Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Zadnji Vogel (Metod Š., 17.03.2010)

Zadnji Vogel ni nek stranski vrh vsem dobro znanega Vogla, ampak najvišji (in precej višji od Vogla) vrh treh Voglov nad (ali v?) Fužinskimi planinami, med Zelnarico, Vršaki (in Kanjavcem zadaj) ter Debelim vrhom. Za podrobnosti in sledenju smeri pristopa glej karto Triglav, 1:25.000, malo nad Bohinjski jezerom (toliko malo za šalo, malo zares, geografije za tiste, ki ste izrazili željo, pa niste prav podrobno brali kar številnih prispevkov iz tega dela).

Torej, nekaj časa me že vleče proti Kanjavcu. Ker je še povsod višje gor 3. stopnja in je za sredo napovedana otoplitev v višinah (+2 na 1500m), sonce in s tem še povečana verjetnost celo spontanih plazov na osončenih območjih, nimam pa tudi predstave, do kakšne stopnje bo odjuga šla, se odločim, da ne grem proti Kanjavcu po dveh možnih variantah (levo ali desno od Debelega vrha), ampak lepo proti Zadnjemu Voglu po dolini Za Kopico, kot je tudi že naredil Rok pred kratkim zaradi podobnih razmislekov (pravzaprav sledim njegovemu poročilu, ker tu od Dednega polja naprej že 30 let nisem bil in niti ne vem več, kako stvari na terenu konkretno izgledajo). Spodaj na začetku ceste v Suho verige ni več, a vseeno tam pustim avto, ker mi je škoda višine in spusta po lpo zglajeni cesti (ki jo je sicer spodaj delno pokvaril nekdo, ki je skušal naprej z avtom , a se to ne more primerjati z opisanega razturjem od traktorja pred kratkim). Vreme krasno, za bogove, ot so napisali že drugi, spodaj se čuti pomlad, čeprav je še zmrznjeno. Više po planoti na senčnih straneh pršič, na osončenih ojuženo, a ne toliko, da bi kaj letelo dol. Sploh so Fužinske planine malo mistične, človek ima občutek, da gre predvsem vodoravno naprej z nekaj krajšimi vzponi vmes (no to drži nekako do 1700m oz do vzpona na Vodene rupe, potem je pol-pol), a to te na koncu dvigne s 650m na 2320m, prav neverjetno. Sicer vse lepo zalito, brez problema, 3. stopnja se verjetno skriva v strmih stranskih pobočjih in višje v debelo napihanih nanosih na obeh straneh doline, na senčni kot od vetra utrjena kloža, na sončnih je bolj mehak sneg. Prerezov nisem delal, ker se da vsemu lepo izogniti, kjer je šla smučina preveč po strmih južnih pobočjih, da ni bilo treba malo dol in gor čez številne kotanje, sem šel rajši po sredi itd.Sonce je nekako do Vodenih rup, potem se navleče visoka oblačnost, krepi se jugozahodnik. Na Vratcih je ravno najhuje, tam srečam nekoga, ki gre od tu nazaj. Pobočje naprej proti Zahodnemu Voglu je videti spihano in zelo trdo, tudi kar ter precej strmo, preveč za srenače, grem naokoli na S greben, ker po karti je videti prav položen. No vmes je ena kratka strma stopnja, ki na karti ni vidna, pa je treba smuči vseeno na nahrbtnik, pa dereze in cepin v roke. Isto kar je videl Rok na Rodici se seveda zgodi tudi tu, od zahoda se svetli in veter popušča. Dol odpeljem v smeri Vratc, večinoma trdo, ponekod od snega utrjen suh sneg, ponekod popolnoma ledeno, ker je kar strmo, dve taki strmejši mesti obštamfam (ni treba veliko, vse se spreminja na nekaj metrov). Naletim tudi na kako manjšo mehko svežo kložo, raje zapeljem ven, ko vidim, da se začenja ali jo zvozim pri strani, če ne gre drugače. Proti Vratcem je vse več trdega suhega snega, podobno naprej po dolini. Od Vodenih rup dol je nekaj skorje, ki pa se predira samo malo, ker je spodaj takoj trdo, iskati je treba osojna pobočja, podobno tudi niže spodaj. Vsekakor spust z veliko začetnico, traja celo večnost v pozitivnem smislu.

***pico
13.58.112.1(0)
1175270 (659122,196,515952)
1136382 (637798,66,498518)
razmere.e-gora.si