Vrh Strmali (Mišo Jenčič, 19.02.2011)
Še vedno se nismo spomnili ničesar boljšega kot ponovno nad Pecol. Razmere so se izpred tedna seveda močno spremenile: gor grede smo imeli
tako "kvalitetno" skorjo (strokovno osrenico), da od smuke nismo pričakovali prav nič. Pa jo je sonce med našim vzponom in tričetrturnim
martinčkanjem na vrhu (in klepetanjem z ljubljansko-bovško navezo) tako ojužilo, da je bila smuka po nekakšnem "južnem celcu" prav prima. No, precej
naporna. In brez padcev tudi ni šlo. Medtem je nekdo z motornimi sanmi steptal cesto, tako da je bil spust po njej mnogo boljši in lažji kot če bi
bila samo ozka gaz.
Pa še to: literatura o vrstah snega, o kateri je zadnjič spraševal Andrej, je npr.:
Albert Gayl: Plazovi (prevedel Pavle Šegula), PZS, 1973.
Pavle Šegula: Sneg, led, plazovi, PZS, 1986.
Borut Črnivec, Andrej Terčelj: Skrivnosti nedotaknjenih strmin, samozaložba, 1997.
V knjigarnah boste verjetno našli samo še zadnjo knjigo. Pripenjam tudi definicije vrst snega iz Gayla in Črnivec-Terčelja.
|
Informacije
RSS podatki