Informacije
|
sreda 24.april 2024 - 11:22
Informacije
|
Razmere v gorah |
 RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 25.14 gore in nesrece 14 of 23 CATHY::VRHOVEC "Miro Vrhovec, IJS" 75 lines 19-FEB-1993 08:06 CATHY::VRHOVEC "Miro Vrhovec, IJS" 75 lines 19-FEB-1993 08:06 -< se o zdrsu >- -------------------------------------------------------------------------------- Rad bi dodal se svoje mnenje k zdrsom: Kljub temu, da je hoja s palicami manj naporna kot hoja s cepinom, posebno ce je ta krajsi, se moramo pri nasih pohodih v gore znati odreci udobnosti na racun varnosti in palice pospraviti, cim pridemo na pobocje, kjer je nevarno za zdrs, najkasneje pa takrat, ko pobocje pod nami nima vec varnega izteka. Tudi hoja z derezami in palicami je nevarna: derez nevajen planinec se kaj rad samega sebe spotakne in pade, kjer bi mogoce brez derez normalno sel naprej, smucarske palice pa so kaj malo prirocno orodje za zaviranje. ZAvuranje pri zdrsih, ko zacnemo zavirati sele po 20 metrih, je stvar, ki uspe le nekaterim srecnezem, seveda ce gre za previ ZDRS in ne le za manjse dricanje. Mislim, da je v knjigi Hoja in plezanje (Mihelic, Skarja) opisano nekako takole (pogoj je seveda, da imamo v rokah cepin): Cepina z oklo ne smemo potisniti naenkrat z vso silo v sneg. Ce bi pri vecji hitrosti cepin naenkrat prijel, bi nam ga enostavno strgalo z rok (lahko sicer, da bi nam obvisel na zanki, vendar bi potem porabili mnogo casa za ponovno prijemanje). Pritisk postopoma povecujemo in zmanjsujemo hitrost drsenja. Tak napotek je sicer koristno vpisati v tisti chip iz prejsnje notice, vendar na prvem mestu v chipu mora biti podatek: ustavljati takoj, ko pades. Najbolje je, da cepin nastavimo v pravo lego za zaviranje ze med samim padcem, se pravi od takrat, ko nam "vzame" noge pa do takrat, ko se zvalimo v sneg. Takrat je hitrost drsenja minimalna, nase sanse pa najvecje. DA pa lahko pravilno reagiramo, je seveda potrebna najprej teoreticna priprava, ne skodije avtogeni trening, nato pa se obilo treninga. Samo teorijo si lahko ogledamo v zgoraj omenjeni knjigi ali pa v Segulinih Nevarnostih v gorah. Postopek ustavljanja je namrec razlicen, ce se enostavno zvalimo na trebuh z nogami navzdol, z glavo navzdol, ali pa ce omahnemo na hrbet z glavo navzdol. Dodaten faktor so se dereze. KO sem se bolj aktivno zahajal v hribe, sem ob zacetku vsake zime vsaj en dan treniral zaustavljanje zdrsa in reci moram, da se je to obrestovalo takrat, ko je bilo potrebno pravilno reagirati ob pravem zdrsu. Pri zdrsu brez pripomockov za zaviranje je najbolj vazno, ce si rojen pod srecno zvezdo, vse ostalo je bolj malo pomembno. V prej omenjeni literaturi sem zasledil, da lahko zaviras tako, da se prekobalis na hrbet in z nahrbtnikom tiscis ob tla. Na nahrbtniku je vse polno jermenckov in ti zavirajo. No, to se obnese le v dokaj mehkem snegu, na ledu pa sigurno ne. Nikoli ne bom pozabil svojega najbolj neumnega zdrsa. Bilo je pod vrhom Gross Geigerja: lepo vreme, poletje, pod vrhom krpa snega, palice v rokah, na nahrbtniku pa cepin, bajla in dereza. Ze sem skoraj stopil na vrh, taktrat pa... in ze sem se peljal 10 metrov navzdol. Pod snegom je bil led. No, na koncu je bilo malo vec snega in ustavil sem se. PObral sem se in sel po sledi nazaj. Na vrhu pa spet... Tokrat je bila"proga" ze hitrejsa, ustavil sem se na skalah. Obcutki med drsenjem so bili mesani, ali se bolje, zmesani. Samo cakal sem, ali se bo drsenje ustavilo ali ne. POtem sem nataknil dereze, pa na vrh, krepko osramocen. Sele naslednji dan mi je prislo, da je malo pod tistimi skalami bil lep skalnat skok. Nekoc mi je prijatelj dejal: "Najbolj neumno, kar se ti lahko zgodi v gorah je, da ti Segula v Delo napise, da so dobro opremljenega planinca nasli pod steno, vendar so bile dereze in cepin na nahrbtniku".
|
---gora
3.133.108.241(0)
1178900 (660912,196,517792)
1139868 (639543,66,500259)
razmere.e-gora.si
