Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Kanjavec iz Krme (Rok, 21.01.2010)

Z Darkotom sva bila mnenja, da je četrtek pravi dan za ture iz Krme in nisva se motila. Na parkirišču na zgornjem koncu Zasipske planine je bilo ob 7h še dovolj prostora. Dobro uhojena smučina naju je hitro pripeljala do Malega Polja, tam pa naju je nepričakovano presenetil odcep smučine proti Bohinjskim vratcem. Naslednje veselo presenečenje je bil 90% pršičast spust z Bohinjskih vratc na Velo polje. Tudi na Velem polju naju je že čakala pripravljena smučina v smeri proti zahodu. Že po nekaj korakih se mi je zazdela smučina zelo ozka in sem izjavil, da verjetno ni delo moških nog. Ko sva prišla do strmejših pobočij sva tudi opazila, da sta šla pred nama navzgor vsaj dva, nazaj pa je smučal le eden. Tako nisem bil čisto nič presenečen, ko nama je prizadevna dama prismučala nasproti na zgornjih pobočjih Kanjavca. Kljub soncu je bilo na vrhu pošteno mraz in sva zato kmalu odsmučala. Ker sva pršičasto vesino uporabila že za vzpon s psi, sva jo tudi za vijuganje, ki sva ga nadaljevala po dolinici s podobnim snegom, iz nje pa sva po izohipsi prečila na sedlo Čez Hribarice. Tudi s sedla in po celotni Velski dolini je prevladoval pršič, le sem in tja naju je presenetilo kako spihano mesto. Ker se je med tem navlekla visoka oblačnost, zaradi difuzne svetlobe vseeno nisva mogla smučati tako sproščeno, kot sva nameravala. Kar prehitro sva bila spet na Velem polju. Če ne bi vedela, da naju proti Krmi čaka dobra smuka, se nama verjetno ne bi dalo ponovno lotiti vzpona na Bohinjska vratca. Res sva razen zgornje strmine, kjer je bila trda kloža, povsod drugod smučala po pršiču. Podobno, kot najini predhodniki nisva smučala na Malo polje. Raje sva jim sledila po prečki pod Toscem. Tam se je proti Vrtači odprlo pršičasto pobočje, ki nama je ponudilo najboljšo plavajočo smuko celega dne. Tudi do Pleše je šlo po že zvoženem prav lepo, naprej do gozda pa nama je uspelo najti najmanj rušnato, a še vedno poskakujočo rodeo smer. V gozdu nama je začelo primanjkovati svetlobe, zato sva naprej smučala s čelnima svetilkama. Ob neprevidnem smučanju med bukvami že 'pošlataš' kak kamen, zato sva se bolj previdno prepeljevala sem in tja. V spodnjem delu gozda pa je šlo spet brzinsko in brez kamnitih pozdravov, saj je pot bolj položna in na široko shojena. Ob 18h sva se zadovoljna pripeljala do avta. Turo pa sva zaključila v Lescah s pizzo in radlerjem.

***pico
3.141.7.194(0)
1145642 (641053,195,504394)
1107579 (620305,66,487208)
razmere.e-gora.si