petek 29.marec 2024 - 12:57 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (41)
|
Velika Dnina (Sandi PN, 22.05.2010)
Zjutraj nas je pri vzponu najprej pozdravilo sramežljivo sonce, nato teloh... lepo, čeprav je slednjih v izobilju, sončka pa je bilo precej
manj (na srečo).
K dejstvom: parkirišče pri 3. serpentini nas je pričakalo prazno, vendar se nismo ustrašili. Odpravili smo se, mimo koče in naprej brez posebnosti,
pri prvem snegu se Rok zafrkne in iz superg skoči v pancerje. Da se je zafrknil, ugotovi nekaj minut pozneje, ko je snežišča konec in se začne
lomljenje nog po strugi hudournika. Čez pol ure je tudi tega konec, naletimo na snežno odejo, ki nas nosi in sploh ne dela problemov, v desno(!)
zavijemo še pravi čas, da najdemo pot čez skalni skok in skozi ruševje, ki nas veselo pozdravi in sprejme v svoj objem. Končno se ga rešimo, nadležen
del, ko je sneg še zmrznjen in še drsi, previdno prečimo, še malo skozi ruševje in že smo na snežišču. Prvi. No, ne prvi, kaže, da je pred nami
veselo lomastil kosmatinec, vendar to meniva le dva od petih. Pri prvem balvanu se okrepčamo in obujemo smuči, saj je odeja sicer trda, vendar
spodrsava. Da sva z Matjažem imela prav glede medveda, postane kmalu zelo jasno. Sledi so velike in sveže, vodijo pa naravnost navzgor. Malček nas
stisne (radovednost, seveda, le kaj dela tako visoko?...), vendar sta sneg in vabljiva smuka močnejša in nadaljujemo. Tolažimo se s tem, da bomo
štirje zagotovo preživeli... Više postane, v nasprotju s pričakovanjem, sneg slabši, mehkejši, vendar še vedno veselec... Nad vidno manjšo kopnino
medvedove sledi izginejo pod plazovino in, ko že pomislimo, da ga je mogoče plaz zasul, odkrijemo njegove sledi tudi sredi plazu in še vedno vodijo
navzgor. Začutimo pa tudi, da je snežna odeja rahlo nestabilna, kložast novozapadel sneg je grozil, da se bo spustil k nam, s sedlca med Malo in
Veliko Ponco je grozila opast in spustil se je tudi majhen plazič... odločimo se, da se kakšnih 50 višinskih metrov pod steno Oltarja obrnemo in
JUHUU navzdol. Sneg na začetku rahlo težek, vendar hitro ulovimo ritem in z občasnimi postanki za fotke izkoristimo sneg do konca. Priporočam
tistega, malček kafetastega, čudovito se vijuga po njem. Smučino potegnemo malo bolj na levo, najdemo še eno flanko, ki gre malček niže od vstopa...
in se znajdemo sredi neprehodnega ruševja. Smučke na rucak in... Skoraj celo uro je trajalo, da smo našli kolikor toliko spodoben prehod, padli smo
na stezo in se spustili počasi nazaj v dolino. No ja, še enkrat smo obuli smuči in izkoristili še snežišče pod skokom, tistega prvega pa... čeprav
sva z Rokom malček komentirala, da bi se pa mogoče splačalo, sva se vseeno povzpela na breg in po poti do zasluženega kosila v koči v Krnici. Aja,
medvedove sledi so vodile le navzgor, frajer se ni še vrnil in vas še čaka. Za sedanje razmere je tura zelo spodobna, če odštejemo ruševje, pa bi jo
ocenil za odlično.
Smučali pa smo: Boštjan, Matjaž, Rok, Grega in jaz.
Še enkrat, se splača in se bo še kakšen teden, le smučati se ne bo dalo tako nizko.
Sandi PN
|
***pico
35.173.181.0(0)
1005464 (563253,190,442021)
974810 (546305,66,428439)
razmere.e-gora.si