RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- Sedlo med Lopo in Konjskimi policami (Mirov, 21.04.2024)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
|
Gmeineck (Tadej Pušavec, 16.03.2013)
Gmeineck (2592m) naju je vabil že ko sva ga zagledala z avtoceste. Prostrano vršno pobočje je že na daleč dalo vedeti da bo smuka super. Na začetku sva bila malo razočarana, saj je cesta nad gostiščem Kolmwirt kopna, zapornica pa zaprta. Pa vendar nama smuči ni bilo treba dolgo nositi. Po kakšnih petnajstih minutah sva si jih lahko nadela in po senčni sankaški progi krenila proti planini Salentnig.
Razmere so bile z vsakim metrom višine boljše, in celotno vršno pobočje je bilo pokrito s kakih petnajst centimetri pršiča na trdi podlagi. Seveda se pot kar vleče, saj je treba narediti kar 1600m vzpona in vrh se kar noče prikazati, vendar je med spustom vse bogato poplačano. Na vrhu nas je bilo mogoče kakih petnajst smučarjev, zato je bilo na pobočju več kot dovolj prostora za vijuganje po nedotaknjenem snegu. JUHHUU....
Vračala sva se mimo koče Kohlmaier, vendar bi bilo mogoče bolje, če bi izbrala smuko preko planine Salentnig, kjer sva se vzpenjala. Pod gozdno mejo so tam boljše snežne razmere, travniki nad kočo Kohlmaier pa so že malo ojužili.
Smuk po sankaški cesti je bil pa spet super.
Čudovit dan je motila samo ena malenkost, najin fotaoparat je namreč ostal v avtu, tako da fotk nimava.
|