Zadnjih 20 prispevkov



Prag pod Batognico (BoštjanL, 22.04.2018)

Iz Lepene ob pol osmih, smuči se nosi do prevala. Glede na snegomer ne ravno bogata zima, ampak vemo, da je resnica na srečo drugačna. Mimo jezera precej previdno, nato po čudoviti dolinci (dolgoletna želja ob poletnih obiskih) na Prag. Smuka ob pol dveh, žal malo prepozno za boljše razmere, ampak kar OK. Smučanje še cca 200 višinskih metrov s prevala proti Lepeni, ampak tukaj ga bo hitro pobralo... Obvezno gojzarji/superge za kopni del poti. Nekaj več slik na FB Snežak. Uživala s Sandijem. LP vsem ;)







Vogel-Rodica-1782-Vogel (BoštjanL, 21.04.2018)

Žičnice so tudi zato, da TS kdajpakdaj pomagajo in z Urošem sva to izkoristila za Rodico. Pod Voglom se priključijo še Andrej, Mare in Rok, s Kratkih plazov se spustimo v Suho in po grebenu na Rodico. Po klasiki z vrha pod preval Čez Suho in nato na vrh 1782m (karta na hribi.net). Ta boljjši del smuke je bil nato spust na SV v Suho. Še nazaj na Vogel na pivo ali dve in domov.







Za Cmirom (Vanja_Starčević, 22.04.2018)

Da bi izkoristila dan sva po zgodnje jutranjem pozkusu Slovesnke smeri šla za Cmirom. Pri Poldovem rovtu je bilo okrog 20 avtomobilov, štartala sva pozno ob 7.45 h. Čez Bistrico je nameščena brv, sneg se je zečenjal na 1170 m. Zaradi pozne ure in visokih temperatur so razmere za vzpon bile slabo, donja smučaka bi pogosto zdrsnila, posebej v zgornjem delu. Z Begunjskih vratc sva smučala ob 14 h, kljub zelo pozni uri so razmere za spust bile odlične, ojuženi pomldanaski sred, nekoliko je motil le puščavski pesek, ki je padel prejšnji teden in neakomerno zavira smuči. Na turi sva kljub pretoplem vremenu uživala Tomislav in Vanja







Slovenska smer - poskus (Vanja_Starčević, 22.04.2018)

V soboto zvečer sva se z Tomislavom pripeljala v Vrata z namenom da bi po Slovenski smeri šla na Kredarico. Predhodna raziskava po spletu je pokazala le en prispevek na Snežak.si, ki je omenjal da so v smeri veliki kopni del, ampak namen avtorja je bila smučati del smeri.
Prespala sva v zimski sobi Aljaževega doma, v nedeljo sva štartala sob 4.50 h. Sneg po katerem se lahko hodi z smučmi se začne po istopu iz gozda. Ko se je zdanilo sva pregledala smer od spodaj, izgledalo da je dobro zalit le zgornji del in da je sve vse nižje kopno ter sva se na nv 1300 m obrnila, ker naju ni mikalo plezanje po kopnm v pancarjih z smučmi na nahrbtniku.
Nazaj grede smo srečali še dve večji skupini z smučmi na nahrbtniku, ki so bili namenjani Slovensko smer - presenetljivo je bilo da kljub uri 6.45 A bili so še v gozdu) bili namenjeni vstopiti Steno.
Ko sva se pozneje vzpenjala Za Cmirom smo pri sestopajočih pešcih pozanimala za razmere,informacije so bile kontradiktorne: po enih je smer v spodnjem delu kopna, po drugij je sneg tudi spodaj, na Belih plateh je mix, oziroma led.







Kotliči (Metod_Š, 22.04.2018)

Na Kotliče preko Pasjega sedla. Štart pri Planšariji v Logarskem kotu, odkoder je 10 min do najbližje plazovine iz Grla. Na začetku precej razbita, malo više in naprej pod severno steno Planjave pa že lepo gladko. Do Pasjega sedla je sneg predelan, naprej pa skoraj. Ker je večina ture večinoma v senci, je nekaj sonca, ki posije tu pa tam, čez dan ne pokvari. Sneg je do Pasjega sedla zvezen, proti Kotličem pa je na začetku treba prečiti kopno melišče. Kamenja še ni preveč oziroma je lepo vtisnjen v zgornjo mehko plast, tako da ne moti kaj dosti. Smuka odlična pomladanska od vrha do tal z nekaj rodea na koncu pa zadnjem jeziku plazovine. Zaradi konstantne strmine skozi večino ture se tudi zaviranje rumenega snega ne čuti kaj dosti.







Pihavec (Štehi, 21.04.2018)

Včeraj je imel Pihavec tudi obiskovalce iz Koroške. Nisva pa bila midva z Ikijem edina, bili so tudi 3 sosedje Korošci iz Celovca, ki pa so bili fejst pozni in ne vem, če so se odločili za vrh.
Razmere sva imela podobne kot so že opisane par prispevkov prej. Z vrha sva odsmučala ob 9ih in zgoraj tudi nisva najbolj sproščeno smučala. Precej je že bilo majhnih počasnih južnih plazov, ki sva jih čakala in se jim izmikala.
V dolini sva trmasto vztrajala in nosila dile čez kopnine in pridrajsala do klina.
Več fotk na TurnaRit.si







Pod Kriško steno (Miha_D., 22.04.2018)

Včeraj rečeno, danes storjeno. Turni kvartet res starta pol ure prej in se zažene proti Kriški steni. Moža, ki sta bolj lahkonoge sorte, odbrzita naprej in po dveh urah že stojita na včerajšnjem cilju. Ker nič ne kaže, da bi se v doglednem času obličji njunih spremljevalk pojavili na istem mestu, turo podaljšata za dodatnih sto višincev skoraj do Kriške stene. Tam se jima ponudi poučen in strašljiv pogled. Turna smučarja s štajerskih koncev, ki sta hotela tik pod steno, je presenetil gromozanski plaz, ki se je iznenada vsul čeznjo. Jadrno sta jo ucvrla stran in pripetljaj se je k sreči končal srečno.

Moža po idelanem putrčku odvijugata do svojih gracij, ki s polžjim turnim korakom, urnim sukanjem jezika in premlevanjem babjih praznih marenj dosežeta prvo s soncem obsijano uravnavo pred Kriško steno. Sonce komaj pokuka izza vršacev in bleščava se razleze po zasneženih pobočjih. Po nekaj minutah kvartet že stoji na smučeh in veselo odrine v dolino. Pridružita se še člana Mladinskega odseka PD Lj. Matica izpred 40. Let. Pela je v primerjavi z včerajšnjo bistveno boljša. Pol ure zgodnejši start in dve stopinji nižja temperatura pričara skoraj idealno spomladansko turno smuko. Žensko in moško, mojstrsko in amatersko, staro in malo manj staro, pametno in nespametno – vse lahkotno premetava smuči iz levega v desni zavoj in v putrčku za seboj riše matematično popolne sinusoide, f(x) = sin x. Tudi z nižavo sneg ohranja visoko smučabilno kakovost.

Pravljica se kot včeraj zaključi na ležalnikih pred kočo v Krnici. Da vampi za razliko od turno smučarsko potešenih udov ne bi ostali prikrajšani, vanje pade nekaj pirov, radlerjev in izvrsten borovničev štrudelj. Ker se včeraj nikakor nismo mogli poenotiti o kakovosti turne smuke, pri čemer se je izoblikovala s spolnim atributom definirana polarizacija mnenj, je današnja znanstvena analiza, v kateri kot vedno briljira moški analitični um, sposoben kompleksnega mišljenja in integralnega uvida v esenco in eksistenco problema, na podlagi empiričnih dejstev nedvoumno dokazala, da je bila včerajšnja pela izpod Kriške stene (KS1) 20-krat slabša o pele z Velikega Draškega vrha (VDV) pred dvema tednoma (VDV = 20 KS1), današnja (KS2) pa samo še 8-krat (VDV = 8 KS2). Z algebrsko analizo je bilo dokončno in eksaktno potrjeno, da je bila današnja pela natančno 2,5-krat boljša od včerajšnje (8 KS2 = 20 KS1 → KS2 = 20 KS1 / 8 → KS2 = 2,5 KS1). Ženski del kvarteta, dvomeč v numerično podstat analize, se je strinjal, da je bila današnja res malček boljša od včerajšnje, najboljši pa je bil zagotovo borovničev štrudelj. O kakšni korelacijski ali bognedaj funkcijski odvisnosti pele od dolžine jutranjega spanca pa nista želeli slišati niti besedice, čeprav je znanstvene ugotovitve verificirala nesporna avtoriteta na polju statistične analize in en dan star predsednik PZS.
Za vse, ki niso dvakrat zapored vijugali pod Kriško steno, so neizmerno uživali Sonja, Vilma, Živa, Boštjan, Jože in Miha.







Sella Nevea - Kanin (Franci, 22.04.2018)

V poletni vročini in snežni gnilobi pomešani s puščavskim peskom,je treba izbrati turo kjer je smučanje postranska stvar,vzpon pa postreže z enkratnimi razgledi.To vse vsebuje vzpon na Kanin iz Nevee po mulatjeri do Kanina.če pa lahko še navijaš tekmovalcem na turni tekmi,je pa stvar še toliko lepša.
Smučanje je bilo primerno temperaturi - mokro in še enkrat mokro...







M.Mojstrovka (Dare_A, 20.04.2018)

Ker se preko vikenda zopet pričakuje juriš turnih smučarjev, se odločiva za turo v petek. In to na Malo Mojstrovko. Kljub dokaj zgodnji uri in delavniku je bilo parkirišče na Vršiču že skoraj polno. Toplo vreme je naredilo svoje in vse do vrha je bil sneg nezmrznjen, a prijeten za hojo. Z vrha ob levem robu kljub odjugi še najdeva področja prijetna za smuko. Odsmučava v Drevesnico in potem nazaj na Vršič. Uživala Roman in Dare.







Stenar (Bor_Šumrada, 22.04.2018)

Štart ob 4h zjutraj iz parkirišča v Vratih ter v okviru markirane poti proti bivaku IV. Zakaj v okviru poti? Ker je markirana pot, nekje globoko pod res ogromno plazovino. Peš po snegu vse do višine 1700m, nato pa na smuči do zadnjih 50m pod vrhom Stenarskih vratc. Od Stenarskih vratc do vrha po trdi prečki, ter nato po vršnem pobočju do vrha. Na vrhu malo čez 7h. Čakali na toplem sonce v kratkih rokavih do 8:15 ter nato smučali skozi Sovatno nazaj v Vrata. Vršna pobočja popustila ob spustu ravno prav, prečka proti Stenarskim vratcem je ostala trda, Sovatna pa ob jutranji uri še prijetno užitna in sorazmerno varna pred plazovi. Prismuča se do cca. 20 min od parkirišča prav ob strugi Triglavske bistrice.







Pod Vršiči (Mišo_Jenčič, 22.04.2018)

Načrtovala sva nekaj kratkega, npr. Nad Šitom glavo; med vožnjo proti Gorenjski sva ugotavljala, da bi bil dober cilj tudi Pod Kriško steno, a na koncu je v Kranjski gori avto kar sam peljal naravnost in končala sva na Neveji. Tam na parkirišču silen džumbus – redarji, civilna zaščita, vso možni uniformiranci, od nekje se je slišala godba, transparenti "Dobrodošli" in ogromno tipov v "olagumah". Seveda nisva imela pojma, da bo danes turnosmučarska tekma. Hvalabogu kakih omejitev gibanja ni bilo in pod Vršiče se je že vila lepa množica turnih smučarjev. Čeprav je bila gaz dobro utrjena, ni bila povsem trivialna, ker je ojužen sneg kar spodnašalo izpod nog in na začetnih strminah je bilo par spektakularnih zdrsov. Na Sedlu pod Vršiči je bila kontrolna točka tekme in je bilo precej organizatorjev tekme ter še več gledalcev. Četrt ure za mojim prihodom je na sedlo pritekla prva trojka – fascinatno, kako si z enim gibom snamejo pse, zapnejo vezi in že drvijo v dolino. Skoraj brez zavojev, seveda. Vmes smo še malo poklepetali z Rokom in njegovo druščino, spoznala sva tudi Lukca Škorca in ko je bil enkrat dovolj velik presledek med tekmovalci, sva odsmučala. Sneg je bil začuda prav prijeten za smuko – gnila je bila le gornja 5 cm plast, spodaj pa je podlaga držala in se je zelo lepo zavijalo. Tudi proga v dolino je bila v odličnem stanju.







Rodica (Mac, 21.04.2018)

Enkrat za spremembo pa spet na Rodico in to ne po zlajnani (org. turni smuk) iz Vogla, ampak skozi Suho. Z avtom se pride kakšnih 500m do parkinga, višina okoli 1010 m, kjer podrte smreke ustavijo štirikolesnika. Sneg od parkinga z nekaj neproblematičnimi kratkimi prekinitvami. vse do višine 1700 m sva jo mahala kar peš, nato pa vpregla "pasji" pogon. Sneg ravno dovolj trd za hojo odstpodaj in nato na smučeh brez srenačev. Zjutraj, pred 10 uro je bilo na vrhu verjetno bolj trdo, sodeč po sliki pobočja. Ob 10.30 prav dobra smuka vse do 300 do avta. Strmina pod planino je pa malo bolj zahtevna, toda še vedno zvezno smučljiva.







Pod Kriško steno (Miha_D., 21.04.2018)

Ko človek na TKG prebira opise zadnjih turnih podvigov, ki ne spadajo v ligo mačjega kašlja in ob katerih se mu pocedijo turne sline, kar ne ve, ali se spodobi na isto spletno stran dodati svoj skromni in neugledni prispevek izpod Kriške stene, ki bo pri turnih prvoligaših zagotovo izzval pomilovalni nasmeh. No, pa vseeno poskusimo.

Ekipa turnih smučarjev, v kateri (žal) prevladujejo ljubitelji podaljšanega sobotnega spanca in trdobučneži, ki ne uspejo usvojiti aksiomatske zapovedi, da se spomladanska turna smuka začne, ko na nebu zvezde še žarijo, šele ob pol devetih (!) odrine od Ruskega križa. Spusti se do Pl. v Klinu, tam stopi na smuči in mimo koče v Krnici odmelje proti Kriški steni. Ko sope v breg, navzdol že jurišajo uživači v prvovrstnem putrčku, ki so ga ujeli, ker obvladajo omenjeno turno aksiomatiko. Ekipa se brez postankov po dveh urah in pol privleče do cilja. Jarko sonce je v tem času že uspelo pokukati izza Dovškega Gamsovca in pričelo rapidno mehčati pobočja pod Kriško steno. Tedaj nastopi usodni trenutek resnice, ko tudi največji zagovorniki sobotnega spanca empirično spoznajo, da je razlike med uživaškim putrčkom in v plundri uničeno turno smuko vsega nekaj minut. Ekipa se brž pripravi za spust in nekaj čez enajsto odvijuga v dolino. Pela po južnem in počasnem snegu je sicer še vedno solidna, vendar pa so mnenja, kakšna bi bila, če bi skrajšali sobotni spanec, hudo vsaksebi. Po nekaj pirih in radlerjih na toplem sončku pred kočo v Krnici so mnenjske razlike hitro pozabljene. Še več; v oblaku alkoholnih hlapov ekipa v en glas ugotovi, da je bila turna smuka tako hudo dobra, da jo bo repetirala še naslednji dan. Le nedeljskega spanca si bo v svrho boljše pele privoščila petnajst minut manj kot sobotnega. Za vas so se v poletni vročini trudili in uživali Sonja, Živa, Luka, Boštjan in Miha.







Plazje (MajaLusina, 21.04.2018)

Lepa sobota ... Belopeška jezera-Plazje-Mangartsko sedlo (2055m)

Ob 7. uri štart iz parkirišča. Slabe pol urce je nažalost že pomlad, zato smuči na rame in gas. Nato po grabnu sledi ciiiiiik caaaaak ciiiik caaaak, itd. dobri 2 uri, vse do vrha. Vreme, družba, lokacija,... - odlično! Spust okoli 10.30 - sneg na sončnih koncih že kar mehak, vmes pa bomba! Glede iskanja snega proti koncu spusta se je fino držati čim bolj desno.

Extrem team Rožca: Rafko, France, Borut, Francelj in Maja







Konjski vrh (Miro, 21.04.2018)

Z Žigom je vedno zanimivo it v hribe. Za tokratno samotno turo je izbral Konjski vrh skozi Žalostnico.
Nekaj pred sedmo parkirava na spodnji cesti, ki se iz Bohinjskih Raven vije pod Črno prstjo kakih 50 metrov pred tovorno žičnico, ki je ravno na območju vzpona proti Žalostnici.
Po dobrih 200 višincev nošenja smučk na ramenih sva na snegu. Pod Žalostnico vse lepo zalito kot že dolgo ne.
Nekaj pred deveto že leživa na vrhu v posušeni travi z razgledom na Primorsko. Do morja se ne vidi...bo treba počakati na kak dež, da nam spere smog.
Smučarija odlična glede na to, da ponoči kaj dosti ni stisnilo. Le sem in tja naletiva na zaplate počasnejšega snega, prismučava pa do mesta, kjer sva smučke nataknila na noge pri vzponu.
Zapis pa tule: http://www.mphoto.si/konjski-vrh







Škrbina med Teufelskamp in Glocknerwand, okoli 3540 m (Mišo_Jenčič, 21.04.2018)

Včeraj sva po precejšnji vročini pristopila do Studlhütte, kjer sva uživala popoldne na topli terasi brez vetra, prav tako večerjo, na kakršno bi bili ponosni tudi v hotelu s 4 zvezdicami. "Summiterji" so odrožljali še v trdi temi, midva sva potem še kaki dve uri zaspala in se po odličnem zajtrku odpravila proti Teufelskamp oziroma Romariswandkopf. Strmina nad kočo je bila kar trda, a ko sva dosegla ledenik, se je teren položil in tudi sonce je posijali. Ne da bi se posebej ubadala z orientacijo, sva sledila trem lokalcem, ki so naju pripeljali na sedlo ob vznožju Glocknerwanda, ki je celo za 30 m višje od najinega načrtovanega cilja. Poleg tega omogoča več smuke po vpadnici (prav zato, ker sva premalo časa prečila položni ledenik, sva verjetno zgrešila smer proti Romariwandkopfu), zato sva bila tudi s to točko zadovoljna. Odsmučala sva ob 11h; prvih 200 višincev je bilo še trdo, potem perfekten srenec, ki je tik nad kočo postal malo mehkejši, a še vedno zelo užitkarski. Pod kočo pa precej ojužen sneg, ki kakih velikih užitkov ni omogočal, a problemov tudi ne.

Še to: na cesti do Lucknerhaus je avtomatska zapornica in je potrebno že sedaj plačevati cestnino/parkirnino.







Pihavec (Marijana_&_Marko, 21.04.2018)

Zjutraj ob 4:00 v Vratih +7,5 °C, pod Luknjo je pihal topel veter, v Steni je večkrat močno zaropotalo, pomrznilo ni nič. Šele nad 1900 m je malo "za hec" pomrznilo, a je skorjico sonce s prvimi pogledi prežarčilo, spodaj pa mokra prhkoba. Ob 8:00 smo odsmučali z vrha Pihavca v Konto pod Gamsovcem, smučarija precej podpovprečna, mestoma zelo sitno, saj se je sneg nepredvidljivo udiral. Naprej proti Luknji je bilo še kar užitno, pod Luknjo pa je že štopalo, vsaj plazovine ne motijo pretirano. Od avta do snega je pol ure, nazaj grede prav tako pol ure peš. Višje je snega kar precej.

Marijana & Marko: http://www2.arnes.si/~mcuder/ture_dnevnik.html
Ocena je simbolična in morda ne odraža dejanskega stanja.







Sedlo Uršič,Prestreljenikovo okno,Kanin (Franci, 21.04.2018)

Danes na turi blažen med ženami.
Od Gilbertija najprej vzpon na sedlo Uršič,skupaj smo potem odsmučali do odcepa za okno,kjer smo se ločili.Ženske do Gilbertija in potem po smučišču na Kanin,jaz pa skozi okno na našo stran,kjer smo se dobili in skupaj po puščavskem prahu odsmučali v dolino.
Sneg v zg.delu do 11h še dober,potem pa temperaturam 20+st.primeren.







Mont Blanc (Boštjan_Trobiš, 20.04.2018)

Z Matejem sva se, za aklimatizacijo, v sredo, z žičnicami povzpela na Klein Matterhorn, z njega pa turno na Breithorn. Spustila sva se na plato proti vzhodu, proti prvemu dvojčku Polluxu in skozi vrata Schwarztor do Furrija. Gre za najbolj znan varianten smuk nad Zermattom. Tehnično je sicer lahko, vsebuje pa vse lastnosti veličastne ledeniške ture. Spusta je za približno 2300 višinskih metrov, spominja pa na Vallee Blanche. Sneg ni bil prvovrsten, je pa bila še užitna smuka. Da bi aklimatizacija bolje držala sva šla prespat v kočo na Plateau Rosa (3455m). V četrtek zjutraj sva po smučišču odsmučala v Cervinio, kjer sva imela parkiran avto. Nato pa gas v Chamonix, kjer sva se vkrcala v gondolo na Midi. Izstopila sva na prvi postaji (Plan de I` Aiguille) 2300m in po klasičnem pristopu preko Bossona pristopila na kočo Grands Mulets. Ledenik je zelo lepo zalit. Čudovit popoldan na markantni koči, ki stoji na skalnem zobu sredi ledenika, sva izkoristila za počitek in spoznavanje z ostalimi smučarji, ki so osvajali Belo goro. Ta dan nas je bilo v koči približno petdeset. V petek pa zajtrk ob 1:30, spust po feratki do ledenika kjer smo imeli smuči, nato pa začetek 1800m visokega vzpona v ledeniških prostranstvih. Odločila sva se za klasičen pristop. V temi so se nama pridružili še trije Slovaki in skupaj smo iskali sledi špure s prejšnjih dni. Prvi smo prispeli na bivak Vallot, kjer je bilo precej ledu na pobočjih pod in nad njem. Časa je bilo še dovolj zato smo upočasnili tempo in počasi dosegli vrh Mont Blanca. Z vrha sva smučala na severno stran. Klasična smer je prvih nekaj sto višincev ledena zato sva po nekaj metrih ledu zavila bolj levo kjer so bile različne vrste klože. Približno na 4500m sva se pridružila klasični smeri in po rampah nad in pod seraki dosegla Veliki Plato. Na Malem Platoju sva ob srhljivem pogledu na raztreščene ledene kose vseh velikosti hitro odsmučala proti koči. Kjer klasična smer smučanje na Bossonu zaključi in začne prečiti proti postaji Plan, sva midva nadaljevala po vzhodnem robu ledenika navzdol z željo presmučati čim bližje tunelu. Kamioni, ki so vozili le dobrih tisoč metrov nižje, so zgledali že zelo blizu. Vendar je imel ledenik nekaj strmejših in izpostavljenih odstavkov, sneg pa je bili kljub vročinskemu valu še trd, saj je obrnjen protu severu. Situacija je postala malce negotova, zato sva pomislila še na logistiko, če prideva do tunela bova morala po razbeljenem asfaltu v pancarjih pešačiti še nekaj kilometrov do avta. Zato sva nalepila pse in se povzpela nazaj ter po klasičnih prečnicah pod severnim ostenjem Midija prišla na postajo Plan. Do tunela naj bi se sicer smučalo pod ostanki starih žičniških naprav, ki potekajo nekaj sto metrov vzhodno od roba Bossona. Kakor so nama povedali, naj bi se v petek dalo prismučati 30min hoje do tunela. Po zasluženem pivu v Chamu sva, kljub večjim zastojem na avtocesti, bila že okoli polnoči doma.







Romaten Spitze (Tine_Čopič, 21.04.2018)

Iz Ljubljane smo krenili ob 6. in bili po dobrih dveh urah na parkirišču pod Jamnig Hutte. Parkirišče je bilo polno, a proti Romaten Spitze ni šlo prav veliko ljudi. Gor grede je bil sneg še večinoma trd, le na osončenih desnih pobočjih se je že nekoliko zmehčal. Pod vršno strmino, ki tudi ni bila več čisto trda, smo nataknili srenače, a ni bilo resne potrebe. Z vrha smo odsmučali okoli 11. Do grabna proti Jamnig Alm je bil idealno odpuščen srenec, konec je bil pa precej mehak, a je še vedno omogočal prijetno smuko.










Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

7196 (od 16 Apr 18)
Stevilo trenutno prikljucenih uporabnikov: 18

 
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
NovaVsebinaVse.html
*** gora