Javornik (Aleš_S, 27.02.2018)

V Ljubljani opoldne niso bile razmere najbolj navdušujoče. Brrrrr! Ampak smučat je pa vseeno treba. Z Borisom se zapeljeva v Lome. Avto stisneva na križišču ob smetnjake, saj ni spluženih kakšnih parkplacov. Tu je še bolj mraz. Oblečeva kar imava. Po cesti do začetka poti. Špura se malo vidi. Je pa že tu pokrita z 20 cm snega. Vzpon in zavetrje gozda kmalu nudi toplejše vzdušje in vrhnje plasti oblačil romajo v nahrbtnik. Z višino se debelina snega povečuje. Sem in tja so zameti, a vse skupaj ne moti kaj dosti, saj je pršič popolnoma suh. Drevesa so zasnežena kot v kakšni novoletni izložbi. Hitro sva pri koči, ki je lepo zasuta z zameti in popolnoma zaprta. Pa si vseeno privoščiva požirek vsaj pred kočo. Pa še na vrh. Sem in tja je pobočje spihano do trave. Stolp je popolnoma okrašen s snegom. Kljub mrzlemu vetru se pogumno vzpneva še nanj. Do vrhnje ploščadi se morava prebiti skozi snežno ploščo napihanega snega. Nekako se opremiva, kar v sibirskem mrazu, saj kar pošteno piha, ni ravno najbolj preprosto. Potem pa juhuhu, v začetku po in čez zamete potem pa božansko zavijanje po puhastem puhcu. Še na mraz pozabiva in morava na koncu še malo poštanfati, da narediva kakšen zavoj več. Samo mraz je kriv, da nisva vsega skupaj ponovila, tako sva se pa raje prepustila toploti avtomobila. Juhuhu in brrrrr! Ampak res je bilo samo za bogove in za naju! Boris in Aleš




GPS  GPS podatki






Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13751
*** gora