RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
- GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
- Pointe de Combe Bronsin (Lidija_Honzak, 15.03.2024)
|
Škrbina v Krajni dol (Mišo_Jenčič, 27.03.2016)
Ker se pojavljajo razni amaterski prevodi prevala, ki ga Italijani imenujejo Forca de la Val, naj povem, da ga je Tuma imenoval Škrbina v Krni dol. Vendar tudi to ime ni pravilno kot je razvidno iz naslednjega:
"O imenu Cregnedul in sploh o toponimih občine Kluže (it. Chiusaforte, furl. Scluse) se lahko poučimo iz knjige Legami tra una terra e la sua gente, ki je izšla leta 2007 v Klužah s pomočjo Videnske pokrajine (333 str.). Knjiga je delo številnih avtorjev, ki so preiskali arhivske vire, opravili ustne poizvedbe na terenu in slednjič podali tudi etimološke razlage. Izpostaviti je treba tri avtorje: Antonino Danelutto, Latino Fuccaro in Maurizio Puntin. Prav Puntin je tisti furlanski ljubiteljski imenoslovec, ki je pri knjigi naveden na prvem mestu glede etimoloških razlag. Poznamo ga kot zavzetega iskalca slovenske oz. slovanske prisotnosti v Furlaniji v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Preval (o tem pristnem slovenskem izrazu, ki ga je po letu 1860 spodrinilo sedlo, kar je suženjski prevod nem. Sattel, gl. več pri Rudolfu Badjuri v knjigi Ljudska geografija, Ljubljana 1953, poglavje Gorski prehodi, str. 88-109 Forca de la Val (pogorje Montaža, slov. Špika nad Policami), je v knjigi obravnavan na str. 159 pod furl. imeni Forcje di Crignidul (o Cregnidul) o dal Laval. Avtorji navajajo historične zapise iz let 1660 (Monte detto Grignidul) in 1776 (Cragnidul in Monte di Cragnidul). Prav na podlagi teh zapisov so lahko podali tudi ustrezno rekonstrukcijo izvorno slovenskega imena: Krajni dol, s katero se popolnoma strinjam. Za primerjavo lahko vzamemo toponim Krajna vas pri Dutovljah, ki je leta 1525 zapisana kot Cragnavaz. Krajni pač pomeni ’tisti, ki je na kraju, na robu’. Tudi priimek Krajnik je pomenil človeka, ki je živel na kraju, na koncu vasi.
Silvo Torkar, ZRC SAZU"
(vir https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004491.html)
S smučarskega vidika pa je bila Škrbina v Krajni dol danes odlična izbira – le vročina je bila huda. Nad gornjo izravnavo (nad 2000 m) je bil sneg malce gnojast, nižje pa krasen srenec, ki je zdržal praktično cel dan (odsmučali smo okoli 13:30). Zaključna strmina je lepo zalita s snegom. Ena boljših smučarij letos.
|