Turna klasika. Na temni Pokljuki iz avta stopimo v rahlo sneženje. Proti planini Konjščici. Tam vlada nedobrovoljna sivina. A vsaj sam pri sebi sem skoraj prepričan, da kmalu ugledamo sonce. In res! Na uravnavi Jezerca se ločimo. Prijatelja se namenita na Srenjski preval ter na Malega draškega in Viševnik, midva s Tomažem pa na višjega brata (V. Draški). Že tekom vzpona se je povsem zjasnilo, na brezvetrnih pobočjih gore pa nama je postalo tako vroče, da se je dalo hoditi le v majici. :-) Razgled s temena fantastičen! Takisti spust! Čeprav je pobočje že dodobra načeto, se po robovih še najde deviški pršič. Spodaj znova vpreževa pse in hajd, za prijateljema (na Srenjski preval). Gori naju pospremi ohranjena špura. Na teme Viševnika mi uspe priti celo vseskozi s smučmi na nogah. Spust z vrha ... no ja, nič kaj prijetno. Vršni del zglajen, spodaj pa brazdnata njiva (odsvetujem do nove pošiljke snega). V stmih žlebovih še najdeva nekaj pršiča, po smučišču pa 'z rokami v žepih'. :-) Pa lep pozdrav.

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv06435
--- pico