Tokrat smo zbrali skoraj samotno turo. En deskar in trije pešci. Raduha je začuda samevala. Avto smo zaparkirali na spodnjem robu travnikov, malo pod kmetom Delšakom. Po spluženi a zasneženi cesti s smučmi do Radušnika. Od tu pot do v začetku ni bila zgažena. Nekje na sredi poti do Loke smo prišli na sledi pešcev. Do Koče na Loki je šlo gladko. Pomahamo deskarju. Potem pa v boj. Pršiča je neizmerno veliko. Rušja tudi. Podlage pa skoraj nič. Telovadba je krasna, a podaljša pot. Zavijemo proti Mali Raduhi. Žlebovi so tu bolj vabljivi, ruševja ni več. A sneg začne sumljivo pokati. In ker je bolje priti še večkrat, raje odnehamo. Smučanje po pršiču čez rušje je še bolj zabavno kot vzpon. Do koče se natelovadimo za cel mesec. Že žleb nad kočo je prijaznejši. Spust skozi gozd pa uživaško zavijanje po pršiču. Za veliki finale pa še travniki, ki se začnejo nad Radušnikom, končajo pa nekaj metrov pod avtom. Kljub neosvojenemu vrhu je za nami 1200 m spusta. Juhuhu! Marjana, Mojca, Ažmi in Aleš

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv06529
--- pico