petek 29.marec 2024 - 16:46 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (41)
|
Ortler (Vanja Starčević, 01.04.2007)
Na koncu prejšnjega in začetku tega tedna smo šli v Ortler, ker smo si zaželeli vejih tur kakršnih v bližnjih gorah ni mogoče opraviti. Po
italijanskih avtocestah smo se peljali mimo Verone in Bolzana do Merana in potem po lokalni cesti do Suldna pod Ortlerjem, ki je še v snegu. Z
žičnico (enosmerna vozovnica 9,5 Eur)smo se popoldan dvignili na smučišče, 2600 m, kjer nas je dočkalo megleno in vetrovno vreme. Novega snega je
bilo 30-50 cm, in bi brez smučine, z težkimi nahrbtniki zelo težko napredovali. Po zložni smučini smo se me nekaj razpokami vzpenjali proti Passo de
lago gelato. Sledilo je 50 m spusta in potem zložni vzpon do riff. Casati, 3260 m. Spanje v ogreti sobi stane 15 Eur, imajo tekočo vodo (ki uradno ni
pitna). Zaradi veliko novega snega smo se odpovedali vzponu na Koenigspitze, ker se je brez smuči vdiralo skoraj do kolkov, na vrhu na po sneženju ni
bil nihče in smo v ponedeljek šli na bližnji Monte Cevedale. Ko so se razakdile jutranje megle je bilo jasno vreme z temperaturo okoli -10 C v senci.
Po položni smučini smo se za skupino šestih vzpenjali, pod grebenom smo zaradi možnosti plazu prečkali vsak posebej. Potem še nekaj bolj strmega
terena in ozka grebenska rez in smo bili na 3769 visokem vrhu. Razgledi enkratni, na celotno pogorje. Skupina pred nami je nadeljevala na Palon de la
Mare, kar smo mi tudi imeli v načrtih, ampak smo zaradi negotovosti ali bo smučina (ki je v takšnih razmerah, z smučmi se vdiralo do 30 cm, mi trije
ne bi uspeli potegniti), odvečne stvari pustili v koči. Sledil je spust po globokem pršiču do koče, tam smo se odločili da bomo šli v dolino.
Odsmučali smo proti Paso de lagao gelato, dali pse na smuči in se povzpeli na prelaz. Sledi spust, spet po globokem pršiču, po smeri vzpona,
pazljivost je potrebna zaradi razpok. V samo dolino smo se spustili po urejeni progi. Po diskusiji kaj naprej smo se na koncu odločili da bomo otali
v Ortlrju in se odpeljali v dolino Martel, po cesti se prie do 2000 m visoko. sledil je vzpon do Zuffal htt, 2250 m, ki je bila polna tako da smo se
po dolini odpravili proti koči Martel. Sprva po poti, dokaj strmol potem skoraj horizontalno po dolini do pod kočo. Večerni vzpon po strmi flanki pod
kočo je bil nekoliko neroden ker je gaz bila presmučana, in sneg že pomrznjen, še 10 min in smo se najdli pri koči, 2600 m visoko. Koća je zelo
prijezno bivališče, tudi pri njej je bilo veliko obiskovalcev. V torek smo šli na Zuffalspitze, smučina je seveda bila potegnjena in smo se po njej v
4 urah povzpeli na 3757 m visoki vrh. Na vrhu je bilo delno megleno, ampak vseno lepo. Sledil je spust, sprva po grebenu, potem po ledeniku, takrat
po globokem, takrat nekoliko predelanem snegu. Da ledenik ni od muh se je iskazalo na samem koncu spusta po njem , kadar sem padel v 2 m globoko
razpoko k sreči zapolnjeno z mehkim snegom in lahkim izhodom. Potem še 5 min vzpona do koče. Zaradi napovedanega sneženja (okoli 30 cm) in povečane
lavinske nevarnosti odločili smo da bomo šli nazaj. Po predelanem snegu smo odmučali v dolini po poti vzpona.
Kljub tem da turo nismo najboljše logistično izvedli (z M. Cevedale se na Zuffalspitze pride v 20-ih minutah), in bi je se dalo precej bolj logično
izeljati smo veseli kar smo odkrili izredno turnosmučarsko področje, kamor sigurno bomo še prišli. Daleč najboljša tura v tej sezoni. Uživali smo
Žarko, Hrvoje in Vanja
|
---gora
107.22.56.225(0)
1006844 (563767,190,442887)
976161 (546807,66,429288)
razmere.e-gora.si