013)


Na Kranjski rebri 15cm najboljšega pršiča na trdi podlagi. Ravno prav za naklonine tam. Dol grede s sedla Na kalu še enkrat navzgor po gozdni cesti in dol po gozdnatem hrbtu in nižje še enkrat na greb

Trupejevo poldne (BoštjanL, 17.03.2013)


Ob pričakovanju fronte z JZ je Aladin nakazal sončno luknjo v zahodnih Karavankah in ni se dosti zmotil. Je pa res, da je bila luknja majhna in občasna. S Srednjega vrha na smučeh ob naletavanju sneži

Popova Šapka (Aleš S, 17.03.2013)


Kako se pride sem lahko najdeš pri opisu Cici leta 20?? Dare je poznal cesto na pamet in smo naš hotel našli tudi zvečer. Zjutraj nas je čakala šajba in nezvožen pršič. Naše turnosmučarske ambicije sm

Dleskovška planota (Dalibor, 17.03.2013)


Ne moreš zmeraj smučati v kičastem vremenu in po pršiču. Danes so bile prave razmere za čeličenje. Z avtom se po sneženi cesti pripelješ do Planinška, kjer je več kot pol metra snega. Od tam do Planin

pod Pod Kriško steno (Mišo Jenčič, 17.03.2013)


Sinoči smo se razmeroma pozno vrnili domov, zato smo za danes želeli nekaj kratkega. Malo smo kolebali med Karavankami in Julijci, na koncu smo se odločili za pod Kriško steno, češ da tam vsaj vetra n

Zvoh, Košutna (Tomaž Pibernik, 16.03.2013)


Za ogrevanje s Planine Jezerca mimo stolpa ter prek Krvavca na Zvoh, spust po grapi s prvega sedelčka za njim direktno proti pastirski koči na planini Koren in naprej po dolini proti Košutni. Povratek

Velika & Mala Raduha (Zoran Vidrih, 16.03.2013)


Lep sončen dan brez vetra je vsekakor za izkoristit :). Izhodišče pri kmetiji Radušnik (malo nižje). Na Raduhi je polno pohodnikov in smučarjev, tako da je bil dostop lahek. Sneg pod vrhom v senci trd Danes je pa itak že druga slika.

P&S&Z

Nekaj utrinkov pa v videu: http://www.youtube.com/watch?v=dEjtsP3x1KA

Gmeineck (Tadej Pušavec, 16.03.2013)


Gmeineck (2592m) naju je vabil že ko sva ga zagledala z avtoceste. Prostrano vršno pobočje je že na daleč dalo vedeti da bo smuka super. Na začetku sva bila malo razočarana, saj je cesta nad gostiščem Razmere so bile z vsakim metrom višine boljše, in celotno vršno pobočje je bilo pokrito s kakih petnajst centimetri pršiča na trdi podlagi. Seveda se pot kar vleče, saj je treba narediti kar 1600m vzp Vračala sva se mimo koče Kohlmaier, vendar bi bilo mogoče bolje, če bi izbrala smuko preko planine Salentnig, kjer sva se vzpenjala. Pod gozdno mejo so tam boljše snežne razmere, travniki nad kočo Ko Smuk po sankaški cesti je bil pa spet super.
Čudovit dan je motila samo ena malenkost, najin fotaoparat je namreč ostal v avtu, tako da fotk nimava.

Bistriška špica (Matjaž, 16.03.2013)


vzpon po smučišču čez knipsovo sedlo na končnikov vrh ... spust mimo križnika na pobočje bistriške špice ... vzpon nanjo in spust proti križam ;-)
kjer ni zaradi spihanega trdo je pršiča vsaj do riti ... še posebej v gozdu nad križami :-)

fotke: http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=228&ee_lang=slv

Mrežce (Igor Dežman, 15.03.2013)


Slike s petkove ture na Mrežce,včeraj pa sem šel s familijo na Vogel,enkraten dan,sam sem šel po Žagarju gor,ki je sicer zaprt.Zgoraj pa sem se lepo cel dan smučal na Kratkem plazu,tam še ni avtomato

Peca (Primož, 16.03.2013)


Ves včerajšnji dan na pobočjih Pece...
Lujz je rekel:"Tako bi moglo bit!"
Jaz:"Saj je!"
P.S. v zgornjih delih so naoštreni robniki prišli prav, spodaj v goši pa sva se morala voziti po pršiči

Zwischenkofel, 2471 m (Mišo Jenčič, 16.03.2013)


Po včerajšnjem smučanju ob žičnicah okoli Selle smo si izbrali nek turni smuk v bližini. Izhodišče je vas Campill (Lungiaru, 1408 m), v katero se od glavne ceste Bruneck-Corvara odcepi stranska proti

Mrežce in Debeli vrh (Miha, 16.03.2013)


Parkirali smo Pri Rupah, šli mimo Lipance na Mrežce. Od tam proti Debelem vrhu in spust po dolini med Mrežcami in Debelim vrhom do zgornje ceste ter naprej do parkirišča.

Razmere: Ponekod spihano in ledeno, drugod pa je veter "zgradil" konkretne klože, ki te malo nosijo, malo pa se predirajo. Izredno težko za smučat. Še največ od smučanja smo imeli pod gozdno
Vreme pa veličastno!
Več slik in opis ture pa tukaj: http://www.slotrips.si/index.php/slo/objave/ID/1155

Val Mesdi (Mittagstal) (Mišo Jenčič, 15.03.2013)


Val Mesdi nam je prvič padel v oči med smučanjem v Dolomitih leta 2003, ampak takrat nekako ni bilo pravih okoliščin, da bi se podali vanj. Izvedel sem, da so letos ugodne razmere in po 10 letih smo š

Jalovec (Branko, 16.03.2013)


Jalovec, če ne drugače pa z namenom proti njemu. Lepote jasnega dne v popolni belini novozapadlega pršiča daje vsaki turi dokončen smisel. Danes je bilo malo turnašev v ta konec, so pa tisti redki ime

Snežnik iz Leskove doline (MacoSr, 16.03.2013)


Društveni vremenar Tonček je napovedal lepo vreme, znano je, da je v višavah Notranjske obilo pršiča, pa hajd na Snežnik, tokrat za spremembo iz Leskove doline, saj je Pero celo vedel kje gre tale mal Toda smuka v Pekel je bila po rahlo napihanem pršiču zelo dobra, nižje v gozdu pa fenomenalni slalom med bukvami. Šele na 1200 m se je začelo čutiti pomrznjeno podlago. V 40 letih smučanja (pred 40 le

Kravji vrh (Bačko, 16.03.2013)


Hochwinter in Fruhling!, je na začetku vzkliknil Richard iz Borovelj, ki je kmalu postal pridruženi član današnje odprave. Cilj je bil Obir iz Šajde, ampak ker so včeraj Koroški predhodniki popolnoma Danes ni bilo mafinov, zato pa nam je na vrhu tokrat izjemo teknil medeni kolač, ki ga je naša Boltuška spekla posebej za to slavnostno priliko.
To, da smo danes Obir gledali le od daleč, pa sploh ni bila slaba rešitev, saj je bila zgoraj smuka po globokem pršiču super, na sredi pa je začelo cukati in "limati". Toda kot vidite, je kr

Mali Golak (BoštjanL, 16.03.2013)


Petkovemu vabilu Ksenije se je bilo težko upreti. Tokrat s Predmeje, oz. 2-3 km višje, do koder je cesta prevozna in kopna. Opis razmer enak petkovemu, navduši pa pršič v zgornjem delu. Zelo prijazna

Škrbina prednje Špranje in Škrbina zadnje Špranje (IgorZlodej, 16.03.2013)


Hladno jutro v Zajzeri me seveda ni presenetilo, še več, prav takšno sem si želel. 5 jih je šlo pred mano, dva sta se podala nekam gor v grapo pod Slapovi in krepko zgrešila, pa še psi so enemu odpove

Ovčji vrh (Franci, 16.03.2013)


Danes prvič iz Barntala.Cesta do koče je zratrakirana in hitro smo bili na planini.Že tu se je videlo,da je bila odločitev za ta konec prava,saj je bilo blizu pol metra pršiča.Zgornji del sem odpeljal

Kobilja glava (Ksenija, 16.03.2013)


Kobilja glava nad Tolminom je danes nudila prave zimske užitke. Do gozdne meje je bila pravi raj za ljubitelje pršiča, teh pa od nikoder :). Vsaj ne toliko kot na drugih pobočjih. Bilo nas je le pet i

Pod kriško steno (Tina, 16.03.2013)


Vsi udeleženi smo bili malo presenečeni, a smo se v en glas strinjali, da je bla to najboljša tura v tej zimi. Okoli 30cm pršiča, široke deviške flanke in sončno, brez oblačka. Cela tura je bila eno s

Dobrač (Gašper, 16.03.2013)


Snega še ni zmanjkalo. Razgled HD, obisk standardno nadpovprečen.Vseeno se je dalo najti kaj nezvoženega pršiča.
Krasen dan.
Uživali Karmen, Uroš in Gašper

Triglavski smuk (Nejc, 16.03.2013)


Jutri (v nedeljo) bo na relaciji iz Krme do Pastirske koče potekal Triglavski smuk. Zaradi pomanjkanja parkirišč v Krmi, bomo vse udeležence in obiskovalce v Krmo prepeljali s kombiji. Res prosimo vse Res najlepša hvala za razumevanje že vnaprej, ker nam boste s tem omogočili izvedbo dogodka.
Se vidimo pri Psnaku!
Nejc Kuhar

Korenščica (m´re, 15.03.2013)


Veter je naredil svoje - zaradi precej zajeb... razmer (beri klože) se danes odpravimo na dobrodušno Struško natančneje na vrh Korenščice. Miro je razkazal odlično varianto z veliko pršiča in varno pr Kaj več in obširneje pa na Mirovem blogu.

Korenščica (Miro, 15.03.2013)


Kljub vetrovnemu jutru v Karavankah...se je narisal lep dan.
Smuka odlična, cesta bo pa tudi po vsej verjetnosti jutri že splužena do Križevcea.
Opis pa tule: http://www.mphoto.si/?p=8366

Goli vrh (Menina) (Jurij Šoba, 15.03.2013)


Popoldanska tura od 13h do 18h30: Zgornji Okrog 790 m n.v. -> pod kočo na Bibi -> Homanova planina -> Lemonska poljana -> "na gliho" čez gozd na sedlo pod Šavnicami (tam je odcep

Mrežce (Igor Dežman, 15.03.2013)


Zjutraj,ko sem se peljal z nočne sem videl da je Triglavsko pogorje že odeto v jasnino,čeprav je v dolini pihal močan veter,pa snežnih zastav ni bilo videti po vrhovih okoli Triglava.Odločil sem se za

Mali Golak (Ksenija, 15.03.2013)


Ponavadi je takoj po sneženju Golak dobra izbira. To velja tudi za danes. Z Male Lazne do Iztokove koče je betonirano, priporočljivi so srenači, od koče naprej rahlo ojužen nov sneg na trdo podlago, z

Zgornji plot (IgorZlodej, 15.03.2013)


Zadnja dva dni sem se mudil na območju Zelenice in danes smo se povzpeli na Zgornji plot. Hladno in vetrovno jutro, novega snega v zametih tudi do pol metra, sicer pa bolj ali manj mehka kloža. Višje

Mamay (gore nad jezerom Bajkal), Rusija (Cici, 08.03.2013)


Se je pri geografiji govorilo o jezeru Bajkal. Češ da je v marsičem naj. No, meni se je zdel ves čas predvsem najbolj zabačen. Pa ni. Sva tretjega marca z Mucki čezenj odtekli prekrasen maraton, nato
Vsem polube, vsem pozdrave,

Cici in Mucki

Mangrtsko sedlo (IgorZlodej, 12.03.2013)


Nihče še ni nič napisal o nekoliko prenovljeni spletni strani, možnosti dodajanja slik in komentarjev pod slike. No meni je prenova všeč, bi pa marsikomu, ki objavlja predlagal, da si odpre tudi zavih
Ko sem parkiral pri Mlinču je rahlo rosilo, na mangrtski planini pa rahlo snežilo. Star sneg je kompakten in od dežja nekoliko zbit, ter v celoti drži smučarja. Šel sem po moji običajni "poti&quo
Ob koncu pa še nasvet za tiste, ki imajo težave s psi. Te je pač treba ustrezno vzdrževati, odlepili se ne bodo, če bo lepilo prijelo, zato, ga je pač trebba občasno obnoviti, prav tako se na drsno pl

Begunjščica čez Roblek do pod Srednji vrh (Metod Š., 10.03.2013)


POVZETEK: Po Dolini Drage, sneg na cesti se prične malo naprej od doma, in naprej v okviru letne poti na Roblek (snežne razmere ustrezne). Na Robleku 30 cm novega vlažnega snega. Naprej strogo po greb
ZGODBA: Taka tura na tak deževen dan lahko nastane samo po naključju. Enkrat dopoldne se odpravljam na Dobrčo, vmes pogledam na TK Gora in vidim objavo z Raduhe in si mislim, tole bi bilo sedaj zame, In res je bil kmalu od doma naprej. Tako ob 13:20 pričnem s turo. Višje po cesti, ko je ob straneh sneg že mehak, za lahkoten korak skrbi po sredi dobro utrjena stara gaz od pešcev (enkrat za sprememb Tu se pomoč gazi konča, za kočo v smeri letne poti so ene same zamedene stopinje, ki me zavedejo v toliko, da ne grem takoj na greben. To čim hitreje popravim. Greben je na začetku kar zoprn, precej j Sicer se ves čas vzpona po grebenu vreme postopoma izboljšuje, skozi meglice se postopoma prikažejo Vrtača, Stol, Triglav, Dobrča itd. Predstava narave je fantastična. Ko se pripravljam za spust, skoz

Viševnik (Franci, 11.03.2013)


Popoldne na Viševnik.Vrh je bil nekaj časa v megli,med vzponom pa me je ujela rahla snežna ploha.Ko sem prišel na vrh,se je megla začela umikati.Potem se mi je pridružil še kolega in skupaj sva odsmuč

Grosser Speikkogel, 2140 m (Mišo Jenčič, 10.03.2013)


Za Wolfsbergom je odcep za Koralpe (Gólico), kjer je na obvestilni tabli pisalo nekaj "abgesagt" in par avtomobilov je tam obračalo. Mi se niti nismo ustavili za toliko, da bi v celoti prebr

Viševnik (matej, 10.03.2013)


Ob 9ih plug ravno pospravi nastalo plundro, ki je pokrila cesto proti Rudnem polju. Na parkingu, se dež še sili med snežinke. Proti zgornjemu delu smučišča pa razmere postajajo bolj zimske. Pod Zlatim

Ženiklovec (Aleš S, 10.03.2013)


Vremenskim napovedim je treba zaupati. Zato se je bilo treba pripeljati vsaj na 1000 m. In vse je bilo tako kot so napovedali. Skozi Lom se je dalo z avtom priti na sredino med Pavšlom in Gaberčevim R

Biba planina (Jurij Šoba, 09.03.2013)


To sporočam bolj zaradi razmer, ker nisva imela s seboj smuči. Žal, ker bi se dalo kar lepo po mokrem snegu skoraj do Zgornjega Okroga. Sem mislil, da bo vreme bolj na vzhodu boljše, pa od 4 ur pešače

Soriška planina-Ratitovec -Dašnica (Franci, 09.03.2013)


Že tradicionalno smo se udeležili smučarsko krpljarskega pohoda od Soriške planine do Ratitovca.Kljub slabši vremenski napovedi je vreme zdržalo.Sneg je bil ves čas mehak in premočen,v zadnjem tednu p

Raduha (Breščak Marijan, 09.03.2013)


Naj k Aleševemu izčrpnemu opisu našega obiska Raduhi dodam par slikovnih dokazov - Marijan

Raduha (Aleš S, 09.03.2013)


Aladin je včeraj kazal, da na vzhodu dopoldne ne bo deževalo. Napoved je zdržala do ceste iz Črne proti Radušniku. Nekaj kapelj nam ni vzelo volje do vzpona. Še posebej, ker je bilo snega pri Radušnik

Goli vrh (100jan, 09.03.2013)


Trenutno razmere res niso za razvajene zato sva s Principesso sklenila, da narediva nekaj koristnega vsaj za snežnega leoparda, če že zase ne moreva. Jezerjani so potegnili varno špuro in kakih 30 nas

Lepenatka (Miha, 09.03.2013)


Danes sva ujela lepo smuko po južnem snegu na Lepenatki. Smučala sva se z vrha pa vse do avta, ki sva ga parkirala pri Vrbočniku. Slike kažejo slabše stanje od resničnega. Jutri zna biti stanje že sla

Čisti vrh (IgorZlodej, 09.03.2013)


Trenutne razmere v gorah, zgleda, da nekateri teh dveh magičnih besed nikakor nočejo ali zmorejo razumeti. Pisati o teden dni starih razmerah tam daleč nekje, ki nikomur ne bodo služile, pa o isti zad
O Čistem vrhu seveda ne bodo pisali trije z ene ture, je bilo pa takole. Na izhodišču pri prvi zapornici je snega še veliko. Sprva je kak km dobra krpljarska gaz, ki pa se zaključi pri enem od vikendo

Triangel (Mark, 08.03.2013)


RAZMERA v hribih izjemno gnila.Danes se je tudi sprozilo par gigantskih talnih plazov z pobocja begunjšcice, ki pa niso bili posebej nevarni zaradi limastega snega in so se vecinoma ustavili ze pred s

Storžič (Boris, 05.03.2013)


Aleševemu opisu bi dodal še nekaj slik, video klip in lepe pozdrave.

Speikboden (2653 m) (andrej, 08.03.2013)


Ko se Slovenija duši v megli, pri severnih sosedih sije sonce. No ni sicer idealno, ker je pretoplo, a vsaj vidi se. V St. Veitu v dolini Defereggen so spodaj pobočja že kar kopna, višje je snega dovo

Triglavska turnosmučarska magistrala (Miha, 05.03.2013)


Jaka je izbral prefekten termin (sobota - torek) in razmere ter na hitro zbobnal skupaj ekipo za Triglavsko visoko pot oz. turnosmučarsko magistralo: Vogel - Komna - Sedmera jezera - Velo polje - Kred Več fotografij najdete <b><a href="http://www.slotrips.si/index.php/slo/galerija/370" target="_blank">tukaj</a></b>, opis pa sledi kmalu...

Rila in Pirin (100jan, 07.03.2013)


Senzorji so begali po okolici in procesor je svetlobo lenobno pretvarjal v
zalite, lesketajoče, bele obline pod modrim nebom. Z vklopom funkcije
''magic'' (nekateri možgani je ne podpirajo) je podoba spominjala na
debelušno kuharico, ki še vsa od moke in sladkorja poštupana, počiva na
soncu. Drobne pikice kot muhe lazijo po njej in se v organiziranih kolonicah
vzpenjajo proti razkošnim izboklinam, ozaljšanih z pircingi v obliki križev,
možicev ali smerokazov. Slika se umiri (najbrž odirajo pse) nato pa se muhe
začno spuščati, zdaj pa ne več organizirano ampak razpršeno- po ramah,
rebrih, dolinicah, grabnih- nekoliko niže in bliže se menjaje oblikujejo v
oklepaje in zaklepaje, pri preobrazbah se bogato zapraši in zaslišijo se
prvi stoki in vriski in jupiji in ena se dere: Šeeeen ajga. In potem smo
odbrenčali, punca je ostala sama s sledovi naslade v obliki številnih kač.
Čas jih bo izbrisal, mogoče bo že ju3 povsem deviška čakala novih ljubimcev.


Snega in vremena za nazaj nima smisla opisovati, nas je pričakal svež pršič
in se sončnemu vremenu navkljub ohranil do konca, tereni pa so stalnica in
si lepših ne moreš želeti in jih tudi našel ne boš. 12 izkušenih gornikov iz
moje družbe je zatrjevalo, da v karieri še niso tako fajn smučali,
nepogrešljiv podatek je še cena pera po kočah: Tako podcenjen je, da so ga
nekateri konzumirali na zalogo. Za kulturni vložek smo v izlet vpletli obisk
Rilskega manastira, aja, pa aTomic (naš logistik in član) je v hotelu ob
pomoči hišne pevaljke prepeval balkanske pesme, kar tudi šteje pod kulturo.
LpS

Schoepfing (France, 03.03.2013)


Tokrat pošiljam še kratek opis tretje ture, ki sva jo naredila iz doline Zederhaus. Parkirala sva na koncu doline in na pasji pogon odšla proti severu do planine Aigner. Nadaljevala sva mimo koče na p

Bolgarija 6 dan (Janez, 05.03.2013)


Še zadnje dejanje naše bolgarske ekspedicije je povratek do koče Bezbog. Na prelaz s kožami, nato pa spet po pršiču v dolino, ki smo jo prehodili včeraj. Še zadnjič nataknemo pse in na greben, pa spus

do koče Tevno ezero (temno jezero) (Janez, 04.03.2013)


Zjutraj čez greben v novo dolino, ki nas po nekaj zavojih pripelje pod sedlo, kjer pa moramo zaviti desno. Takoj pade odločitev da najprej na sedlo in smučanje nazaj, pa potem v pravo smer. Pa ni šlo

koča Bezboh in hišni vrh Bezbog 2645 (Janez, 03.03.2013)


Do koče s sedežnico (pametni se raje slabo pelje kot dobro hodi). Koča je nad gozdno mejo in že iz sedežnice se sliši jaooo, glej to flanko. Takoj razbremenitev ramen in samo nujno v nahrbtnik pa grem

Musala 2925 m (Janez, 02.03.2013)


Musala nas je pričakala v meglicah in difuzi. Do grebena pristop lahek, čez sedlo in po dveh dolinah. Greben pa plačuje davek obiska - pač najvišji vrh Balkana. Železni koli in napeta zajla so mu vzel

Maljovica 2729 m (Janez, 01.03.2013)


Dolga a prekrasna tura. Neokrnjena narava, divjina. Nekaj sledi pešcev na poti mad kočama. Maljevica pa samo naša, z vsem tistim belim puhcem in soncem. Srce zavriska ob pogledih na doolge flanke in t

Dom Rilski ezera (Janez, 28.02.2013)


Prvi dan navajanje na Bolgarski pršič. Po prihodu do koče smo si vzeli pravico lokalnim frirajderjem prevoziti vse strmine nad kočo. Gotovo jih je v soboto bolela glava ob gledanju naših vijug v strmi

Bolgarija zadnji dan (Jure N., 06.03.2013)


No zadnji dan smo se odpravili nazaj na kočo Bezbog. Potem dalje do doline k avtu, šli pogledat Rilski monastir in se po dolgi vožnji vračali domov. Uživali smo: 4xJanez, Stojan, Brin, Matic, Slavc, J

Momin dvor (2725) (Jure N., 06.03.2013)


Zgodaj zjutraj gremo preko vzhodnega grebena v dolino pod Džangalom. Mimo jezera Yane Sandanskega, po katerem je dobil ime, ko je pekel jarca na otoku, Turki pa so streljali na njega in ga niso dosegl

Bezbog (2645m) in Veliki Poležan (2851) (Jure N., 06.03.2013)


Ko smo se pripeljali cca 1.5h proti smučišču Bansko in potem do koče Goce Delčev smo prepričali Tomico, da so žičnice za vozit gor, ne za hodit. To se nam je obrestovalo, kajti ko smo videli flanko Be

Musala 2925m (Jure N., 06.03.2013)


Tomica nam je v mestu Samokov uredil krasen hotel za 12.5eur z zajtrkom, masažno prho, Wi-fi itd. Za nekatere je bila noč malo kratka...Zjutraj se odpeljemo v Borovec in od tam za 6eur na zadnjo posta

Maljovica 2729 m (Jure N., 06.03.2013)


Ko smo popili pivo za ?x1.30eur in se naspali za 6.5 eura na višini 2150m smo zjutraj krenili na Maljovico. V bistvu je to krožna tura ki je pokazala 33km, 1500vm gor in 2100 spusta. 3x smo dali pse g

Bolgarija - dom pri Rilskih jezerih (Jure N., 06.03.2013)


Kot vsako leto se mini odprava naše druščine odpravi nekam smučat. Lansko leto smo srečali v Makedoniji Tomico, ki nam je predlagal Bolgarijo. On nam je napravil tudi okvirni plan. Tako smo se 12 koma

Ratitovec (Franci, 05.03.2013)


Z Ireno popoldne na Ratitovec.Od lovske koče preko Rihtarce.Od tu naprej pa desno kar po neki varianti,ki se je izkazala za zelo zanimivo(gori doli med balvani),nato pa mimo rudnika na vrh.Nazaj sva

Rzenik (m´re, 05.03.2013)


Vsako zimo se ne da pripeljat z Rzenika do avta v Kamniške Bistrice, zato se odpravimo dokler je še zadosti snega. Gondola - Šimnovec - Konjščica - Dol - Rzenik - Dol - Dolski graben - gondola. Vreme, P.S. Morebitni sledilci v zgornjem delu Dolskega grabna se držite letne markirane poti-gazi. Če vas slučajno zavedejo ali premamijo naše smučine se jih strogo držite, sicer je velika verjetnost da bos

Storžič (Aleš S, 05.03.2013)


Izkoristiti je bilo treba še zadnji dan pred vremensko spremembo in razmere, ki omogočajo smučanja z vrha Storžiča do avta. Parkirala sva na nad Povljami. Do planine Javornik je šlo na smučeh in srena

Ojstrica (matej, 05.03.2013)


Danes je pa uspelo odvandrat v ta domače Kamniško Savinjske. Tokrat brez družbe Gorenjcev:)Prvotni plan, da se na Ojstrico vzpnemo čez Šraj Peske opustimo v Kamniški bistrici zaradi velike intenzivnos

Gurglitzen in Bose Nase (Tadej Pušavec, 05.03.2013)


Prvotnemu cilju Bose Nase(2227m) sva z Dragico zaradi odličnih razmer dodala še sosednji Gurglitzen(2352m), katerega pobočje je kar vabilo k smuki in se mu zato nisva mogla odpovedati. Razmere so prav

Monte Coglinas - Hohe Warte (IgorZlodej, 05.03.2013)


Nobenega opisa o razmerah iz Karnijskih Alp. Torej ne preostane drugega, kot, da gremo pogledat.

Cesta iz vasi Collina je prevozna do campa, tam stopimo na smuči in mimo koče Tolazzi po cesti in stezi do planine Moraretto. Jutro je hladno, sneg pomrznjen. Pri planini zavijemo levo in naprej po ce

Zelenjak (Rok Kovač, 05.03.2013)


Še pred daljšim poslabšanjem vremena izkoristim krasen jasen dan v bližino Ljubelja kar na Zelenjak.
Turo začnem malo pred osmo, ob 12h pa sem že stal na "Zelencu".Do koče na Zelenici sem izbral dostavno cesto, ki je bila edina tam zjutraj osončena.Plaz pod Trianglom, ki je lani vzel življe

Struška (Čeha, 05.03.2013)


Ker imam prost teden in v petek potujemo na Toubkal-Maroko sem hotel izkoristiti varne razmere.Poklical sem Izija ter ga peljal na Struško,ker na njej še ni bil.Smuči nadeneva malo nad Pristavo in po

Slovaške Tetre (Damjan S., 03.03.2013)


Med 23.2. in 3.3. smo se z Majdo Š. in Lidijo H. pridružili skupini šestih turnih smučarjev iz Grenobla ter skupaj obiskali Visoke Tatre. Najprej smo se za dva dneva nastanili v koči pri Popradskem pl Sledilo je petdnevno prečenje v loku od JZ-SV-SZ.
1. dan: Popradske pleso &#8211; Batizovske pleso &#8211; Sliezsky dom (zaradi opasti smo šli nižje od Tatranske magistrale)
2. dan: Sliezsky dom &#8211; Polsky hreben &#8211; Zamrznuty kotel &#8211; sedlo Prelom &#8211; Svištovy Štit - Zbojnicka chata
3. dan: Zbojnicka chata &#8211; Prečne sedlo &#8211; Terycho chata ter popoldansko smučanje izpod Baranja sedla (2300 m)
4. dan: Terycho chata &#8211; Baranje sedlo &#8211; Velika zmrzla dolina &#8211; Zeleno pleso ter popoldne vzpon do Belase plesa (cca 1850)
5. dan: Zeleno pleso &#8211; Kopske sedlo &#8211; Zadne Medodoly &#8211; Tatranska Javrina.
Res lepa tura, z raznolikimi snežnimi razmerami, grapami do 40 stopinj naklona, prijetnim vzdušjem v kočah ...

Koroška rinka (Križ) (Ana, 03.03.2013)


Parkirali smo malo naprej od Doma planincev. Ves čas do vstopa v Turski žleb smo se vzpenjali s smučmi. Le kratek odsek nad slapom Rinka, smo smuče nesli 10 minut. Skozi žleb se pred nami še ni vzpel

Aignerhoehe (France, 02.03.2013)


Izkušnje preteklega dne in pogovor z lokalnim poznavalcem so naju prepričali, da so severna pobočja najbolj primerna. In res je bilo tako, tam je bil pretežno pršič, na južnih pobočjih pa se neprijetn
Tik ob parkirišču pri južnem vhodu turskega tunela sva nataknila smuči in oddrsala po poti proti planini Aigner. Od tam se proti jugovzhodu že vidijo obsežna pobočja Aignerhoehe. Po lepi smučini sva s

Hochalmspitze (Vanja Starčević, 03.03.2013)


V soboto smo se zapeljali v Malto, glede na število avtomobilov ob cesti so slapovi še vedno aktualni. Avtomobilov je pod pod Gmuender huette bilo več kot 10 in smo se nekoliko bali kaj če večina name V nedeljo smo nadaljevali na vrh, po utrjeni smučini je šlo brez težav, za del pod vrhom so priporočljivi srenači; motil je le mrzli veter. Tudi zadnji metri do vrha, katere je treba prehoditi peš, so

Snežnik (Zoran Vidrih, 03.03.2013)


Malo daljša tura na Snežniku, prevoženih cca 1000 višincev. Iz Sviščakov na Snežnik in spust na jug v Grčovec, vzpon nazaj na Mali Snežnik in spust v Grdo drago. Sneg večinoma rahlo ojužen v sencah pa
Par utrinkov pa na linku : https://www.youtube.com/watch?v=rLSsvG0-sdk

Triglav (IgorZlodej, 04.03.2013)


O razmerah do Kredarice nimam kaj dosti napisati. Špuro, ki sem jo potegnil v četrtek (70 % sem je potegnil izven markirane poti) je bila dodobra naluknjana, tako, da sem ponekod danes spet vlekel svo

Velika planina (Čeha, 04.03.2013)


Popoldanska Velika planina z sestro Marjano in prekrasnim vremenom je bila super.Greva po ta dolgi varianti.Iz Ravni na Ušivec nato na Gojško planino.Tam se odločiva da ne bova popivala in se usmeriva

Črna Prst (jože dakskobler, 04.03.2013)


Pozdravljeni
Črna Prst s Kala v Baški Grapi je bila danes fantastična, kod le redko kdaj. Vreme zjutraj prekrasno in ravno prav mrzlo. Snega dovolj, da smučke nadenemo že kar na izhodišču in jih snamemo pred kočo Na Črni Prsti smo danes uživali Graparski Kerlci z pridruženim prjatlom iz Brd :) Lepo se imejte. Jožko iz prelepe Baške Grape :)

Stol iz Podna (Johnny S., 03.03.2013)


Včerajšnje vreme je prav vabilo v gore - tokratni cilj Stol. Parkiral sem pri Sereinigu v Podnu, od tu po tekaški do konca in naprej skozi gozd. Špura do sedla Belščice je bila lepo potegnjena, rahla

Snežnik (Matevž, 03.03.2013)


Snežnik iz Leskove doline je res lepa in prijetna tura. Sta pa Slava in Jure ubrala varianto pristopa, ki je odličen primer reka "okrog riti v varžet". A dan je bil prekrasen, na soncu topel

Matajurski vrh-Južna smer, Raskovec-Direktna (Luka, 03.03.2013)


Kar nekajkrat sem se že povzpel Po Južni smeri v Matajurskem vrhu, nikoli pa mi jo še ni uspelo presmučati. Od doma sem že nekaj časa spremljal zasneženost ključnih odsekov, ki pa so šele zdaj bili za Gor sem šel iz Ruta mimo Bizel kjer sem prečil levo do prvega skoka. Ko je posijalo sonce sem kmalu dobil nekaj pošijk ledu. Po trdem snegu sem bil hitro na grebenu. Prav z vrha sem odsmučal 20m najpr
Ker sem bil zgoden sem potegnil še proti Raskovcu. Gor in dol po Direktni(IV, 320m). Z Vrha sem odsmučal na vzhod po ravno še dovolj širokem prehodu, nato pa naravnost navzdol. Skalne skoke sem presko
Več fotografij pa tukaj: https://plus.google.com/photos/100083761202545950880/albums/5707633009835221697

Veliki Draški vrh (miro, 03.03.2013)


Po mesecu dni spet na VDV. Tokrat v lepših vremenskih in snežnih razmerah. Opis čudovitega dne pa tule:
http://www.mphoto.si/?p=8132

Lepa špica, Kovk (Aleš S, 03.03.2013)


Za praznično turo je bilo treba izbrat prijazen cilj. Ne ravno zgodaj smo še našli parkirni prostor. Potem pa po špuri kar naravnost skozi gozd. Nismo bili ravno osamljeni, prav huda gužva pa tudi ni

Ups ! (Swiss, 03.03.2013)


Oprostite ! Med pisanjem mojega obvestila me je Janko na forumu prehitel , ne da bi jaz za to vedel . No kar je je
Sicer pa še enkrat LP in srečno - Swiss

Krn ("Glava spečega velikana") 2244m (Swiss, 03.03.2013)


Pozdravljeni !

K pojasnilu , ki je v oklepaju : domačini mu tako pravijo , ker iz določene perspektive izgleda kot speči velikan . Ob kakšni drugi priliki Vam naložim sliko , ki to potrjuje . No danes je bila krnska LP in srečno Swiss !

Krn s Kuhinje (Janko, 03.03.2013)


Krn z juga - Kuhinje - je tako dober kot že dolgo ni bil (če sploh). Danes je bila na hribu res gneča, večji del sicer Italijanov, ki ga vsak dan gledajo iz svojih nižav. Razmere zjutraj odlične za vz

Plazje (matej, 03.03.2013)


Spet enak plan kot včeraj...posmučat oz. podeskat kaj mehkega nepredelanega. 8:00 štart iz parkinga. Skorja lepo nosi. Ko se pobočja pod Plazjem odprejo skorja že nekoliko ošibi. Nikjer nikogar. Plaz

Krma-Kot (matej, 02.03.2013)


Plan je bil posmučat še kaj mehkega nepredelanega v Kotu. Parkirnih mest pri Kovinarski koči z nekaj organizacije je bilo včeraj 5. Malo po turni gazi malo ob turni gazi (širokodilcarji in dveskari im

Kempen (France, 01.03.2013)


Za samo en dan sva prišla v Zederhaus (tik pred Turskim predorom na avtocesti A10), pa sva ostala tri dni. Vreme je bilo odlično, sneg prav tako, pa še prenočišče v gostilni sva našla, kjer je lastnik
S parkirišča ob vhodu v tunel sva se odpravila po dobri smučini proti jugu. Imela sva namen presmučati Pekel (In der Hoelle), a so naju pobočja Kempna premamila. Ni nama bilo žal. Po čudovitem pršiču Plavala sva po pršiču Darja in France.

Lepenatka (Dalibor, 03.03.2013)


Sva rekla z ženko, da bo itak gnoj al pa skorja in se nama ni nikamor mudilo. In sva šele ob 10.30 začela pri Knebovšku. Potem je bil pa po gozdni cesti armiran beton, ki je držal tudi dol grede, zgor

Kamniško sedlo (Andrej, 03.03.2013)


Spust s Kamniškega sedla je bil danes nad pričakovanji. Sneg je bil že opoldan ravno prav odjenjan, popoldan pa že malce preveč (v gozdu) ampak za prijetno smuko je bil še vedno dober. Štart iz doline

Veliki Draški vrh (Škof, 03.03.2013)


Danes je bil očitno športni dan za staro in mlado. Pri vojašnici na Rudnem polju se je komaj dalo dobit kak parkirni prostor. Zato sem ubral rezervno različico pristopa na VDV in sicer čez Kačji rob i Razmere so res odlične to dokazujejo smučarske sledi iz vseh grap ob poti. Zagotovo bo kdo še kaj navdušenega prispeval o današnjem dnevu.
Kaže, da bo po vremenskem preobratu, od sredine tedna naprej, potrebne več previdnosti.

Ochsenkopf (1024m) (Bogdan, 03.03.2013)


Izhodišče ture je kraj Fleckl na severo-vzhodu Bavarske. Grič je prepreden s tekaškimi progami. Na vrh vodita dve sedežnici ena z juga druga s severa. Smer vzpona gre skozi gozd v smeri vrha do komuni

Olševa (Govca - 1930 m) (mledni, 03.03.2013)


Danes smo si za cilj izbrali Olševo oziroma njen najvišji vrh Govco. Gora, katere severna pobočja so vedno še dolgo zasnežena, nikoli ne razočara. Seveda se tokratni bilo treba bati, da bo snega prema

Fschaunereck (Tadej Pušavec, 03.03.2013)


V skoraj kičsto lepem jutru smo začeli pri Kramerhutte. Cesta iz Malte je kopna in prevozna brez problema. Kar lepa kolona smučarjev je bila že v utrjeni smučini, ki nas je vodila proti vrhu.
Snega je dovolj in na smučeh se da priti skoraj na vrh. Jutranja skorja je čez dan lepo popustila, tako da se je dalo kar lepo zavijati. Še dobro, da je pobočje res prostrano, saj je bilo že kar težk Na koncu smo pivo v koči zaslužili Raf, Maja, Dragica in Tadej.

Škrbina v Krni dol (Forca de la Val) (Mišo Jenčič, 03.03.2013)


Za ta vikend smo se že vnaprej odločili, da gremo v soboto v osoje in v nedeljo na prisoje. Tako je danes prišla na vrsto Škrbina v Krni dol (mimogrede, to ime na Forco de la Val navaja Tuma). Glede n

Veliki Selišnik,Debeli vrh,Viševnik (Franci, 03.03.2013)


Klasičen štart preko smučišča na Zlate vode,čez Kačji rob proti Selišniku.Kako malo je treba,da si kar naenkrat sam.S Selišnika sem smučal v Blejsko konto in se nato povzpel na Debeli vrh.Vrnil sem se

Snežnik (1796) (Branko, 03.03.2013)


Snežnik,
Vremenarji napovedujejo izredno zaneslivo. Odločitev je bila lahka za to smer, v nasprotnem primeru v vetrovnem vremenu, je tam gor precej neugodno. Ob 9,00 je parkirišče povsem zasedeno pa ne samo od

Špik nad Nosom (2531) (IgorZlodej, 03.03.2013)


V Žlebeh sem bil med prvimi, pa spet ne tako zgodaj. Sprva grem po lepo uhojeni cesti proti Pecolu, nato kmalu zavijem proti planini Larice, višje ujamem pot 623 po kateri pridem na planino Larice. Ta

Viševnik - Veliki draški vrh (Luka, 02.03.2013)


Kondicijsko zelo prijetna tura od lomljive skorje, do pršiča na severnih pobočjih in do prijetnega od sonca predelanega snega na južnih pobočjih. Na spodnji postaji vojaškega smučišča na Pokljuki sem

Viševnik - Veliki draški vrh (Luka, 02.03.2013)


Kondicijsko zelo prijetna tura od lomljive skorje, do pršiča na severnih pobočjih in do prijetnega od sonca predelanega snega na južnih pobočjih. Na spodnji postaji vojaškega smučišča na Pokljuki sem

Viševnik - Veliki draški vrh (Luka, 02.03.2013)


Kondicijsko zelo prijetna tura od lomljive skorje, do pršiča na severnih pobočjih in do prijetnega od sonca predelanega snega na južnih pobočjih. Na spodnji postaji vojaškega smučišča na Pokljuki sem

Plešivec 1801 m - s slikami (Jurij Šoba, 02.03.2013)


Plešivec pri Košuti je na zahodni strani težko dostopen zaradi visokega ruševja. V visokem snegu pa je lahko zanimiv, ker je ruševje pokrito s snegom. Niže od pasu ruševja je več gozdnih jas in posek, Na južnem robu Plešivčeve flanke je nad področjem Za gavtrami (vrisano v karti Storžič in Košuta) sijajna razgledna skala, ki jo je treba obiskati. Nahaja se takoj za pasom nizkoraslih smrek, ko se za Glede smuke se žal ne morem pohvaliti, razen prvih 50 viš. metrov z vrha in ojuženih delov, kjer se je delala "čofta" in tu pa tam nekaj podobnega pršiču v senčnih kotanjah. Vse ostalo se je
Ta varianta pa ima posebno prednost: zelo majhna možnost plazov. Od 14. ure naprej sem slišal tri močne plazove z južnih pobočij Košute!

Begunjšcica (mare, 02.03.2013)


Vzpon po plazu zelo dobra spura.Tu spusta ne priporocam zaradi debele skorje ki se predira.Spust direktno z vrha na sentanca Z grapa to je prva levo od centralne.Tu je sneg vecinoma ze predelan in vla

Goli vrh Jezersko (Uroš, 02.03.2013)


Lepo vreme in enkratno vzdušje, vendar slabši pogoji za smuko. Zgoraj predirajoča skorja, poledeneli deli do Jenkove pl. spodaj v gozdu pa težak južni sneg.
Kljub temu fin trening za smučarijo v težjih snežnih pogojih in tekaški zaključek do kofeta pri Jezeru v dobri družbi.

Kresišče (Breščak Marijan, 02.03.2013)


Običajno smo tja hodili iz naše strani iz Srednje vasi, danes pa nas je Aleš popeljal v lepe višave okoli Trupejevega polneva iz severne - avstrijske strani. Zelo zanimiv pristop čeprav zelo strm. Raz

Stoder (Ksenija, 02.03.2013)


S turo smo začeli pri kmetiji Gamper v vasi Neuschitz nad Trebesingom. Ob pogledu na "goloto" pobočij in meglo smo kar malo podvomili o kvaliteti smuke....pa ne za dolgo. Markirana poti 563

Kresišče (Aleš S, 02.03.2013)


Po dolgem času spet na Kresišče. Začeli smo v megli. Ko sem bil nazadnje tu so vlečnice še stale. Sedaj mi v začetku ni bilo jasno ali gremo od Baumgartnerja v pravo smer. Pa smo kmalu našli uhojeno s

Dobrač (Škof, 02.03.2013)


V megli smo iskali pravi odcep za izhodiščno parkirišče v Heiligengeistu. Obiskovalci iz te smeri so turni smučarji in krpljarji. Lahko bi rekel, skoraj v koloni do vrha. Toliko se nas je namreč nabra Dobrač je res družinsko zanimiv vrh, še posebej zaradi nove koče in gondolske povezave iz Pliberka /Bad Bleiberg/. Danes pa tudi zaradi mirnega ozračja in gorkega sonca.
Smučali smo po smeri pristopa po dokaj zahtevnem snegu. Prihodnjič bo potrebno ujeti celec. Trenutno snežen razmere so stabilne. Na vršnih pobočjih snega mestoma že primanjkuje.
Turo priporočam fotografom in zbiralcem užitkov v razgledih.
Pozor v Beljaku in okolici, na delu so samodejni cestni radarji.

Plešivec 1801 m (Jurij Šoba, 02.03.2013)


Plešivec pri Košuti je na zahodni strani težko dostopen zaradi visokega ruševja. V visokem snegu pa je lahko zanimiv, ker je ruševje pokrito s snegom. Niže od pasu ruševja je več gozdnih jas in posek, Na južnem robu Plešivčeve flanke je nad področjem Za gavtrami (vrisano v karti Storžič in Košuta) sijajna razgledna skala, ki jo je treba obiskati. Nahaja se takoj za pasom nizkoraslih smrek, ko se za Glede smuke se žal ne morem pohvaliti, razen prvih 50 viš. metrov z vrha in ojuženih delov, kjer se je delala "čofta" in tu pa tam nekaj podobnega pršiču v senčnih kotanjah. Vse ostalo se je
Ta varianta pa ima posebno prednost: zelo majhna možnost plazov. Od 14. ure naprej sem slišal tri močne plazove z južnih pobočij Košute!

Škrbina prednje Špranje (Mišo Jenčič, 02.03.2013)


Ko smo sinoči prebrali Klemnov zapis o skorji pod Špranjo, smo sicer malce kolebali, a smo vseeno vztrajali pri prvotno zastavljenem cilju in na koncu nam sploh ni bilo bilo žal. Že nas se je zbralo z

Kredarica (Franci, 02.03.2013)


Včeraj zjutraj proti Kredarici.Z avtom do Kovinarske.Kot je že Igor napisal izogibališč ni,prostora pa za 5 avtomobilov (obvezna lopata).Zjutraj je bilo pomrznjeno in skorja je držala do Pleše,naprej

Mangrt (IgorZlodej, 02.03.2013)


Parkiram pri Mlinču in na smuči, pot me vodi preko plazu Stožje, preko Mangrtske planine in gor v grapo, po kateri sem do vrha šel tokrat prvič, čeprav na Mangrt zahajam že preko 20 let. Pač prej niko
Okoli 140 krat sem bil na Mangrtu iz vseh dolin in veliko krat pozimi, ampak današnji vzpon je bil med najlepšimi. Kar se tiče nevarnosti plazov, na območju Mangrta je ta trenutno nična, lahko se pa h

Slatnik, Šavnik (miro, 01.03.2013)


S Slatnika na Šavnik, iz Šavnika pa na v novo turnosmučarsko središče..na Koblo. Dan za bogove. Opis z risbicami pa tule:
http://www.mphoto.si/?p=8092

Krvavec (Metod Š., 25.02.2013)


Še ena ne strogo TS. V ponedeljek so (bile) ugodne razmere za smuko v dolino pod kabinsko žičnico na Krvavec. Začetek desno pod daljnovodom, nato levo pod žičnico in pred zadnjo ustrmitvijo levo dol p Pa še en nestandarden plaz na Zvohu.

Slatnik, Šavnik (m´re, 01.03.2013)


Ena iz med tur kjer je bolj v ospredju estetski užitek in dobra družba kot sama smuka. Od Soriške planine do Bohinjske Bistrice je pršič predelan v skorjo štirje letni časi. No tudi to je turna smuka,

Škrbina prednje špranje (Klemen, 01.03.2013)


Lepa klasična tura iz Zajzere. Dan brez oblačka in nedotaknjena snezna odeja. Snega je tu zares ogromno, se je pa ze lepo sesedel. Test trdnosti snezne odeje na 1900 kaze na to, da ni kaj dosti testir

Stol (Breginjsko kobariški) (Ksenija, 01.03.2013)


Z bivšega mejnega prehoda Učja sva delno po gozdu, delno po cesti prilezli do planine Božca. Špura je do Lovske koče na 1230m utjena, naprej pa sva sledili, poleg naju, edinemu turnemu smučarju. Sneg

Begunjščica (Škof, 01.03.2013)


Kdor čaka dočaka. Tudi vreme! Danes se nas je številčnejša druščina odločila, da lep dan ulovimo v desnem žlebu iz Zelenice proti Begunjščici. Kristalno nebo, veliko naphanega snega in dobra volja so Adrenalin so med drugimi sproščali; Rok, Bojan, Janez in dva Franca.

Pod Bogatinsko sedlo (Rok Kovač, 01.03.2013)


Komna je pozimi tako lepa in deluje kot magnet za turne navdušence, ki v duhu uživajo v zares čudovito zaliti beli pokrajini.
Od Vogla do Doma Savice se pripeljem po cesti snežnega koridorja bankin visokih 1,5m.Spodaj se ognem v levo sanaciji zemeljskega podora gradbenikov, nazaj grede gre skozi 1m ožino tudi s smučmi, če se

Viševnik (robter, 01.03.2013)


Prvotni cilj je bil proti Blejski koči, vendar so naju razmere na vrhu smučišča prepričale, da se usmeriva na Viševnik. Zgoraj južen sneg, vendar se je še dalo smučati.
Cilj je bil kar oblegan, od turakov, pešakov, živali. Vsi smo uživali v soncu.
Ne pozabite na zaščito pred soncem. Žal sem sam to prepozno ugotovil.
Smučala Robi in Saša.

Kosmatica (robter, 28.02.2013)


Od Podnarja se usmerimo na Ogrizevo planino in Kosmatico (1659 m). Nekaj po cesti, nekaj skozi godz. Razgleda ni bilo, smuka pa kar solidna in ne zahtevna. Še se vrnemo, vendar ob lepšem vremenu.
Smučali Robi, Saša in Peter.

Ratitovec (Darko, 01.03.2013)


Zaradi izredno lepega vremena in s tem razgledov sem za pristop na Ratitovec izbral Soriško planino. Kmalu dohitim Borisa, s katerim se v nadaljevanju družno sprehodiva čez vrhove Ratitovca. Uživala s Po postanku v mali koči je v nadaljevanju sledil spust po severni strani Gladkega vrha na Vratca in po prečki v Razor. Smuka se je preko Erzarjeve senožeti zaključila pri Lovskem domu, kjer je že čaka

Matajur (Aleš, 01.03.2013)


Mislil sem si, da že mora nekaj biti na tem Matajurju, ker gre Ksenija tolikokrat gor. Ker sem imel opravke v Tolminu je bila izbira logična. Cesta od Livka do Matajurja je kopna, le zadnji par metrov Sicer pa so bile razmere že kar pomladne. Ob spustu ob 10:30 je na vrhu sonce že zmehčalo sneg, malo nižje pa je še ostal prijetno trd - skratka razmere boljše kot na najbolj urejenem smučišču. Škoda

Viševnik (Franci, 28.02.2013)


Danes popoldne spet na Viševnik.Z razmerami na Pokljuki sem bil kar presenečen.Sneg zelo malo ojužen,samo poseden in zgoščen.Do vrha je bila potegnjena smučina in kar nekaj časa sem čakal na vrhu,da b

Kredarica (IgorZlodej, 28.02.2013)


Ker seveda nisem kdorkoli, me je pričakala splužena cesta do Kovinarske koče. Res, da je ozka, ampak gre, seveda le s 4 kolesnim pogonom, parkirišč 3-5, če zapoje lopata.

Zatem grem preko Zasipske planine, pa do "garaž" in končno počasi gor v "bukovje" vse do Pleše sem gazil moker sneg z rahlo skorjico. Naprej je bil suh. Potegnil sem bližnjico na M

Mali Golak (Ksenija, 28.02.2013)


Sredi dneva sem parkirala na Mali Lazni in po špuri, ki je prava avtocesta (v uporabi turcev in tekačev na smučeh), prilezla do koče in nato na vrh Malega Golaka. Vrh pršičast, mehko kložast, razgledi

Haute Route 2013 - iščeva soudeležence (Mare, 28.02.2013)


Živjo,
najprej opravičilo za "šmetenje"* - tole niso trenutne razmere ampak bolj povabilo na Haute Route. Torej, z očetom se letos vendarle odpravljava na že toliko let planirano Visoko Pot. Zanima
* napisal sem smetenje, pa navednico in s očitno koda spremeni v š ...

Roblekov dom - Begunjščica (Borbor, 25.02.2013)


Ena (ne tako) kratka in sladka, Z Robleka v Drago direkt skozi "gmajno"! Do Planince skoraj meter pršiča, naprej do doline pa še vedno med smrekami dovolj pravega celca. Glede na skoraj 1000

Mali Muzec (1612) (IgorZlodej, 27.02.2013)


Vsako zimo niso razmere za tukaj gor, ko pa so, jih je treba izkoristiti, seveda je bilo pred dnevi bolje, ampak tudi tokrat je šlo.

Z Učje proti Drnohli so vodile stare špure, sneg je bil krepko ojužen, višje potegnem svojo špuro, sledita mi dva, ki sta sicer nameravala na Stol. Skozi strm gozd se kar vleče, ko pa pridem na strans

Osovnik (Rok Kovač, 27.02.2013)


En Leopard se je odločil, da se iz ljubljanske kotline povzpne malo višje in pogleda kaj za snežnimi radosti.
Iz Ločnice krene malo pred parkiriščem v markirano hosto, tam pa naleti na že uletene snežne plazove.Vsaj shojeno je v tej močvari, si reče.Zgoraj hitro napreduje do vršnje ceste in se na 700m razvese

Osovnik (Rok Kovač, 27.02.2013)


En Leopard se je odločil, da se iz ljubljanske kotline povzpne malo višje in pogleda kaj za snežnimi radosti.
Iz Ločnice krene malo pred parkiriščem v markirano hosto, tam pa naleti na že uletene snežne plazove.Vsaj shojeno je v tej močvari, si reče.Zgoraj hitro napreduje do vršnje ceste in se na 700m razvese

Jerebikovec (Marijana & Marko, 26.02.2013)


Ker smo na forumu trenutno v fazi poskusnih zajčkov in skripta včasih odreže besedilo, bova razmere za 'ziher' raje opisala na http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Slika je samo simbolična in nikakor ne odraža dejanskega stanja!

Krim (Boris, 25.02.2013)


čez Strmec gor in po Kramarci dol. Napoved za ponedeljek ( vreme.razmere.tel ) je bila sonce in na višjih severnih pobočjih pršič. To sem izkoristil na Ljubljani najbližjem tisočaku. Po markirani poti

Krniška glavica (IgorZlodej, 26.02.2013)


Grem mimo Zajzerske planine in po tekaški progi proti zatrepu. Na Starem Tamarju zavijem v gozd in poiščem začetek poti 639. Snega je precej in seveda še nihče ni hodil pred mano. Počasi vlečem špuro

Kobla (Gaber, 25.02.2013)


Včeraj je bilo na Kobli še dovolj pršiča za vse. Za razliko od zadnjega sneženja še presenetljivo nezvoženo. Verjetno zato, ker je večina terenov prepoložnih za to globino snega. Na dvojki je bil sne
Kdor je peljal ŽOLNO le na sprehod, naj se javi na 041984399.

Uživali Urša, Klemen in Gaber

Bistriška špica (Peca) (Marijana & Marko, 25.02.2013)


Izhodišče nad Rieplom, včeraj žal ni hodil nihče, utiranje špure je bilo danes precej težaško delo, že do planine Luža se je v takih čudnih razmerah hudo vleklo. Sneg spodaj moker in mehak, nad zgornj
Z grebena dol je bilo prvih 200 vm prav krasna in mehka smuka, zatem nekaj časa ni šlo nikamor, ker je moker celec preveč zaviral, nad zgornjo planino in pod njo pa je šlo spet fino vse do spodnje ces
http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Belska planina (Miro, 25.02.2013)


Prelep sončen dan bi bilo precej škoda zabiti v dolini...sploh na dela prost dan.
Za pršič sem bil nekoliko pozen, saj me je sonce prehitelo...pa vseeno. Lepa...
Zgodba pa tule: http://www.mphoto.si/?p=8063

Mrzli vrh (Ksenija, 25.02.2013)


Ko sem parkirala nad vasjo Avsa (Posočje),mi je ob pogledu na +2 na višini 860m postalo jasno, da ravno pršičila ne bom. Hkrati sem ugotovila, da bom prva vlekla špuro po težkem snegu. Udiralo se je d

Nad Soriško planino (Franci, 25.02.2013)


Danes bolj pohodniško,kot smučarsko.Po grebenu sem se najprej povzpel na Slatnik in nato ves čas naprej po grebenu do zadnjega vrha nad kasarno.Tu je bil v glavnem spihano.Nato pa sem nadaljeval do Mo

Velika planina... (Tomaž Pibernik, 23.02.2013)


... in sicer iz Sk&#039;dol (Suhadole pri Komendi).Čez polje mimo lovske koče na Križu in potem po dolini potoka Tunjica mimo Tunjic, Laniš in Stolnika do Stahovice. Smuče na ramo, čez cesto in po

Grmada na Planino 873m (Andrej, 24.02.2013)


Čez dan ni bilo časa za pršičanje, zato je bilo teba it na nočno. Cilj Grmada nad Planino (Planinsko polje). Štart pri cerkvi pri Dolnji Planini, sledil sem peš gazi, ki se je (pre)strmo vila proti vr

Vrhe (m´re, 24.02.2013)


Še ena iz menuja lokalno. Štart in cilj dvorišče pri Glavičevih. Razmere kakršnih ne pomnim - cca. 60-70 cm rahlo oznojenega na 10 cm stare podlage. Na večjih naklonih vrisk, sicer pa zalet po bob špu

Kresišče (Schwartzkopf) (Marijana & Marko, 24.02.2013)


Da ne boste mislili, da nisva nič smučala in cel dan samo kidala. Sploh nisva kidala, ker sva majhno punčko nahecala, da je namestu naju dve uri premetavala novozapadli sneg; ki se danes sploh ni več
Skupaj z nama so štartali (Altfinkenstein, 925 m) še trije našpičeni domačini, ki so nama orali zamedeno smučino. Na grebenu je močno brilo z južne strani, vseskozi je padal sneg, proti vrhu so razmer
Smuka nič posebnega, tam kjer je strmo, je šlo lepo, kjer je bolj položno, pa so prav prišle smučine, kjer si ujel nekaj zaleta za naslednjo porcijo pršičarjenja.

http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html

Javornik (Aleš S, 24.02.2013)


Že spet Javornik! Kaj morem, ko pa nikoli ne razočara. Tokrat je bilo treba prostor za parkirat malo skidat. Navzgor nas je pa čakala vzorno steptana špura 200 udeležencev sobotnega pohoda. Zato je bi

Sv. Jakob (Mišo Jenčič, 24.02.2013)


Kot kaže, bomo tudi mi letos dobili inventarno številko na Jakobu :-). Gaz je bila že dodobra utrjena, srečali smo številne smučarje (no, Darjo in Franceta smo očitno zgrešili), a vseeno je bila smuka

Vogel (Metod Š., 23.02.2013)


Da se človek naužije pršiča, je včasih treba tudi na alpske smuči. Sobota dopoldne je bil podarjen dan. Sicer pa množica smučarjev izven smučišč, nekaj spontanih in precej sproženih manjših plazov. Ža

Jakob nad Medvodami (France, 24.02.2013)


Za kratek sprehod v svežem snegu Jakob le redko razočara.
Parkirala sva ob cesti pri Legastji potem pa po dobro urezani sledi na vrh. Snega je okoli pol metra in se v toplem vremenu hitro seseda. Po malem je snežilo in razgled ni bil posebno širen. Smučanje

Sv. Jakob nad Preddvorom (Spleza, 24.02.2013)


V močnem sneženju na varni kucelj. Snega kar malo preveč za tako skromen naklon, a šlo je kar luštno. Nisem pa si mislil, da je možno na tem izletu v enem dnevu srečati več turnašev kot &#039;pešc
Lp.

Šmarna gora (Miha D., 24.02.2013)


Turni smuk s Šmarne gore? Halo! Da, tudi to se zgodi enkrat na milijon let. Še zlasti, če nas oni tam zgoraj ves dan veselo zasipa s obilico snega in bi bil kakšen resen turni podvig zaradi plazov pre

Vremščica in Slavnik (Gordan, ..20)


Obilo snega tudi na našem koncu mi je prihranilo običajno dolgo pot na turo. Vršaci v bližini morja so vabili na zasnežena pobočja. Na Vremščico iz južne strani s ceste Divača - Pivka, start na višini
Lep pozdrav.

Šmarjetna gora (enjanez, ..20)


Smučanje z vrha Šmarjetne gore zasluži omembo na teh straneh. Direktno smer proti jugu, sem moral zaradi preslabe podlage prilagoditi z obvozom po cesti do sedla. Potem pa po travnikih čez Vinograd d

LEPA ŠPICA, CIMA BELLA 1911m (Škof, ..20)


Snežne razmere in prognostična vremenska napoved, izbiri ture niso dopuščale veliko manevrskega prostora. Zato je bil cilj ture precej enostavno določljiv. Iz Ukev 770m /Ugovizza/ smo sledili zasnežen Pa kaj bi vam pravil. Itak predobro poznate te občutke. Mi smo si jih pošteno privoščili. Takisto pa voščimo tudi vam. Zato tole turo močno priporočam.

Vesela družba je ob koncu ugotavljala, da sploh nismo smučali, ampak plavali na množici prijaznega snega. Hitrosti se namreč skoraj ni dalo razviti zaradi resnično izdatne količine novozapadle beline.

Na trojezičnem vrhu so za vas uživali in hormone ugodja sproščali; Marijana, Barbi, Marina, Lado, Željko, Davor in Jani.

Limbarska gora (France, 23.02.2013)


Letošnja zima nas je res razveselila - po dolgem času si lahko zopet ogledujemo lokalne griče.
Tokrat sva parkirala ob avtocesti v Krašnji, nataknila smuči in se vzpela več ali manj navzgor skozi gozd do vrhnjih pobočij Limbarske gore. Po čajčku v gostilni na vrhu sva se vrnila večinoma po smer Vrhnji del je sicer precej položen, v bolj strmem gozdu pa bi si želela malo več snega, saj sva pri zavojih pogosto počistila sneg do tal. Pa sva vseeno uživala, pokazalo se je celo sonce in od daleč