A je bil duh v nedeljo zjutraj še vedno nekoliko nemiren. Zato sem ga gnala v Tamar, pa naprej proti Jalovcu. Pod Ozebnikom z zavistjo motrim junake, ki se nesramno zadovoljni dričajo mimo. Čelade nimam in v pristni foušiji so mi vsi skupaj zoprni, ko jo že skoraj urežem proti Kotovem sedlu. Takrat prepoznam Izo in nafehtam zaščito, ki mi je v Špranji še kako prav prišla, ko se je led z vseh koncev čisto spodobno usipal vanjo. Spust naravnost prima. Sneg, kot da bi ga z valarjem poštimal, škriplje in prime ravno prav. Pa tista raznovrstna kloža spodaj tudi ni tako sitna, se je dalo najti tudi takšno, bolj ta mehke sorte. Sploh pa se vse skupaj pozabi v žlahtnem pršiču zadnje tretjine. Rinjenje skozi Tamar do Planice pa je ravno pravšenje za pošteno evalvacijo turice. Cici (zdaj čisto pomirjena).

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv06433
*** gora