Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Tosc (Afriški Janez, 24.01.2011)

Še ena 10letna (vsaj) uresničena želja. Rok me je klical in čim je rekel TOSC, sva bila zmenjena. Na Rudnem polju je bil avtek, štartala sva skoraj ob 0830 v sončnem vremenu. Po smučišču gor, nato po zrmznjenem, ledenem in zelo zoprnem grabnu (sem kr dile snel pa šel peš do ravnine, Rok je vztrajal na smučkah). Potem okoli Viševnika po zmrzjeni smučini (taprav dan sem izbral da sem srenače pozabil), še kr sončno a vedno več oblačnosti. Tudi pihalo je tu in tam, tako da ko ni pihalo je bilo kr vroče, ko je zapihalo pa te tako zamrazilo, skrajno neprijetno in tako je bilo cel dan. Strmina pod Srenjskim prevalom pa zoprna, lepa šura je bila narjena, ampak po kložah je tako hudičevo drselo. Sledil je uživaški spust na Jezerce po trdih kložah, Rok je že imel ogledano kje so, drugač se matraš po mehki kloži ali skorji. Na Studorskega je šlo pa kot po maslu. Ker je bil na drugi strani prevala sneg trd in zrmrnjen sva se odločila da ne bova prečkala na pseh. Sva jih dala dol in prečko udarila čez klože in plazovine. Malo štamfanja je tudi bilo vmes a sva hitro prišla pod "teraso" (planina Zg. Tosc) kjer sva nadaljevala na psih. Vreme pa tako-tako, vsega je bilo, ves čas sva bila na meji lepega in manj lepega vremena, občasno je sneg naletaval, občasno je bil sonček, pa pihalo, pa ne, pa spet pihalo :) Čim se je začela strmina nad teraso preveč pokonc postavit sva zamenjala smuče za dereze in hitro napredovala po zmrnjenem snegu do položnejšega sveta Tosca. Tam je Rok šel nazaj na smuče, jaz sem probal še peš, ampak je bilo prveč naporno in tik pod planoto sem kapituliral in spet nadaljeval na smučeh. 1-2-3 sva bila na vrhu. Vrh Triglava je bil v oblakih, proti Kanjavcu je bilo zabasano, ampak vrh je bil viden, -10°C je pokazal termometer in ob sunkih vetra ni nama bilo da bi se obirala na vrhu, in sva jo hitro popihala dol. Po planoti je bilo veliko skorje, mehkih klož, in tudi kr velik spihanih površin, spihano pa do čistega grobega ledu in je spominjalo na Arktiko. No, pod planoto sva najdla dolinico užitnega zmrznjenega grifigega snega vse do roba. Po najhujši strmini proti terasi sva smučala po zelo uživaški trdi kloži, ki se je tolk fajn prašila. Ko jo je bilo konec je prišel na vrato trd a grifig sneg do terase. Potem sva spet prečko udarila, malo štamfala da bi držala čim višjo linijo. Nekje na pol poti kjer bi bilo treba predolgo štamfat naprej do naslednjega grebenčka sva bila mnenja da bi bilo hitrejše in lažje se spustit do njega, izgubit kakih 50m višine in nato z derezami gor do Studorskega prevala. In res je bilo tako in hitro sva bila spet na Studorskem prevalu. Sledil je četrti spust dneva, do Jezerc po trdih zelo užitnih kložah. Tam naju je čakal zadnji vzpon, na Srenjski preval, last, but not least, na smučkah je drselo kot hudič, prav zoprno, brez srenačev sem hitro obupal in nadaljeval peš, brez derez, gaz je bila narjena in se močno zahvaljujem tistemu ki jo je naredil. Rok je imel orenk srenače in ostal na smučeh, a tudi tako mu ni bilo lahko. Na prevalu je bilo mrzlo, -10 C, pihalo je in hitro sva se pobrala dol okoli Viševnika po trdih kložah, nato za Kačjim robom kjer je Roku celo uspelo najt nekaj pršiča, ki ga je bilo potem v gozdu skoraj povsod. Potem po gozdni cesti do smučišča in smuk do podna. Zelo zadovoljna in srečna sva zaključila tura ob 1705 :)

---gora
18.221.165.246(0)
1147884 (641861,195,505828)
1109703 (621004,66,488633)
razmere.e-gora.si