Parkiram tik pred Kovinarsko kočo v Krmi, kjer ni veliko prostora. Tudi splužena cesta na dolgih odsekih ne omogoča izogibanja, zato zna v gneči biti 'veselo' ... Bi se pa kar takoj najlepše zahvalil gospodu, ki je cesto sploh splužil. ;-) 'Špura' od koče do Kredarice že narejena. Znova zahvala. ;-) Luštno jo je s čelko na glavi mahati v zimsko pravljico in spustiti živčke na pašo. Skoraj do koče na Kredarici sem zlahka hodil le v majici (sem pač vroče sorte). Omembe vrednega mraza pač ni bilo. Pri vratih me pozdravita prijazna meteorologa, eden mi skuha 'orenk' kofe. Dva se s turnimi ravno pripravljata na spust, v sobi sem sam. Po priboljšku se skočim malo razgledat, a vreme se sunkovito obrača (veter, megle). V spust bo treba. Mimogrede, na Očaka ni bilo vidnih sledi. Pa saj, v takšnih razmerah ... Smuke skoraj ne morem prehvaliti! Morje pršiča! Ojej, plovbe, kot je morda sploh še ne! Le v spodnjem ruševju boj za obstanek, v gozdu pa zopet idila (krasen vijug med drevesi). Do uravnave smuk po prekrasni smučini, po ravnem pa v stilu Petre Majdič - vse do avta. Ura odbije pol dveh. Dete, očka prihaja! :-) Lp.

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv06396
--- pico