Počasi prihajajo na vrsto Zajzera in druge severne doline. Strme stopnje pod kočo Pellarini nismo prečili po letni poti, ampak po ovinku levo skozi gozd – toda tudi tam nam ni ušlo kar nekaj motanja skozi gosto šavje (Igor, a obstaja kak elegantnejši prehod?). Zadnje strmine pod kočo smo šli nekateri raje peš – smo se počutili varneje kot na konicah srenačev in tudi nič počasnejši nismo bili. V Žabniški krnici se je pojavila tanka plast (včerajšnjega) svežega snega na trdi podlagi – na začetku je bilo le kak cm, tik pod škrbino pa je narasla na 10-20 cm. Večja skupina Italijanov nam je naredila dobro gaz in udobno smo dosegli škrbino. Medtem se je skoraj povsem pooblačilo, bližnji Montaž pa je bil že v temnem oblaku in ker smo se želeli izogniti nevihte, še bolj pa odsmučati vršno flanko, preden nam jo povsem razrijejo, smo se v zelo kratkem času opremili in odsmučali. Smuka je bila vsekakor ena boljših letos: Zgoraj nekakšen pršič (pravzaprav babje pšeno) na trdi podlagi, ki je zvezno prešel v ravno prav odjenjan srenec. Primerno trd, le rahlo odpuščen sneg smo imeli potem celo pot. Prismučali smo do avta, le za prečkanje struge potoka smo morali sneti smuči. V spodnjem delu bo po mojem zvezno smučanje možno še kak teden.

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv06939
--- pico