Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Zadnjica-Prehodavci (Bojan, 18.04.2010)

Take in drugačne, a povsem razumljive obveznosti, pobirajo davek v takoimenovani bovško-ljubljanski navezi. Tako sva prestolnico nepričakovano zapustila sama s Stanko. Prvi del sobotne ture je bil bolj lagodne narave, prvo sva "tankala" na Voklem, pa se zatem okrepčala v Koči na Gozdu, se nato zapeljala na Vršič, kjer je imela Stanka foto-session, jaz pa sem "skočil" par ovinkov nižje proti Trenti, kjer sem pobral dva njena kolega in ju "zategnil" nazaj na prelaz. Skupaj smo skočili še do Erjavčeve koče na še eno rundo, nato pa sva se zapeljala v Zadnjico do Kopiščarja, kjer sta naju že čakala Vinko in Zdenc. Tudi bovška ekipa žal ni bila popolna. Sledila je krajša pavza, crkljanje dveh prikupnih psičkov, potem krajša vožnja v Zadnjico in končno smo bili nared za drugi del sobotne ture, ki pa je bila povsem gorniške narave in še zdaleč ne tako lagodna, kot dopoldanski del. Oprtali smo si zajetne nahrbtnike in se res zložno začeli vzpenjati proti Prehodavcem. Po slabih 3/4 ure hoje, smo smučke preselili iz nahrbtnikov na noge in takoj precej lažje zadihali. Ni kaj, vsaka kilca se pozna. Še vedno zložno smo šli do sedla Čez Dol in se kmalu zatem strmo v levo (krajši, zelo strm del peš) dvignili na pobočja, vrh katerih stoji koča na Prehodavcih (ki pa ni bila vidna vse do zadnjega). Vreme je bilo do sedla Čez Dol pretežno sončno in toplo, od tam dalje pa izmenično nekaj sonca nekaj "povsem zabasano", pa veter je občasno tudi lepo povlekel. Ob ravno pravi uri in ravno prav utrujeni smo prišli v depandanso, ki ji pozimi pravimo zimska soba. Prostor je bil že lepo popolnjen, a smo brez rezervacije in "bog ne daj" kakega krega z lahkoto dobili vsak svoje ležišče in dvakrat po pol kvadratnega metra tlorisa (enega za kuharijo in drugega za shrambo). Moram pohvaliti družbo v koči, imeli smo se nadvse prijetno (2x SLO, Slovenija-Slovaška). Stanka se je izkazala kot izvrstna kuharica, juhica je sledila juhici (enkrat z več, drugič z manj makarončki), pa čajček in malce kasneje še en čajček. Medtem se je zunaj povsem stemnilo (pa ne zaradi vulkana, ura je bila pač taka) in nebo je bilo povsem jasno. Bolj jasno bi ne moglo biti. Zvezd nebroj in lunin srp. Čudovito. Kar kmalu je v "sobi" vse potihnilo...a samo za urico ali dve. Nato pa se je razbesnel orkanski veter, koča je ječala od sunkov, zunaj je razmetalo tako smuči kot palice (katere je nato Stanka pohvalno pospravila pod streho). Proti jutru, ko se je začelo svitati, smo poškilili ven in videli meglo in snežni metež, slišali pa tuljenje vetra. Nič ne de, smo si mislili. Kanjavec, ki je bil naš nedeljski cilj, smo odpisali že sredi noči. Slabo urico smo še poležali, nato pa nas je Stanka razveselila s kapučinom ! Ker se je vreme v tem času spremenilo iz zelo slabega v precej slabo, smo spakirali nahrbtnike, se poslovili od družbe in odsmučali nazaj v Zadnjico. Novega snega je bilo mestoma kar precej (zapihano, napihano), a ker je bil na trdi podlagi, je bila smuka prav v redu. Le vidljivost oziroma difuzna svetloba je bila kriva, da smo dostikrat zamenjali kotanjo s kucljem. In obratno. A je kar šlo in prav hitro smo pridrajsali na Čez Dol. Vse do tu je snežilo, od tu dalje pa je počasi prenehalo. In zadnje pol urice, kolikor smo nosili smuči, ker nam je zmanjkalo snega, se je ponekod v oblakih že pokazala luknjica jasnine. Ampak res samo luknjica. Na povratku od Prehodavcev do Zadnjice se nam je pridružil še Matevž. Fant od fare, pa še smuča kot strela. Bovško-ljubljanska ekipa je za zaključek imela še gostijo na Kopiščarjevi domačiji, kjer smo se imenitno podprli po ne povsem uspeli, a vseeno nadvse prijetni turi. Justi hvala, vse je bilo super, ampak čez krafe jih pa ni ! Celo zimo smo bili precej aktivni, pa vseeno nismo našli takega dne. Šele sedaj, pomladi, ko cvetijo češnje po deželi in ko lahko tudi v Zadnjici nabiraš regrat, nam je v gorah uspelo najti pravi zimski dan. Mraz, orkanski veter in snežni metež. Pravo nasprotje pomladanskega sonca, firna in smučanja v kratkih rokavih. A vseeno čudovito ! In ker snega ne primanjkuje, so tudi cilji za vnaprej temu primerni. Zatrdno smo odločeni, da bomo s tem, s čimer smo začeli zgodaj pozimi, končali šele pozno pomladi. In če se bo slučajno zavleklo v prve poletne dni, nič ne de :) (photo Stanka J.)

---gora
18.221.165.246(0)
1180611 (661932,196,518483)
1141551 (640551,66,500934)
razmere.e-gora.si