Debela peč (Aleš, 24.12.2017)

Debela peč ni ravno prva izbira za vznemirljivo turo in snežne razmere so že obsoletne. Ker pa je bila tura zelo zanimiva, prispevam tale opis. Vzpon sem začel še v jutranji temi, sonce me je pozdravilo pod Lipanco. Rob pod Brdi me je kot vedno spomnil, da na poledenelo smučino spadajo tudi srenači, idila nad planino Brdo in prečenje po robu za Okrogležem ter zadnja strmina pod vrhom Debele peči pa so mi postregli z galerijo precej različnih snežnih podlag. Za spust sem si že dolgo ogledoval območje letne poti, ki vodi proti Klečici, potem pa se v sistemu dolcev z redkim gozdom spusti proti Kotlu. Poti sicer nisem poznal, sem si pa dobro ogledal vrsto slik in tudi satelitsko karto. A vedel sem, da bo potrebno predvsem brati razmere. Na vrhu nisem bil prvi, tik pod njim sem srečal zgodnjo pohodnico vzorno odlično opremljeno. Upravično, dereze in cepin so bile obvezne. Greben in vršna flanka sta bila trda, ob 9h tudi ledena. Izbor smuči je bil pravi, iz previdnosti sem se odločil za Elanove Spectrum 94. Prvih sto višincev so bile kante kar zaposlene na poledenelih ploščah. Čeprav sem si ogledoval tudi glavni greben direktno na sedlo med Debeleo pečjo in Klečico, so mi izkušnje narekovale vijuganje med rušjem in redkimi drevesi na robu vršnje flanke (JV) do višine 1900. Sneg se je omehčal, še vedno se je spreminjal vsakih deset metrov, trd a skorja, zmehčana kloža, pa ojužen celec med rušnatimi glavami, v zavetrju se je takoj začel predirati, vsak zavoj pa je sprožil še velike kepe.Z roba sem ogledoval proti strmi flanki, a si nisem upal v ojuženo sicer vabljivo strmino. Zato sem vijugal po robu, po nekakšnem strmem grebenu in upal, da bom našel ustrezen prehod nižje in varneje. Pred tednom sem v strmem gozdu nad Sorico potegnil fršlus in nič ne mi mikalo preizkušati srečo v ojuženem snegu. Pred leti so mi gamsi v megli med Brdi in Okrogležem pomagali najti pot nazaj na Lipanco, vedel sem, da se običajno gibljejo na stečini okoli 1800 m, od zgoraj so se lepo videle sledi sprehajanja tudi v kotlu pod grebenom proti Klečici in računal sem na njihvo prehod. Z rezervo: smučar ne zmore, kar zlahka preskoči gams, še vedno pa bi mi ostal zasilni izhod, pasja vprega po strmini nazaj. Pobočje je konveksno in po nekaj spektakularnih zavojih in preskokih sem vedel, da bo treba odsmučati dol, v breg bi bila v razmehčanem snegu na rušju huda. Pod macesnoma na približno 1820 sem našel zvezen, a srm prehod, skočil v kotel in takoj odvijugal nazaj h grebenu. Čudovita flanka bo počakala na stabilne razmere, greben me je pa tudi nagradil z zanimivim smučanjem. Nižje se sistem dolcev in redkih macesnov obrne proti jugojugozahodu in pazil sem, da sem se držal južne smeri, da ne bi zašel preveč proti Kotlu. Smučanje je tu pravi užitek, branje terena in snega ter iskanje idelane smeri: Ski good or eat wood (kot pravijo v British Columbii, drži pa tudi pri nas ;-)). Na višini 1550 sem prišel do roba gozda , na levi dol gledajoč je lovska opazovalnica. Previdno sem se držal te višine, tudi za ceno zmernega štamfanja, dokler nisem prišel do preseke, ki sem jo kmalu spet zapustil, da me ne bi potegnila v globoko vrtačo Kotel. Vedno bolj proti J in blizu konca gozdne ceste, ki pride iz smeri Kleka, sem srečal smučino dveh tekaških pohodnikov, bil sem je kar vesel, nekih drugih sicer kak dan starih živalskih sledi v dolinici na lovskim štantom se nisem ravno razveselil. Ko sem naletel na vzhodno pot proti Lipanci, sem se zaradi res gostih mladih smrek raje povpel po njej do okljuka pod izravnavo in samote je bilo konec. Lepa tura, a ni za vsakogar, smučanje je mestoma kar zahtevno, da o orientiranju ne govorim. Ampak, kot je v svojem podcastu povedal Elanovec, legendarni Glenn Plake: Smučarji imamo pravico do pustolovščine!




GPS  GPS podatki






Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13350
*** gora