petek 29.marec 2024 - 05:47 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (41)
|
Dovška Baba, Hruški vrh, Koprivnjak (Rok, 28.02.2010)
V nedeljo sva z Darkotom zaradi napovedanega poslabšanja vremena od jugozahoda raje zavila proti Karavankam. Ker sva upala, da je na
severnih pobočjih po sončni in topli soboti ostalo še kaj pršiča, sva se odpeljala skozi Karavanški predor v Podrožco. Parkirala sva tam, kjer se
označena pot odcepi z asfaltirane ceste čez mostiček v dolino proti Rožci in Babi. Že pri avtu sva začela vzpon na smučeh, sprva po spluženi in
poledeneli cesti. K sreči se je stanje kmalu izboljšalo, ker je plug zavil drugam. Tik pred mestom, kjer cesta preči širok potok, čez katerega je
treba peš, je bilo treba iti čez ogromno plazovino, ki je na debelo zasula cesto. Naprej sva sledila planinski poti, ki takoj za tem zavije s ceste
in skrajša vzpon do planine Rožce. Tam je tudi planinska koča društva iz Vrbe(Velden), ki so jo ta dan slučajno odprli tamkajšnji turni smučarji, ki
so naju dohiteli malo pred planino. Ker je na planini močno pihal veter in nosil sneg, sva bila vesela povabila v kočo. Po klepetu ob čaju in malici
sva nadaljevala vzpon proti Dovški Babi. Zaradi vetra in pričakovane skorje na naši strani grebena, sva šla samo do predvrha. Ker je bil v smeri
najinega vzpona sneg zaradi vetra že precej spihan in napihan, sva raje odsmučala po in ob grebenu proti Hruškemu vrhu, na katerega sva se tudi
povzpela. Z njega sva odsmučala na sever. Prav sva se odločila, saj sva tam naletela še na precej pršiča in po njem odsmučala do koče na planini
Rožci. Prav nama je prišlo, da je bila koča še vedno odprta. Notri sva se malo pogrela, najedla in napila čaja, nakar sva na smuči ponovno nalepila
pse in se napotila po smučini avstrijskih smučarjev na Koprivnjak, ki mu oni sicer pravijo Mala Baba. Od križa na Koprivnjaku sva smučala po širokem
hrbtu proti severovzhodu. Na čistinah, v redkem macesnovem in nižje bolj strmem bukovem gozdu sva udobno vijugala po pršiču, vse dokler nisva
prismučala na gozdno cesto na višini 1200m. Naprej navzdol sva se spustila po cesti. Sledilo je ponovno prečkanje potoka, plazovine in kratek klanec,
nato pa hiter spust do spluženega dela ceste. Na tem delu sva smučala malo po in malo ob cesti in bila hitro še brez škrtanja pri avtu.
|
***pico
18.207.163.25(0)
1001502 (561362,190,439950)
970940 (544466,66,426408)
razmere.e-gora.si