Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi e-Gora  TK Gora  Skala
četrtek 27.junij 2019 - 05:21 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (29)


Zadnjih 20 prispevkov



Hohe Riffl (Aleš_S, 25.06.2019)

Za drugi cilj smo izbrali Hohe Riffl. Do njega vodi bolj dolžinska kot višinska tura. Se pa pred vrhom postavi kar pokonci. Vzpon je bil spet enostaven, vreme še lepše, razgledi še bolj kičasti. Smučanje enako odlično kot iz Johannisberga. Namesto nazaj do koče smo se vzpeli še na Srednji Bärenkopf. Po grebenu je bilo treba peš. Sneg za spust na Bockarkees pa se začne le kakšen meter pod vrhom. Na začetku se je malo plazilo, pa je bilo bolj zabavno kot nevarno. Po ledeniku je sem in tja malo pocukalo. Smuči smo sneli na začetku Gamsgrubenweg. Zadnja dva tunela sta bila uradno še vedno zaprta, dejansko pa prehodna brez problemov. Juhuhu! Marjana, Ažmi in Aleš







Johannisberg (Aleš_S, 24.06.2019)

V nedeljo smo se popoldne pripeljali na Franz Josefs Hohe. Namesto napovedanega oblačnega vremena in dežja nas je pričakalo sonce. Zadnja dva tunela sta bila uradno zaprta. Petega smo še obhodili, skozi šestega pa raje sprehodili. V Oberwaldersko kočo smo prišli ravno na večerjo. Gostov ni bilo veliko. V ponedeljek nas je pričakalo sončno jutro. Na ledenik smo posmučali. Johannisberg je lepo zalit in je bil vzpon zelo enostaven. Vremenska je ob 11-ih napovedovala dež, pa je ostalo le pri nekaj več oblačkov po okoliških vrhovih. Smučanje je bilo fenomenalno. Sprehodili smo se še na Sprednji Bärrenkopf in naredili še nekaj zavojev do koče, kjer smo se ob pivu matrali na vročem soncu... Juhuhu! Marjana, Ažmi in Aleš







Grossglockner-Veliki klek (smučanje s cca 3600 m) (BogdanJ, 24.06.2019)

V tem času je bila smučarija seveda le stranski produkt ture, zato se je bilo treba zadovoljiti z (niti ne tako skromnimi) drobtinicami. Par tednov nazaj, ko so bile razmere za smučanje še optimalne, pa na žalost ni bilo pravega časa. Pripeka pa bo v kratkem skrčila obsežen del smučljivih površin.
GG je bil kljub ponedeljku dobro obiskan. Seveda se nabere ljudi vseh mogočih narodnosti, gorniških znanj in nivoja kondicije. Izogibanja so zoprna in zamudna. K sreči je bilo vreme odlično, ni pihalo preveč, izjemni panoramski razgledi pa so segali vse do naših hribov.
S (smučarskim) spustom sva začela okoli pol enajstih, ko je že pošteno žgalo. Za vstop na ledenik Kodnitzkees sem izbral direktno varianto nad kočo Erzherzog. Kakšnih 10 višincev je bilo treba prepešačiti po nekoliko sitnem drobirju. Na zgornjem delu ledenika je bilo veliko plazovine. Po nesplazenih površinah je bila smuka zelo dobra.
V spodnjem delu ledenika in skoraj do konca je bil sneg razbrazdan z vzdolžnimi žlebiči kot vzorno zorana njiva, a se je primerno omehčan lepo vdajal volji smučk. Na položnejših delih je precej cukalo, kar je že nekoliko omehčanim nogam povzročalo vidne težave pri izvajanju elegance vijuganja.
Pod kočo Studlhutte, kjer smo prespali in za 24 € grofovsko povečerjali, so snežni jeziki še skoraj zvezni in tako je bilo sezone dokončno konec »šele« tik nad Lucknershutte, na okoli 2250 m.







Johannisberg in Mittlerer Bärenkopf (Damjan_S., 21.06.2019)

Tudi nas je vremenska napoved dodatno motivirala, da smo se v četrtek zvečer zapeljali do koča Glocknerhaus (hvala Alešu za namig). Zjutraj pa zarana skozi tunele (dva sta še vedno zaprta). En obvoz zahteva pri prečenju snežišča kaček več previdnosti. Na smuči smo stopili na koncu ceste. Za spremembo se nismo vzpeli mimo koče, pač pa po ledeniku. Prestop preko grebena je bil kopen. Nato smo sneli kože in se po snegu z nekoliko skorje hitro znašli pod piramido Johannisberga. Na vrh smo se vzpeli direktno z juga. Ker je vlekel severnik, smo se v zavetrju kaj radi pripravili za spust. Sneg je bil južen, bolj margarina kot puter, a lepo smučljiv. Nato smo se ponovno navezali in se vzpeli še na Mittlerer Bärenkopf. Razgled z vrha je delal skomine, mojima družabnikoma še posebej. Naenkrat sta imela cel kup idej, kaj vse bi se dalo presmučati. Greben, ki pelje na vrh, je že kopen, zato smo smučali nekoliko izpod njega. Strmina, ki pripelje na ledenik pod kočo Oberwalder, je bila juhuhu smučjiva, položnejši del ledenika pa je že razbrazdan, a je bil sneg ravno prav mehak, da je omogočal še udobno vijuganje. Na poti do tunelov, nas je malo poškropilo. Super tura na prvi poletni dan. Razmere na Johanissbergu preveril Vida, Alen in avtor zapisa.







Ankogel in Schwarzhorn (Štehi, 20.06.2019)

Včeraj smo bili na zadnji turi sezone.
Smučali smo z Ankogla in Srednjega Schwarzhorna. Imeli smo super smučarijo, sploh čez Ankoglov ledenik. Tudi smuka s Schwarzhorna ni bila slaba. Zgornja varjanta čez njegov mini ledenik je še lepo zvezdna (spodnja varjanta, ki gre proti Južnemu Schwarzhornu, ni več zvezdna).
Okrog jezera do koče Kleinelend smo se peljali s kolesom, cesto so porihtali in gre brez problemov menda tudi do koče Osnabrücker.
(Kolnbreinspitze je imel včeraj še zmeraj zvezno smuko do avta.)
Več fotk na TurnaRit.si







Ledine (Aleš_S, 20.06.2019)

Je bilo treba izkoristiti zadnji dan pomladi za zadnje pomladansko smučanje. Z bigfootkam čez Slovensko mimo koče na vrh ledenika. Sneg je zmehčan in malo posut s kamenjem, ni prav hudo, ampak brez kakšne raze ne gre. Smučanje je bilo zaradi ponvic in kratkosti smuči nekoliko "pretresljivo". Kot ponavadi sem kljub vsemu užival na skoraj 500 m višincev smučanja. Ko sem se po spustu čez Slovensko spravil v avto je zagrmelo, pri Planšarskem jezeru pa je že prijazno deževalo. Juhuhu! Aleš







Jugova grapa (Vital, 16.06.2019)

Od celotne grupe TSKO-jevcev smo za zadnjo turo ostali samo trije. Odločili smo se ,da gremo pogledat za Akom. Začeli smo poletno po slapovi, prvi jezik snega pa je speljan skoraj do krnice,pod tremi macesni. Pri treh macesnih je pobočje že kopno, novo snežišče se pa začne malo desno , nekoliko višje. Tudi desni prehod nad skokom je nekaj metov kopen, sama grapa pa je še zvezano zalita.Ob 13 uri so bile snežne ponvice prijetno razmehčane in smuka je bila presentljivo dobra , dokler pač ni zmanjkalo bele opojnosti. Sledi siten sestop pod tremi macesni, nato še spust po snežnem s kamni obloženem jeziku, skoraj do zatrepa krnice.
Seveda smo hidracijo opravili tako pri Ingotu,kot pri Aljažku.







Kölnbreinspitze, sedlo (France, 16.06.2019)

Morala sva iti pogledat, ali so razmere okoli Kölnbreinskega jezera res tako dobre, kot to pišejo poročevalci in ni nama bilo žal. Tokrat sva bila tako zgodnja, da še cestnine nisva mogla plačati - videti je, da se blagajna odpre okoli sedmih. Na koncu ceste sva parkirala brez težav, saj je bilo parkirišče pretežno kopno in precej prazno. Kljub temu sva srečala kar nekaj znancev, ki še niso pospravili smuči. Snega je tu še dovolj. Pri avtu sva stopila na smuči in po že predelanem snegu odšla do sedla desno od Kölnbreinspitze. Smučanje je bilo nato eno samo veselje. Sem se bo nedvomno splačalo priti še kar nekaj časa.







Ankogel in Schwarzhorn (Damjan_S, 16.06.2019)

Že (ali pa šele?) v mraku smo na parkirišču nalepili kože na smuči, žal so pa te morale romati na hrbet! Na poti proti koči Osnabrücker je Luka glasno razmišljal, da bi bil raje nekje na morju, pa smo ga prepričali, da je tudi tu vse kot na morju: bilo je prijetno toplo, luči hotela Malta so mežikale v akumulacijskem jezeru Kölnbrein in luna je skupaj z nami plavala med oblaki (njen odsev pa na gladini) proti zahodu. Dostop do koče nam je vzel več časa, kot običajno, saj je na cesti, vse od potoka Kleinelendbach, še precej snežišč. Za tri ure smo zaspali v zimski sobi, nato pa nas je predramila neusmiljena Alenova ura, nad katero se je še zlasti pritožila najmlajša v moštvu. Smuči smo morali nesti še nad slap potoka Fallbach, naprej pa je šlo s pomočjo kož, pa tudi srenačev po dokaj trdnem snegu vse do ledenika. Kratek prestop čez greben je bil pričakovano kopen, na prestopu pa se mi je vdrlo ravno toliko, da se je eden od srenačev snel in oddrsel nekaj deset metrov nižje. Hitro je bil spet v moji lasti. Na ledeniku nas je pričakal lepo uležan sneg. Polovica moštva se je povzpela povsem na vrh Ankogla, Eva in Elen sta z njega celo smučala. Ledenik je bil povsem deviški, razmere za smuko pa odlične: pomladansko, ravno prav zoren puter, ki smo si ga privoščili v izobilju. Veselja nad razmerami ni mogel skaziti niti pas megle, v katerega smo pridrveli. Pri jezeru, ki počasi zopet dobiva svojo barvo in obliko, se je naše moštvo razdelilo: del ekipe (Jana, Breda in Dušan) je šel preverit smučarske razmere na severno stran, v smeri doline potoka Kleinelendbach (Breda je kasneje poročala, da je dolina še lepo smučljiva), drugi del ekipe (Vida, Eva, Luka, Alen in avtor zapisa), pa smo si ponovno nadeli kože in se vzpeli še na Južni vrh Schwarzhorna (Alen in Eva pričakovano povsem na vrh!), vmes pa zlezli raztežaj neugondega drobirja. Tudi na Schwarzhornu smo ujeli odlične razmere za smučanje, z izjemo položnejšega dela v prvi tretjini spusta, kjer je sneg zaviral. Po desni strani potoka Kleinelendbach se je dalo prismučati še vse do ceste za kočo Osnabrücker. Na evalvaciji smo ugotovili, da je bila to kar velikopotezna poznopomladanska tura.







Untere Pfandscharte pod Spilmannom (Aleš_S, 16.06.2019)

Že v soboto smo si ogledali razmere za vzpon na Spilmann. Varianta ob jezeru in ob potoku ni bila vabljiva, je pa kazalo, da so zvezni snežni jeziki v smeri letne poti od Glocknerhaus. Prespali smo v Glocknerhaus. Zjutraj smo se zbudili v jutro brez oblačka. Ko smo štartali pa je bil Kapuziner že ovit z meglo. Naša domneva o izboru variante po letni poti se je izkazal za pravilno. Lepo smo vijugali po dolinicah navzgor. Po travi smo naredili le 3 metre. Pred spustom proti jezeru nas je zavila megla in smo sedlo Untere Pfandscharte našli s pomočjo GPS. Gosta megla in nič vidljivosti nas nista navdušila za nadaljevanje vzpona. Smo raje odsmučali proti jezeru. Sneg je bil fantastičen. Od jezera smo bili hitro nazaj na grebenu na drugi strani in se rešili tudi megle. Za kakšen trenutek se nam je celo pokazal Spilmann. Po smeri vzpona smo odvriskali v super razmerah do avta. No ja, vmes smo na koncu, pred zadnjim snegom nad cesto, presmučali tudi nekaj metrov trave in potoka. Juhuhu! Marjana, Ažmi in Aleš







Kloben (Aleš_S, 15.06.2019)

Oberwalderska koča je bila čez vikend zasedena in smo zamenjali cilje. Najprej smo šli gledat izhodišče za Brennkogel iz juga, pa je bilo bolj zeleno kot belo. Zato smo se odpeljali na severno stran do Fuscher Törla. Brennkogel je tudi s severne strani precej kopen in splazen. Pobočje Klobna je bilo pa prav vabljivo. Malo je bilo treba peš sestopiti do snega potem pa je šlo na smučeh do vrha. Na začetku nas je poškropilo nekaj kapljic, potem pa so se nas oblaki in dež izogibali. Sneg je že predelan in je bilo smučanje odlično. Odsmučali smo malo nižje kot smo začeli vzpon in se peš povzpeli nazaj do poti. Juhuhu! Marjana, Ažmi in Aleš







Gesaeuse NP (Status_connected, 13.06.2019)

Nizke Ture: Gesaeuse NP:
Vrhovi samevajo, koce so odprte in prazne. Nevarna izpostavljena snezisca bodo preprecevala vzpone vsaj se do julija, kakor pravijo domacini. Mozno je bilo priti:
Sreda: Planspitze 2117 cez Peternsharte ( snezisce v grapi) ,stena kopna, dol po Wasserfalweg (bp)
Cetrtek: Gr. Buchstein 2224, po zracni ferati cez juzno steno (normalka zaprta)
Petek: Kalbling 2198, Sparafeld 2247 ( snezisce)







Koelnbreinspitze (Brescak_M.., 12.06.2019)

Aleš je že vse podrobno opisal . Razmere so res za pravo spomladansko smuko. Seveda se je pa vreme iz minute v minuto spreminjalo. Veter je bil na trenutke moteč. Sneg pa drži, kljub temu, da smo bili razmeroma pozni. Nekateri so že smučali, ko smo mi šele vstopili v grapo. Zaradi poškodbe sem vendar doživel prvo in lepo smuko v prijetni družbi Mareta in Aleša.







Kölnbreinspitze (Aleš_S, 12.06.2019)

Marijan si je zaželel vsaj en turni smuk v letošnji sezoni in z Maretom sva bila seveda takoj za. V torek smo se med nevihtami odpeljali v Malto. Prespali smo v "taokroglem" hotelu. Celo noč je močno pihalo, zjutraj smo se zbudili v oblačno jutro. Po dobrem zajtrku smo se pogumno odpravil v nič kaj perspektivno turo. Pa je bilo vedno boljše in na koncu prav super. Snega je še vedno veliko. Je popolnoma predelan. Za vzpon in tudi smučanje ravno prav zmehčan kakšen cm. Marijan je seveda pri svojih 82 letih pameten mož - skupaj smo šli do vrha žleba, potem pa nama je pustil nekaj prednosti in veselo odsmučal po še kakšnih 200 metrih vzpona nad žlebom. Z Maretom sva se pod sedlom ločila, on na sedlo do križa, jaz pa na vrh. Žleb na vršno pobočje ja gladko zalit, gor je šlo brez derez. Le proti vrhu je bilo treba malo popaziti, da me niso podrli sunki vetra. Potem pa juhuhu! Ker je pobočje tako lepo zalito gre kar naravnost in ni treba posebej iskati prehodov - le žleb je treba zadeti - pobočja zahodno od žleba niso več smučljiva. Juhuhu! Marijan, Mare in Aleš







Weinschnabel (Damjan_S., 07.06.2019)

Turo smo s Hanko in Petrom naredili že v petek, a preprosto nisem našel časa, da napišem kratko poročilo. O razmerah okrog Kölnbreinspitze tudi ni kaj dodati, saj je bilo v zadnjih dneh precej napisanega. Že dalj časa me je mikala tura, ki se kaže kot nižja in precej manj obljudena varianta turnega smuka s Kölnbreinspitze. Takoj nad žlebom smo zavili levo v dolgo a udobno prečko do sedla na vzhodni strani Weinschnabla. Petr je še pred naskokom na vrh odsmučal strm žleb po trdem snegu s SZ grebena Kaltwandspitze. S sedla deluje vrh Weinschnabla težko pristopen, a ko se vzpneš okrog rebra na njegovo severno stran, pokaže povsem drugo podobo. Brez težav se s smučmi vzpneš povsem na njegov vrh. Na severno stran se ti v smeri jezer Schwarzsee odprejo tereni, ki jih bo treba čim prej presmučat (Alen je zamisel preveril že v nedeljo in bil navdušen!). Sledil je spust »kot po maslu« v smeri pristopa. Analizo smo zaključili s sklepom, da je sprememba dobrodošla.







Johannisberg (Štehi, 09.06.2019)

Včeraj smo smučali z Johannisberga.
Snega je tudi tu precej. Imeli smo super razmere za smuko – z vrha smo se pognali ob 9:30.
S parimi prekinitvami smo se pridričali do tunelov na Gamswegu – zadnji 3 tuneli so še zaprti.
Več fotk na TurnaRit.si







Koroška Rinka (ŠpehM, 08.06.2019)

Po dveh mesecih smučarskega pavziranja, sem zopet stopil na sneg, do katerega je bilo potrebno nositi "krošnjo" vse do vstopa v Turski žleb. Tam sem zamenjal športne copate za šprinterce in se povzpel skozi precej trd žleb na Koroško Rinko, katere vrh je tudi že kopen. Snežna odeja že dolgo ni več zvezna, zato je pri smučarskem spustu potrebno vmesno sezuvanje in obuvanje. S to tehniko se z lahkoto pripelješ do avtomobila - le zadnji "sezuti" del je malce daljši. ;)







Jugova grapa (Aleš_S, 08.06.2019)

Brez Jugove sezona ne bi bila popolna. Vzpon Za Ak je bil milo rečeno prava savna. Za Akom je bilo malo bolje, pod Tremi macesni sem se pa moral že obleči. Sneg se začne na 1400 m. Turn pod Tremi macesni je nemarno razrušen in sem raje sledil predhodniku po levi grapi, potem pa zavil na Tri macesne. Nad Tremi macesni je hrbet kopen, ni pa ravno fajn hoditi po drobnem pesku. Ker sem imel narejene štapne sem pustil smuči kar na hrbtu. Prehod nad skokom je še možen po snegu. Nad skokom sem palce zamenjal s cepini in si obul dereze. Kakšnih 20 cm, verjetno zadnje zapadlega snega je čisto odjuženih. No pa je šlo čisto lepo, ker mi je Janez, s katerim sva se srečala na vrhu grape, naredil štapne. Jaz sem se zadovoljil z vrhom Jugove, Janez je pa že prismučal in prihodil iz Dovškega križa. Odsmučala sva skupaj. Po Jugovi se ja malo plazilo, pa ni bilo hudega. Pod skokom sva zavila levo, na lovsko varianto. Na smučeh je šlo do 1560 m. Potem pa peš prečka po lovski poti do snežišča pod Tremi macesni, ki ga dosežeš na isti višini, kot sva nehala smučat na lovski. Za uspešen konec pa še nekaj zavojev do konca snega. Kamna ni veliko - nekaj na koncu lovske in na koncu zadnjega spusta. Potem pa še mukotrpni spust do avta, sicer v supergah a z vso kramo na hrbtu. Ampak kot vedno se je splačalo in je bilo lepo. Juhuhu! Janez in Aleš







Koelnbrein sedlo (Janez, 04.06.2019)

Prvo poletno smuko sva si privoščila nad jezerom visoko v Avstriji. Odhod iz SLO ob 4,30, s hojo na smučeh od avta začneva okrog pol 7. Do sedla trdo, pomrznjeno, na sedlu počakava v družbi treh turašev iz Pliberka, malo poklepetamo da se sneg ravno prav omehča. S smučanjem začnemo malo pred 10 uro. In s sedla par zavojev še lepo grifig, nato pa do vstopa v žleb - za prste polizat, kot po maslu. Nikoli ne zavijem v žleb, zato sva tudi letos nad žlebom prečila in zavila v strmino ki pade proti žlebu z desne ko gremo navzgor. Tu pa že razmočen sneg a še zelo lepo smučljiv. Na smučeh pa prav do mosta ob koči. Še analiza ob peni na zlati tekočini in hop domov kjer sva bila ob 13ih. pa nama je ostalo še lepo popoldne. Če misli še kdo gor, naj bo ob 6 na smučeh, ne bo mu žal, kasneje prehitro prime sonce. Mete se.







Petereck (Aleš_S, 04.06.2019)

Najprej sem hotel na Kölenbreinspitze, pa so me sledovi Štehi zapeljali proti Hafnerju. Že pod Petereckom je bilo fajn mehko in sem Hafnerju samo pomahal in zlezel raje na Petereck. Smučanje po vršnem pobočju je bilo bolj oranje gnilega snega. Na srečo se ni odločil, da bi šel z mano dol. Na zahodni strani greben je pa bilo še trdo. Skorje sem imel le dva zavoja pred vstopom v žleb. Po žlebu je pa šlo po Kamčatsko, skupaj s plazovi in po plazovih. No ja, dalo bi se tudi po "smučišču", pa so bile nezvožene flanke ob strani preveč vabljive. Je pa bilo lepo. Juhuhu! Aleš







*** pico
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
RazmereMenu.html - (1906270300)
NovaVsebinaVse.html



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS