Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Johannisberg, Hohe Riffl, Barenkopf (Bojan, 06.06.2010)

Tokrat je bila udeležba 71.43 %. Govora je seveda o bovško-ljubljanski navezi, ki pa se bo naslednjo sezono preimenovala v bovško-ljubljansko kolonijo. Vzrok temu so svizci, za katere smo ugotovili da živijo v takoimenovanih kolonijah. In ker so prav prikupne živalce, smo jim namenili to čast in se odločili za preimenovanje. Sklep je bil soglasno sprejet, tako da referendum ne bo potreben. Pet prisotnih od sedem možnih, kar solidno, če upoštevamo, da so razmere bolj primerne za čofotanje v slani vodi kot za dričanje po spomladanskem ¨putrčku¨. V soboto rano zjutraj smo eni iz Bca in drugi iz prestolnice odrinili novim dogodivščinam naproti. Poti so se nam prekrižale na tradicionalnem mestu, to je pri pokopališču v Trbižu. Potem pa lepo eden za drugim k severnim sosedom, vse do parkirne hiše ¨Franci&Jožko¨ pod najvišjo goro Avstrije. Po poti GamsGruben Weg smo skozi prvi tunel, nato pa po poti nad Pasterco (ker so ostali tuneli zaprti), odkorakali proti koči Oberwalder hutte, 2973m. Na smuči smo stopili na koncu te panoramske poti (dobrih 45 minut peš hoje). Vreme je bilo božansko, nebo modro na modrem, oblaka nobenega, sonce pa tako, da je peklo in žgalo. Takrat sem se prvič spomnil na Duška Jelinčiča in se tudi sam spraševal, kam gre veter, ko ne piha. Prav nobene sapice ni bilo, ki bi hladila pregreto čelo. Do koče smo bili »mimogrede«, eni malce bolj, drugi malce manj. Mimogrede, namreč. Ko smo se malo odpočili in odžejali, sta se ena in eden odpravila malce nad bližnji Barenkopf (prednjega,3249m), ena in eden na malce bolj oddaljenega (srednjega,3356m), eden brez ene pa je nadzoroval dogajanje v in okoli koče. Tista dva, ki sta šla na bolj oddaljenega, sta do koče prismučala prva, ker sva midva, ki sva šla na bližnjega, predolgo martinčkala in dremuckala na (pre)toplem soncu. Navkljub vročini in popoldanski uri pa je bila smuka izvrstna. Dogajanje v koči do odhoda na zasluženi počitek je bilo na primerni ravni. O podrobnostih ni da bi govoril, je pa bilo zabavno in veselo. Zjutraj smo ob 6h že veselo zajtrkovali, potem pa ob 7h počasi (da bi dlje trajalo) odrinili novim dogodivščinam naproti. In čeravno počasi, smo v razmaku 95 do 105 minut (eni imajo pač daljše noge in temu primerno podaljšan korak) že dosegli vrh Hohe Riffl, 3338m. Vreme božansko, vročina še ni pritiskala. Iz vrha smo odsmučali po grebenu, malce pod njim pa zavili ostro desno in se v poševnem smuku spustil do začetka severo-vzhodnega grebena Johannisberga, 3463m. Vzpon na Johannisberg je bil kar strm, še posebno vršni del. Spodaj smo se nekaj časa vzpenjali na smučeh, nato pa peš. Derez in cepina nismo potrebovali zaradi odlične gazi in primerno mehkega snega. Z vrha je ena odsmučala po severni (severo-vzhodni) flanki (45 st. strmine), ostali pa po vzhodnih pobočjih. Na ledeniku so se naše poti spet prekrižale in skupaj smo se vrnili do koče. Smuka ena 1A ! Ura še ni odbila poldne, pa je bilo najlepše že za nami. Ker prazen žakelj ne stoji pokonci, smo se malce okrepčali (zajtrk smo že zdavnaj pokurili), nato pa smo se poslovili od prijaznega osebja in se peš odpravili na greben, ki vodi na Barenkopfe. Šli smo samo tako daleč, da smo prišli do vpadnice strme flanke, ki se je iztekla na spodnja položnejša pobočja. Nato pa smo ¨odglisirali¨, zgoraj strmeje in spodaj položnejše, po prima pomladanskem snegu dolini naproti. Med smuko mi je prišla na uho tista Lovšinova: Ena zgoraj, ena spodaj in jaz vmes .... Da ne bo pomote, mislim izključno na smuko ... je pač tako naneslo, da sem imel enkrat dve pod in drugič dve nad sabo ... smo se pač prehitevali med drvenjem po belih strminah ... Hitro, prehitro je bilo smuke konec in hočeš nočeš so smučke romale na nahrbtnik. Potem pa še sprehod po panoramski poti in na koncu skozi tunel naravnost v ¨civilizacijo¨. Med sprehodom po panoramski poti so nas veselo pozdravljali svizci. In mi njih tudi, seveda. Ni kaj, spet en vikend ¨za zgodovino¨. Vreme, sneg, družba in ostale bolj ali manj pomembne malenkosti na nivoju. Visokem. In ker nam zvezde dobro kažejo, turne sezone za našo navezo oziroma kolonijo še ni (povsem) konec. ==> It aint over, till is over !!! <==

---gora
18.225.255.134(0)
1140559 (638095,195,502269)
1102934 (617624,66,485244)
razmere.e-gora.si