Kuclji nad Soriško planino (Gumpi, 23.12.2017)

Nad Soriško planino je snega zadosti. Danes sem sklenil zmagati s postavitvijo petih v vrsto. Tako sem jo po klasični, dokaj naluknjani sledi mahnil pod Slatnikom proti ostankom kasarne in naprej Možicu. Ker nisem bil prav zgoden, je sonce že prijetno grelo, vendar so bila nekatera spihana pobočja še prav trda. Z vrha Možica sem po puhcu vozil nekaj podobnega veleslalomu skozi gozd navzdol do travnika pod Šavnikom in se po razmehčani podlagi vzpel na vrh. Za mano so prišli trije krplarji, ki pa so ob sapici, ki je vlekla tam čez, hitro pobegnili nižje v zavetje dreves. Sam sem odsmučal najprej po grebenu, nato pa najbolj desno, kar je šlo. Sneg je bil že ojužen, dalo se je prav lepo zavijati, seveda so zavoji po tu še nepopisanem pobočju izvabili širok nasmeh na obraz. Sledil je vzpon nazaj na Slatnik, najprej tistega, ki je kot takšen označen na nekaterih zemljevidih, nato še na tistega, ki ima na vrhu tudi žig. Tako prvi kot drugi sta spihana do trde podlage in srenači pridejo kar prav. Pri spustu pa seveda nekaj previdnosti in dobri robniki čisto nič ne motijo. Spust v sedlo pod Lajnarjem in vzpon nanj, kar peš, saj se mi ni dalo mučiti psov s ponovnim lepljenjem na smuči. Spust pod Drauh in po dokaj trdi podlagi do vrha. Tu okoli na veliko hodijo nadebudni smučarji s smučišča, tako, da je bilo ob smuki navzdol treba kar pogledati, kje je še kakšna flika nedotaknjenega pršiča. Lep krog, dobra smuka, štiri ure na soncu, kaj bi si še želel več?








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13315
--- manus