Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Zumsteinspitze, Punta Gnifetti, Balmenhorn (Bojan, 27.06.2010)

Z bolečino v srcu sporočam, da je bovško-ljubljanska kolonija zaključila s turno smučarsko sezono 2009/2010. Istočasno s prešernim nasmehom ugotavljam, da je za nami nadvse uspešna sezona. Na deset tisoče višinskih in dolžinskih metrov belih poljan je za nami . . . . . in na deset tisoče novih nas čaka v naslednjih sezonah. Tokrat smo obiskali italijansko stran pogorja Monte Rose. Iz naše kolonije sva bila to pot samo Vinko in jaz, pridružil pa se nama je še Mitja iz gornje savske doline. Žal službene in družinske obveznosti zahtevajo svoj davek, tako da ostale/i niso mogle/i "kronati" zaključek sezone. V soboto zjutraj ob treh smo se trije odpeljali novi dogodivščini naproti. Ob 10h smo že bili v Gressoneyu (La Trinite), oziroma na spodnji postaji gondole (Stafal). Malce smo si oddahnili od kar dolge vožnje, popili kavico, nato pa pripravili opremo in se z gondolo odpeljali visoko pod Monte Roso. Nova gondola na Punta Indren nam je prihranila približno urico hoje (cca.300m višine). Na Punti Indren smo imeli tri možnosti dostopa do koče Gnifetti, kjer smo že imeli rezervirana prenočišča. Najbližje bi bilo naravnost po grapi (ozebniku), a smo zaradi omehčanega snega to možnost opustili. Najlažje bi bilo naokoli mimo koče Mantova, a tudi najdaljše, zato smo tudi to možnost odpisali. Tako smo se odločili za "srednjo varianto", ki nas je po gruščnatem in zasneženem terenu (na nekaj mestih zavarovano z debelimi vrvmi) pripeljala na spodnji del ledenika pod kočo. Od tam smo se na smučeh povzpeli v desno malce nad kočo, da smo ogledali teren za prihodnji dan. Zadovoljni z videnim smo se spustili do koče. Popoldan smo izkoristili za počitek in za priprave na naslednji dan. Koča je bila zelo zasedena, a smo imeli svojo sobo, tako da je bilo udobje na primerni ravni. Cene v koči so lokaciji primerne, to pa pomeni: polpenzion 55€, pivo ali radler (4 dcl) 6€, mineralna voda (1.5l) 2€. Naslednji dan, v nedeljo, smo nekaj minut pred sedmo odrinili v višave. Bilo je prijetno sveže (hladno, ne mrzlo), sneg pomrznjen (srenačev nismo potrebovali), okolica pa taka, da je dih jemalo. Kar hitro smo prišli do vzpetinice desno od Lisjoch-a, kjer smo prvič zagledali naš prvi cilj, to je Zumsteinspitze (4563m). Tudi najvišje ležeča koča v Evropi je bila lepo vidna. Malce smo si oddahnili, pokramljali s skupino ČAO, ki smo jo srečali tam, nato pa počasi odrinili naprej. Pravzaprav navzgor. Pot nam je šla odlično od nog, tako da smo do sedelca Colle Gnifetti prišli skorajda "mimogrede". In to kar po švicarskem ozemlju. Tam smo smuči in palice zamenjali z derezami in cepinom in se peš odpravili na vrh. Razgledi z vrha so bili, milo rečeno, božanski. Sledil je sestop na sedelce, nato pa vzpon na naslednji vrh, na Punto Gnifetti (Signalkuppe, 4559m). Tudi ta vzpon je bil mimogrede za nami. V koči smo si malce oddahnili in se okrepčali, nato pa je sledil najlepši del ture in sicer smuka po prekrasnih belih poljanah. Mitja je izbral smer spusta in ni mogel izbrati bolje. Sprva smo smučali direktno navzdol pod kočo (prijetno strmo), nato pa zavili v levo in se spustili na sedlo Colle Sesia (Seserjoch, 4296m). Od tam smo smučali prečno pod Parrotspitze v smeri sedla Lisjoch, nato pa smo se usmerili v levo pod Balmenhorn. Smuka noro, noro in še enkrat noro dobra. Kaj dobra, odlična. Tik pod vrhom Balmenhorna (4167m) smo sneli smuči in se po nekakšni feratti (skobe in debela vrv) povzpeli na vrh. Zadovoljstvo na vrhuncu. Trije smo ob treh (pretekli dan) odrinili iz domovine in v enem dnevu v malho pospravili tri štiritisočake. Pa naj še kdo reče, da v tretje (v troje) ne gre rado. Po spustu z vrha smo pod Vincentpiramydo odsmučali nazaj do koče. Tudi ta del smuke naravnost božanski. Odlično smo ocenili, kdaj na pot in kdaj odsmučati, tako smo imeli razmere tako gor kot dol grede optimalne. Popoldan smo malce martinčkali, malce počivali, malce kramljali in čas je minil kot bi trenil. Pa še pozno popoldanska nevihta je popestrila dogajanje v in okoli koče. V ponedeljek zjutraj pa je bilo vreme v smeri Lyskamma in predvsem desno od njega že malce slabše, kar nekaj oblačnosti je bilo že zgodaj zjutraj na nebu. In tudi vrh Punta Giordani (naš cilj), štiritisočak nad Punto Indren je bil v oblakih in meglicah. Ker je bila tudi vremenska napoved nekaj slabša kot za pretekle dni (od poldneva dalje možne plohe in/ali nevihte), v takem pa ni prijetno biti na ledeniku, smo se lahkega srca odločili za povratek v dolino. Res lahkega srca, kajti prvotni plan je bil, da gremo v soboto do koče, v nedeljo na Punto Gnifetti in v ponedeljek na Vincentpyramido. Tako pa smo v enem dnevu naredili kar tri vrhove, pa še Zumsteinspitze je višji od Punte Gnifetti. Tako smo odsmučali mimo koče Mantova proti gondoli (en krajši, vodoraven/položen del peš) in se nato odpeljali v dolino. Sledilo je še malce "turizma", nato pa vožnja do doma. Ki je minila prav hitro in zvečer smo si že privoščili pijačko v Kranjski gori. Odličen zaključek odlične sezone. Iskrena hvala vsem članicam in članom bovško-ljubljanske kolonije (Stanka,Lidija,Eka,Zdenc,Vinko,Peter) in občasnim pridruženim članom (Igor,Mitja) za prekrasno družbo in obilo "norih" doživetij. Sedaj pa od pisanja utrujen odlagam pero do naslednje sezone . . . . . . . Kaj kmalu bom odšel v Zadnjico. Kjer bom ob Krajcarci zobal babačiče. In ob kakem kozarcu vina kradel iz svojega spomina . . . . . En lep turno smučarski pozdrav vsem, ki ste me radi brali. In še lepši tistim, ki me niste. Bodite v cvetju, radi se imejte in veliko se smejte !!! B o j a n

---gora
3.22.51.241(0)
1182973 (663269,196,519508)
1143847 (641842,66,501939)
razmere.e-gora.si