Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi e-Gora  TK Gora  Skala
torek 22.oktober 2019 - 19:01 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (0)



Škrbina pod Vrtačo (Tomaž Longyka, 25.04.2006)

Ob 6h zjutraj kreneva s Stankotom od avta, ki naju bo čakal na parkirišču pod Kompasom na Ljubelju.Prvih dvesto metrov gremo skupaj z Bojanom in njegovim kolegom po travi pod žičnico (če bi malo bolje pogledali, bi šli lahko po planinski poti, ki je praktično zasnežena do parkirišča in bo še kake tri, štiri dni. Nato vprežemo pse in se kmalu razidemo. Bojan (ki se mu še dopoldne mudi v službo) s prijateljem in še nekimi Avstrijci se usmerijo bolj v levo na vrh osrednjega plazu Begunjščice, midva (pozneje še trije) pa po zasneženi žičniški cesti do vrhnje postaje in nove (zaprte) planinske kočice. Kratek zajem sape na sveže postavljenih klopcah (na globoki snežni odeji) in naprej pod Možmi po prekrasni krnici, ki se spredaj konča z markantnim Zelenjakom, na levi z vrtaško Škrbino in nad njo Vrtačo, na desni pa z Žlebom in Palcem (najinim prvotnim ciljem). Za nama se pripodi še Štefan Marenče iz Vikrč in jo skupaj mahnemo na Škrbino (nekaj nad 2000 m). Pogled v Poden na avstrijski strani je srhljiv, nehote sem temeljito preveril varnost stojišča in skal, na ketere sem se opiral pri pogledovanju navzdol. Globočina ne samo da je dolga (torej: globoka), tudi neverjetno strma je. Pogled za bogove! Za vzpon sva rabila dobre tri ure, saj sva med potjo ves čas uživala ob stalno se spreminjajočih sončnih pogledih. Sneg se ni prav nič prediral. Na Palca nisva hotela, ker je bilo snežišče v delu nad Žlebom zoprno in zdelo se nama je, da je premalo snega na nekaterih strmih mestih in zato neprijetno in najbrž tudi nevarno. Ko sva nahranila sebe in roj kavk in se pošteno razgledala na vse strani - najlepši je bil seveda pogled nazaj: na celotno Zelenico v najširšem in najvišjem smislu (snega za ture je na tem območju še najmanj za tri tedne) - sva se okoli pol enajstih z največjo naslado lotila najprijetnejšega opravila: spusta po idealnem spomladanskem snegu do 1000 m nižje stoječega avta. Najprej do planinske kočice na Zelenici - do balvana po planem, od tod do kočice pa po redkem gozdu - ves čas po snegu, ki je spodaj očitno že pomladno zbit, zgornjih 15 do 20 cm pa mehak kot puter. Idealen za vsakršno vijuganje! Pravi greh bi bil, če tega ne bi še kdo izkoristil v naslednjih 10 dneh. Podoben je bil sneg tudi na Begunjščičinem osrednjem plazu - zlasti na vzhodni strani, ob skalah, kamor sonce še ne prodre v tem letnem času. Spust sva končala s hitrim vijuganjem v gozdičku med žičnico in Kompasovim hotelom skoraj čisto pri avtu. Nebeška tura - za telo, duha in dušo (za naju, Stankota in Tomaža , za vas pa le, če se boste tudi vi potrudili tja gor!).





*** pico
RazmereVsebina.php - V190204/2(frances@krim)
RazmereMenu.html - (1910220300)
Vsebina/Obv03364



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS