Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Kanjavec (Rok Medja, 03.04.2011)

V nasprotju s soboto, sem imel za nedeljsko turo vse polno kandidatov, vendar je imel prav vsak drugačne želje. Nekako smo se vsaj z Lukom in dvema Matjažema le uskladili za Kanjavec. Ob 6.30 smo se dobili v Lescah, ob 7h pa smo ravno še uspeli parkirati na koncu ceste v Krmi. Vzpon na smučeh do Malega polja je bil lagoden in brez posebnosti, kot prejšnji dan, zgornji del vzpona na Bohinjska vratca pa je bil trd, skoraj vse grdo splazeno, smučina pa ponekod poledenela, tako da je bilo treba tudi s srenačami kar paziti. Smuka z Bohinjskiih vratc je bila v zgornjem delu po pomrznjeni skorji, ki je držala, ko pa smo nad Vodnikovim domom prismučali iz sence, skorja ponekod ni več držala in smo morali za boljšo smuko izbirati čimbolj osojna pobočja. Na Velem polju smo na smuči ponovno pritrdili pse in se napotili skozi Velsko dolino proti Kanjavcu. Že kmalu so nam začeli nasproti voziti zgodnejši smučarji in slišati je bilo, da nam niso nič 'fouš', da gremo šele zdaj proti vrhu. Mi pa jim nismo bili nič 'fouš' noči brez spanja, nočnega vzpona skozi Krmo, pa tudi ne zgodnjega prihoda v vročo dolino. Sneg je bil itak že južen in sem vedel, da smuka skozi Velsko dolino tudi v času našega spusta ne bo bistveno slabša. Glede zgornjih pobočij Kanjavca pa si tudi nisem delal skrbi, saj je bila naša želja smučati po osojnih pobočjih na Dolič. Vzpon na vrh je bil zaradi sončne pripeke in brezvetrja res kar naporen. Razveselilo nas je, da je bila smuka z vrha na severovzhod že preizkušena in smo se zato kar držali našega načrta. Čisto zgoraj je bilo še nekaj suhega snega na trdi podlagi, ko smo zasmučali iz Kanjavčeve sence na osončena zahodna pobočja pa je bil sneg odjenjan, a le kak centimeter. Res južen sneg je bil samo na zadnjem pobočju nad kočo na Doliču, kar pa zaradi strmine ni nič oviralo krasnega vijuganja. Sledil je kratek položen vzpon brez psov na sedlo Dolič, potem pa kar hitra in tekoča smuka skozi Velsko dolino. Na Velem polju smo na smuči še zadnjič pritrdili pse. Sledil je še najbolj naporen in vroč vzpon dneva. Od smuke z Bohinjskih vratc proti Malemu polju si nismo obetali veliko, a se je izkazala za zelo dobro. Na pobočjih Tosca smo izbirali bolj zglajene 'flanke' s trdo podlago in le tanko plastjo odjuženega snega, podoben sneg je bil tudi v zgornjem delu dolinice proti Malemu polju, na ciljni strmini proti Malemu polju pa je bil sneg bolj južen, a hiter in je omogočal tekoče vijuganje. Z Malega polja proti Vrtači in Pleši je bila najbolj ugodna smuka kar po na široko zvoženi kredariški smučini, pod Plešo pa smo s pridom uporabili mojo varianto prejšnjega dne, ki se na levih pobočjih komaj dotakne ruševja in pride zelo hitro v redek gozd. Ovinke letne poti smo sekali skozi bolje zasneženo dolinico, kjer pa se je v enem dnevu smuka spremenila v rodeo. Nižje je bilo spet bolje. Da smo se izognili kopnemu odseku poti, smo odsmučali kar do izvira Krmarice. Po prehodu čez suho strugo je sledila še smuka s poganjanjem do avta. Našo lepo turo smo zaključili 18h. Ujeli smo ravno še zadnji dan za smuko s Kanjavca do avta, saj je v enem dnevu skopnelo veliko snega. Že konec tedna bo treba smuči nositi vsaj do gozdne meje.

---gora
3.143.9.115(0)
1177901 (660552,196,517153)
1138910 (639194,66,499650)
razmere.e-gora.si