četrtek 18.april 2024 - 23:29 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (31)
|
Prečenje Vogel-Kobla (Afriški Janez, 19.03.2011)
Tura je dolga 18.9km, vzpona je 1550m spusta pa 2660m.
Z Rokom Medjo sva si pomagala z gondolo na Vogel, s sedežnico in vlečnico na Kratke plaze. Potem pa spust proti Zadnji Suhi in vzpon na Rodico. Z
Rodice na severna pobočja, tam naju je presenetil led, skoraj povsod je bil in so robniki komaj držali, je bilo treba dobro gledat in iskat kje ga ni
bilo. Pod 1800m trdo a grifig in ne ledeno. Zradi ledu in da bi imela več smučanja nisva nič prečkala proti Raskovcu, ampak smučala direkt dol v
veliko konto, Rok mi je povedal kako ji je ime, ampak sem pozabil, mislim da je rekel Dol, ali V Dolu, ne vem :) Tam pa s psi (in srenači ki jih še
nikoli nisem toliko potreboval, in to povsod in cel dan) na Raskovec "tavelkega". Povsod gladko trdo in pomrznjeno. Na vršni flanki je bil spet
pogost led. Z vrha sva smučala na sedlo med "tamalim" in "tavelkim" naprej pa v konto nad planino Poljana (1562m). Led je težil do ~1800m, nižje je
pomrnjen sneg že popuščal in je bila udobna smučarija, robniki so malo počivali :) Potem pa spet vzpon. V konto Matajurc in na Hohkowbl (Matajurski
vrh). Trd sneg je bil super za vzpon dokler ni bilo strmo, potem pa zoprn, na določenih mestih je že skoraj bilo treba štamfat. Na vrhu sem z mislimi
pozdravil Jožkota Dakskoblerja ob pogledu na njegovo prelepo Baško Grapo. Za nadaljevanje sva se odločila da bova spustila flanko V Potoku, kajti
razmere niso bile tako optimalne da bi jo nama bilo žal. Usmerila sva se proti Konju. Veter na grebenu je že bil moteč, a sva kr prečko udarila pod
Poljanskim vrhom in je bil mir. Na Konju je naju skrbelo kaj naju čaka v ozkem prehodu med Žalostnico in Pastirjevim plazom, kajti tam se led rad
dela in težko je se "švercat". "Ja nč, bova vidla a n?". Zgornji del je bil trd, a ne leden, že sam vrh Konja (1879m) je očitno pod "ledeno mejo".
Prehod pa tudi OK, trd, pomrznjen, ampak ne ledeno. Pod njim je pa sneg začel popustit, na enih mestih preveč, ne enih premal, ko si zavijal nisi
nikol vedel če bo sneg držal, ali se ti bo udiral, tak neodločen je bil, ne trd, ne mehak, oziroma noter je bil čist južen, in skorja ki se je
naredila ponoči se zaradi spremenljivega vremena ni enakomerno topila, oz. odjenjala. Zaradi tega sem za las ušel čelnemu trčenju z smreko. Jaz ne
vem kdo je te smreke tam postavil, najboljš bi bilo vse posekat in žičnice postavt pa povezat Koblo še z Voglom. Sej kdo pa rabi to nekoristno
naravo? Bohinjci že ne, pa "pravico imajo do dostojnega življenja" mi je eden napisal. No ja, pustimo... Sledil je vzpon na planino Osredek in na
sedelce na Kozjem Robu (1674m). V gozdu se je udiralo, nad njim pa so bile že skoraj potrebne dereze. Trdo trdo trdo, se dost ponavlja ta beseda
danes. Z sedelca fajn trdo do 1500m, potem pa skorja, ki je, in ni držala, poden, a nimaš kaj. Pod Orožnovo bajto je že problem s snegom, se še da,
ampak je že treba pogledat kam. Zadnja dolinca nad cesto ni več povezana z njo, in sva mogla sneti dile. Tudi cesta ni več v celoti zasnežena, kr
nekaj presledkov je, eni kr mal dolgi. No, že v temi pa grande finale, spust v dolino po smučišču Koble. Meni je bil smučarsko najboljši del ture,
res uživažko je bilo se peljat po umetnem srencu, komaj čakam da žačnejo gozdove sekat in novo smučišče gradit, kolk bo to faaaaaaaajn, pa rešil bo
vse težave Bohinjcem, in Gorenjcem, in bomo lahko konkurirali z Avstrijo! Kolk bomo lahko ponosni, WOW! No skratka, kr dobre razmere, zelo pozoren je
treba biti povsod nad 1800m, zgleda da se je pas ledu povsod naredil, pod 1300m pa začne zmanjkat sneg...
|
***pico
18.226.187.24(0)
1130155 (633287,193,496675)
1093073 (613025,66,479982)
razmere.e-gora.si