V prvotni načrt – Stol – smo podvomili že, ko smo zjutraj z avtoceste opazili, da so vsi hribi zabiti. Čeprav je na severni strani Ljubelja kazalo za spoznanje bolje, nas je pogled v zatrep doline Poden postavil na realna tla. Že sam vzpon na sedlo Vrtača je bil preizkus volje – zaradi vetra, slabe vidljivosti in predvsem zaradi zoprnih cokel na psih. Smuka pa je bila v bistvu solidna: zgoraj suh sneg, kjer so najbolj motili veliki zastrugi, ki jih v megli nisi opazil, v višini velike skale je – verjetno po slemenu preteklega plazu – šlo že zelo v redu, v spodnjem delu pa je bil napol ojužen sneg ravno dovolj mehak, da se je z dovolj hitrosti dalo nizati lepe dolge zavoje. Prismučali smo prav do avta (verjetno še kak teden, višje pa je zaenkrat še dovolj snega). Srečali smo veliko znancev in prijateljev in z večino med njimi smo si pri Podnarju privoščili požirek.

Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-230119/1(pico)
Vsebina/Obv06991
--- pico