sreda 24.april 2024 - 22:49 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Viš (IgorZlodej, 10.01.2012)
Pri spomeniku v Jezerski dolini je en avto, lastnika na videz poznam, je iz Rablja. Zapeljem se še malo naprej. Na ostrem ovinku pri
zapornici parkiram, prav presenečen sem kako je cesta lepo zasnežena. Takoj stopim na smuči in v lepem jutru oddrsam proti Viški planini. Gaz je
narejena, večinoma od krpljarjev. Ob prihodu na Viško planino me vedno znova prevzame presunljiv pogled na Viševo skupino, kako je mogočen in lep.
Istočasno me pozdravi sonce, ki pokuka preko sedla med Malim in Velikim Snežnim vrhom na drugi strani doline. Prej omenjeni Italijan je pri spodnji
postaji žičnice, očitno opazuje gamse v robeh, tako, da niti ne odzdravi. Grem naprej preko planine. Snežna podlaga je trda, čez pa kakih 25-30 cm
suhega, voljnega snega. Grem po letni poti proti Kapni steni. Razmere odlične, zato hodim kar s smučmi, le tik pod Beljaškim stolpom jih snamem za
nekaj metrov in previdno prečim izpostavljeno mesto. Ogledam si najbolj zasnežene prehode gor pod Viš, pot sem itak že prej izbral. Pod neko stenco
odložim smuči in se opremim za vzpon. Najprej je na vrsti kratka grapca, občutek je dober, če bo tako naprej, bo odlično. Robovi so spihani, nekaj je
trde klože in star sneg, dobra kombinacija, samo, da se pregloboko ne predira. Grem kar naravnost gor. Razmere res dobre, sledi snežno-skalnata
stopnja, ki pa jo hitro premagam, sledi še ena kratka grapca in že sem pri prvih jeklenicah. Tudi tam čez gre lepo, pa naprej malo okoli roba in že
sem pod preduhom. Kot ugotovim ni zapihan in pot naprej je odprta. Če mi bo sreča naklonjena, bo vrh moj. Spet se držim letne poti in koristim nekaj
jeklenic, ki gledajo iz snega. Vmes se pooblači, prične naletavati sneg, zapiha veter. Kot po scenariju. Če bi bilo sonce, bi ne občutil prave zime,
tako pa. Kmalu prične zmrzovati brada, veter sneg prenaša naokoli, pikam s cepinoma in vedno bližje je vrh. Ko pridem že skoraj pod vrh, se prične
jasniti, piha še vedno močno, zato je treba do "madonine" in križa previdno, da me ne odpihne z grebena. Tam, pri križu pa kot začuda skoraj povsem
mirno. Pogledam dol v Zajzero, pa proti Montažu, pa na vse gore naokoli, naredim nekaj fotk, potem pa hitro spet dol. Čeprav vem, da jutri ne bo
hodil nihče gor izberem za sestop drugo pot in puščam štapne nedotaknjene. Tudi prav je tako, ko bi le vsi to počeli. Spodaj pri jeklenicah sestopam
seveda bolj previdno, pri preduhu se še pofotkam, potem pa naprej dol do smuči. Tam sledi kratek počitek, popijem malo pijače in že sem na smučeh.
Prečenje pod Beljaškim stolpom in Kapno steno opravim na smučeh. Od tam podaljšam prečno v desno da pridem do "kanala", ki poteka dol izpod ŠPŠ.
Noter je mehka kloža, nižje suh sneg, zato so zavoji povsem uživaški in tako vse do planine, potem pa ju-hu-hu po cesti do avta. Za tiste, ki samo
smučajo priporočam do nad Viške planine, ŠPŠ je spihana.
|
***pico
18.221.53.209(0)
1182088 (663042,196,518850)
1142981 (641620,66,501295)
razmere.e-gora.si