S ceste, ki pelje od mejnega prehoda Rateče proti Trbižu vidimo desno od vrha Mangarta izrazito grapo z dvema krakoma, ki segata vse do Mangarskega sedla. V tej grapi, ki se imenuje Plazje (Valle della lavina), leži sneg še pozno pomladi in je priljubljen pomladanski cilj gorskih smučarjev - nekakšno Kotovo sedlo Mangartske skupine. Plazje povezuje čudovito okolico Belopeških (Mangarskih) jezer z razglednimi travnatimi pobočji Mangartskega sedla. Če temu dodamo še dober poznopomladanski sneg in primerno strmino, je očitno, da lahko tu preživimo dan poln užitkov.
Mimo Belopeških jezer se pripeljemo do prometnega znaka, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo. Turo začnemo po cesti čez most in nato desno (kažipot za Picco di Mezzodi) proti Jezerski planini. Občudujemo lepe travnike, ki jih obroblja greben Managarta in Ponc. Mimo planine nadaljujemo po kolovozu v smeri grape Plazje. Ko pridemo do suhe struge gremo lahko po njej navzgor ali pa najdemo precej zaraščeno stezo na desni. Prej ali slej pridemo do snega. Po grapi gremo navzgor, pri čemer izberemo desni krak. Gremo mimo sorazmerno svežega podora (del stene se je baje podrl konec sedemdesetih let (1978?)) in po treh ali štirih urah strmo izstopimo na Mangartsko sedlo. Smučamo v smeri pristopa.
Druge možnosti: (a.) če snežne razmere to dopuščajo lahko turo nadaljujemo na vrh Mangarta. (b.) Na Mangartsko sedlo se lahko vzpnemo, dokler je še dovolj snega, tudi po južni strani, kjer hodimo predvsem po zasneženi cesti.