Zadnjih 20 prispevkov



Kredarica,Triglav (Franci, 22.11.2017)

Ne pomnim da bi turnosmučarsko sezono začel s Kredarico.Po ravnini je nekaj zmrznjenega snega,ki z višino narašča in nad gozdom je rušje v celoti pokrito,vendar manjka še nekaj snega,da se podlaga zravna.Pot je dobro shojena in omogoča vzpon tudi s smučmi na nahrbtniku.
S Cvetom sva nadaljevala še na Triglav.Razmere so dobre,sneg je precej spihan in varovala so v glavnem zunaj.

Razmere za smučanje so do 2000m dobre,nižje do pastirske koče se je popoldne predrlo,pod kočo pa spet trdo.S Pleše priporočam smučanje pod Pršivcem,kjer se v glavnem brez težav prismuča do debele bukve.Smuči se splača natakniti še po ravnini in se z malo pazljivosti prismuča do avta.





Mrežce (Miha, 22.11.2017)

Prvotni plan za danes je bila Kredarica, ampak smo po spletu okoliščin iz preteklega dneva odšli na Mrežce. Z vozilom smo se pripeljali do planine Zajavornik. Do tam in do spomenika je cesta lepo prevozna. Pri vzponu se sneg neprekinjeno začne od zadnjega ovinka pod planino Lipanca. Od Lipance naprej pa so prave zimske razmere. Z Mrežc smo odsmučali po slemenu do sedla. Na vrhu je bila smučarija super. Nižje dol po gozdu do bajte pa od skorje, popolnoma trde podlage v senčnih predelih. Po poti smo se peljali do ovinka, nato nadaljevali peš.
Lepa turca v super družbi, Ana nama je s smehom med spustom popestrila izlet.





Pod Krisko steno (Jure_N., 22.11.2017)

Pred odjugo smo sli pogledat kako so kej severne krnice v Julijcih. Z vrsiske ceste sprva pes, nato po cesti ze na psih do koce v Krnici. Naprej vidna gaz pesca in smucarja. Balvani vsi zunaj ampak cez je cca 40 cm pomrznjenega predelanga snega. Pac precej levo desno. Na vrhu zavili v levi plaz kjer pa je bil prav lepo predelan prsic. Nizje so bile al skorja al trd predelan sneg. Od otoplitve ne duha ne sluha. Prov lepo pripeljali do konca ceste. Prov lepa rura na koncu. Uzivali mini odprava AO Mojstrana ;)) photo by Klemen





Struška (Struška, 21.11.2017)

V ponedeljek sem slišal, da so na Struški dobre razmere za smučat, zato sva se v torek s Tadejam odpravila proti Križovcem. Cesta je za osebna vozila prevozna do Križevcev, s terenskim vozilom se da skoraj do Pustega Rovta. Iz Križovcev sva se odpravila s smučmi proti Pustemu Rovtu. Smuči sva morala 3X sneti, saj so po cesti že kopni odstavki. Od Pustega Rovta proti Belski planini po cesti pa je lepo zasneženo za smuči in kože. Na Belski planini začuda ni nič pihalo in bil sem prav prijetno presenečen. Pot sva nadaljevala proti vrhu Struške do zabojnika od radio amaterjev. Na vrhu sva srečala Majdo in Marjano, ki sta se odpravila s krpljami. Majda je takoj poskrbela, da nama ni padel sladkor. Spust s smučmi do Belske planine je bil res prava poezija po trdi kloži. Nato je sledilo malo rodea po cesti, bilo je zelo trdo. Potem pa sva se odločila za spust po plazu in tudi tam je bila super smučarija po trdi podlagi do Pustega Rovta. Tam sva s smučarijo zaključila, saj so se nama dile zasmilile.





Debeli vrh nad Pokljuko (EdoKrnič, 21.11.2017)

Najprej moram biti pošten in priznati, da sva turo skopirala s foruma. Kar niti ni bila slaba izbira, saj je vrh orientacijsko kar težko najti. Tako pa sva uporabila gps sled, prav tako pa so bile vidne smučine izpred nekaj dni. Pozneje sem zasledil, da je Debeli vrh na nekaterih zemljevidih poimenovan kot Veliki vrh. Parkirala sva na Rudnem polju, kakih 200 metrov pred parkiriščem, ob naloženih hlodih. Potem pa skozi puščavo in goščavo skoraj do vrha. Nešteto dolinic, kotlinic in drugih pravljičnih oblik. Vse do vrha se cilja ne vidi. Šele nekih 100 višincev pred vrhom se odprejo čudoviti razgledi. Snega je bilo čez glavo. Hodila oziroma smučala sva od avta do avta. Vračala sva se po isti poti. Tiste prave smuke je mogoče kakih 200 višinskih metrov. Potem pa skozi gozd. Veliko gledanja na uro, iskanja prave smeri. Ampak za začetek sezone prava, odlična izbira.





Zvoh (Gumpi, 21.11.2017)

Pred službo, kjer narediš marsikaj dobrega za družbo, je bilo treba narediti še nekaj za sebe. Zgodaj zjutraj sem pripeljal do Gospince, rampi (ja, sedaj sta dve) na Jezercih sta odprti. Topovi veselo bruhajo sneg, čeprav je vprašanje če ga bo po obetani otoplitvi kaj ostalo. Sneg se začne takoj pri zgornji postaji gondole in ga je z izjemo kakšnega kamna, ki tako, za seme, štrli iz beline, dovolj. Nekje sredi spomladanske sem se potopil v meglo, lučka je bila ob temi tako prav dobrodošla. Me vsaj žičničar na sankah, ki je pridrvel mimo kontrolirat topove, ni povozil. Do vrha brez težav, šlo je tudi brez srenačev, če le nisem hodil tam, kjer je vse zrito. Navzdol s prvo svetlobo zgoraj previdno, saj zaradi megle nisi videl snega praktično nič. Vse je bilo belo. Pa na srečo ni bilo tako zrito, kot bi si mislil, ali pa sem zgolj ubral pravo smer. Tako se je lepo zavijalo, na uravnavi kjer se ločijo proge, tam nad Tiho dolino, pa je megla ostala za mano in potem je bilo prav super, pod Tiho dolino pa je bilo zavijanje po nič zriti podlagi že prav kičasto. Še pogled na rdeče julijce, nato pa domov, za računalnik. Ravno prav za dober začetek dneva ...





Begunjščica (Jure_N., 20.11.2017)

Sneg se zacne dobre 200 m od parkplaca. Trdo beton. Štapne narjene. Smucat se da na razcepu za Begunjščico in Begunjsko vrtačo. Grifig trdo, drzi. Visje se ne splaca s smucmi. Obiska precej. Lep pondeljk :)





Hruški vrh (Vanja_Starčević, 19.11.2017)

V nedeljo smo šli sprva pogledat pobočja nad Planino pod Golico, ker je bilo vse zeleno smo se po cesti zapeljali do parkirišča pir Pustem rovtu. Tisti, ki jim se ne smilijo kože, so že od avta začeli na smučeh, jaz se nesel smuči prvih 150 m. Po sončnem vremenu naprej po špuri na sedlo Rožca, do vrha Kleka je bila trda podlaga z 2 cm pršiča in je bilo lažje s srenači. Odsmučali smo proti Dovški Babi in potem na avstrijsko stran, je bila trda skorja, ki drži. Za vzpon na delo Rožca so spet bili priporočljivi srenači, vrhu Kleka in spustu do Jeseniške pl. Smo se odpovedali zaradi oblakov in vetra. Sledilo je nekaj lepih zavojev do gozda, naprej po poti, do 1280 m se je dalo pripeljati brez težav. Sledila je prekinitev 30 vm, naprej se je spet dalo pripeljati do avta (vsaki dan bo vse manj snega spodaj)
Kratka ampak lepa tura, opravili smo jo Lovorka, Igor, Božo, Bambi in Vanja





Kržišče (Čeha, 20.11.2017)

Zaradi popoldanske službe boljše polovice,na kratko a sladko.Štart iz Kriške planine proti Zvohu,a je orkanski veter iz zahoda in viroze tretje članice,moje sestre Marjane ,preprečil nadaljevanje proti vrhu.Prvi del ture tako zaključili malo nad hotelom.Spustili smo se v varna zavetrja vzhodnih pobočij.Spremil sem ju do Florjana,sam pa nadaljeval po smučišču nad Kriško planino ,na vrh Kržišče-1658 metrov visok.Vzpetina je zanimiva zaradi res lepih razgledov proti Kamniškim alpam.Smuka na SZ pa je bila sploh odlična.





Krniške skale (Gartnerkofel, 2195 m) (Mišo_Jenčič, 19.11.2017)

Poročila z domačih logov naju niso impresionirala, pa sva šla ponovno na Mokrine, kjer sva vedela, da je sneg. Zavila sva na drugo (vzhodno) stran, se vzpela do najvišje žičnice in nadaljevala na Krniške skale. Smučarjev z enakim ciljem je bilo veliko, zato je bila narejena dobra gaz, a so jo zlasti v vršnem delu navzdol vozeči tudi sproti uničevali. Vreme je bilo krasno, le mrzel vetrič na vrhu naju je hitro odgnal. Vršno pobočje je razmeroma strmo, precej zvoženo in pomrznjene grude ter sem ter tja kopnine niso dovoljevale povsem sproščene smuke. Barbari je na nekem mestu "zapela" smučka in prekucnila se je čez njo vznak po pobočju. Meni se padec ni zdel nič posebnega, a ko sem prismučal do nje, je tožila, da jo boli in da je pri udarcu ob sneg nekaj počilo v rami. Sprva sem bil prepričan, da jo pač malo boli po padcu in da bo bolečina čez minuto popustila. Žal je bilo ravno obratno, s težavo in bolečinami je sestopila vršno strmino, potem je šla do smučišča peš. Dvakrat sva resno premišljala, ali bi poklicala reševalce oziroma helikopter, ampak nekako se je zdelo, da ni tako grozno. Ko sva dosegla smučišče, ji je prijazni Avstrijec pomagal narediti trikotno opornico za roko. Potem je na smučeh kar lepo šlo, še zlasti, ker naju je usmeril na položnejšo progo od tiste, po kateri sva se vzpela. Končala sva na ljubljanski urgenci, kjer so ugotovili, da se ji je pod ramo odlomil košček kosti; s trupno opornico bo smučarska poročila nekaj časa zgolj brala.

Ko bi turo končala normalno, bi si zaslužila čisto petico, tako pa… No, tolaživa se s tem, da s številom tur narašča tudi verjetnost, da se ti kaj zgodi. In če se nama je že "moralo" kaj zgoditi, je to še vedno precej mil dogodek. Res pa se ob takem trenutku zaveš, kako malo te loči od krasnega sončnega dne, brezskrbne smuke do trenutka, ko…





Lepi Vršič (Miha_D., 19.11.2017)

No, dragi moji, pa smo se spet preložili na smuči. Tokrat že zelo zgodaj, saj že dolgo ne pomnim, da bi sredi novembra turni smukači objavljali take množine zapisov na TKG. Da bi seveda preveč ne zaostajali za primati letošnje turno smučarske sezone in da nas morda Mišo J., ki je v e-Gori v številkah, indeksih, stopnjah, odstotkih, povprečjih, korelacijskih koeficientih in drugih parametrih tako lepo priobčil pretekle dogodivščine na TKG, uvrsti v katero od statističnih rubrik, se nas je pet željnih vijuganja po belih deviških strmalih zbasalo v pločevinasti samogib in oddrvelo iz turobno sivega stolnega mesta mimo Trbiža do Ukev (it. Ugovizza). Tam zavijemo v dolino, ki se vleče proti avstrijanski meji, in izstopimo v sončen dan na parkirišču oštarije Pri gamsu (46,54406 13,47471). Brž se postavimo na smuči in odmeljemo po čarno lesketajočem se snegu mimo porumenelih macesnov in idiličnih koč v breg proti Lepemu Vršču (Cima Bella). Po dobrih dveh urah stojimo na vrhu. Duše si privežemo s šilcem hruškove žganjice, toplim čajem, sendviči in drugimi popotnimi dobrotami. A glej ga vraga. Ko si takole zadovoljno polnimo vampe, se iznenada iz daljave pripode temno sivi oblaki, zakrijejo žolto solnce in nam prinesejo nič kaj prijeten snežni metež. Urno se spravimo na smuči in odvijugamo v dolino. Sneg je lepo uležan in predelan, nekoliko že zvožen, tupatam ponuja tudi skorjaste izzive. Vesela druščina uživa v sukanju smuči po širokih odprtih flankah in zasneženih kolovozih. Staro in mlado med 22. in 59. leti se trudi iz svojih zasedenih trupel izvleči največ, kar more, in si sopihajoče dokazovati, da smukaške veščine lanske sezone še niso šle v pozabo. Obče gledano smukaška premiera, ki jo uprizarja kvintet, ni slaba. Prvo dejanje smučarske veseloigre se zaključi z odmorom na pivu v koči Rosic (46,5467713 13,47068) in ko pridemo do sape, sledi še zadnje dejanje, to je nekaj kratkih zavojev do parkirišča. Za vas smo se silno trudili Sonja, Boštjan, Luka, Jure in Miha.





Ratitovec (MajaLusina, 18.11.2017)

Iznad oblakov ...

Mosti-RATITOVEC-Mosti

Z avtomobilom se pripelješ cca 50m naprej od križišča na Mosteh.
Snega dovolj, le proti vrhu razpihan. Hoja odlična. Za spust mimo Rudnika do Vratc priporočljive "makedamke", po Klomski cesti vse do Mosti pa bomba.
Domači, Ratitovški svet ima na smučeh zares svoj čar. Ponovimo, ko še malo pobeli.

Extreme team Rožca: Rafko, France in Maja

"GOTTA GET UP - TO GET DOWN!"
☁🌞🎿🗻❄👌💣🔝





Veliki Zvoh (Damjan_S., 19.11.2017)

Kljub precejšnjemu zanimanju za turo sva se zjutraj z Lidijo sama zapeljala do doma na Gospincu, kjer sva parkirala, stopila na smuči in se pod vrhom Krvavca vzpela na V. Zvoh. Sneg je bil mestoma zelo trd, tako da sva si pomagala s srenači. Če se je med vzpenjanjem nebo nad Gorenjsko zapiralo, sva do avta prismučala v soncu. Spust je bil kombinacija vijuganja po umetnem pršiču in precej trdnem snegu, v celoti gledano pa povsem zadostil najinemu smučarskemu poželenju. Še zdaleč nisva bila edina, ki sva izkoristila, da smučišče še ne obratuje, ga pa pospešeno zasnežujejo. V dolini pa megleno morje ...





Debeli vrh in Mrežce (Silvo1952, 18.11.2017)

Snega na Pokljuki bore malo, a z višino naraste. Najprej smo se povzpeli na Debeli vrh. Smuka po trdem, deloma skorjastem snegu odlična. Nižje smo prestopili dolinico in se povzpeli po južnem grebenu na Mrežce ter odsmučali proti Razorju in nato prečili zahodno pobočje Mrežc. Smuka dobra do nižjeležečega gozda, kjer je snega manj in skale že kukajo iz snega.
Na celotni turi nismo srečali turnih smučarjev, le nekaj pohodnikov na Mrežce. Več jutri na: http://www.gore-ljudje.net/objava/137456/





Viševnik (Gumpi, 19.11.2017)

Viševnik je seveda klasika, če kreneš zgodaj zjutraj in nimaš prav veliko časa. Okoli petih smo se pregoljufali skozi ožino na začetku ceste proti smučišču in ob njem parkirali. Se da, ne pa poskušat rinit prepogumno kam naprej, saj se je ravno pred nami en avto pogreznil v sneg. Snega je načeloma zadosti. Na smučišču in nad njim se najde kakšen kamen ali manjša kopnina, gor grede ti nebodigatreba ne motijo, pa tudi navzdol se jim s primerno dioptrijo da izogniti. Da je že tu, pa tudi višje gori (skoraj) vse prehojeno, naluknjano, zrito in zvoženo, nima smisla govoriti. Bolj je pomembno, da je bil zjutraj sneg še trd in da se z nekaj smisla da najti še nezvožena pobočja, ki omogočajo uživaško zavijanje. Ob vzponu in seveda tudi spustu je treba imeti v mislih, da se je tik pod vrhom, pristop nanj je mestoma leden, enkrat v preteklih dneh odpeljal manjši talni plaz, velika poka kaže, da bo znani fizikalni zakon kmalu občutila še kakšne pol metra široka plast snega na zgornjem robu. Smučali smo proti žlebu, pa nad njim zavili levo in zvezno peljali navzdol do Zlatih vod in naprej. Nekaj pred osmo gneče še ni bilo, seveda pa ni upati, da sedaj proti vrhu že ni prava kolona takšnih in drugačnih pohodnikov.





Nad Šitom glava (Aleš, 18.11.2017)

Do Dovjega megla, naprej pa šajba skoraj brez oblačka

Ne se ustrašit znaka, ki sporoča, da je cesta na Vršič zaprta pri Ruski kapelici. Cesta je splužena do čistega do vrha.

Z Vršiča sem štartal šele malo pred dvanajsto, takrat bi se moral odpeljati dejansko z vrha. Na Mojstrovko so bile procesije, Grebenc je nevozen zgornjih ca 100 vm. Jaz sem bil pa sam... šele na povratku sem srečal nekaj mučenikov.

Razmere: na soncu se zgornjih nekaj centimetrov ojuži, odvisno od podlage spodaj se včasih tudi predre ali pa samo zdrsne. Kakor hitro prideš v senco rata vse skupaj beton (super podlaga za naprej), tako da so psi komaj potegnili čez nekaj odsekov. Če je bil ta predel prej na soncu, rata skorja skoraj v trenutku.

Sneg še ni čisto predelan, občasno se udre, posebej vršna flanka pa je malo tudi gnila. Drugje večinoma drži.

Vsekakor vrhunsko za ta datum, splača se bit okrog 12h na vrhu





Struška, Ptičji vrh (Marina, 18.11.2017)

Od doma v rahlem dežju in megli, na prakirišču na Križevcu pa že modro nebo nad nami. Že pri avtu smo šli na smučmi. Snega je kmalu dovolj, gor grede je bilo kar pomrznjeno. Smuka z vrha do Belske planine odlična, pod kočo pa je bil sneg že južen in imeli smo občutek, da se vračamo s spomladanske smuke. Mimogrede smo skočili še na Ptičji vrh. Nekateri so vztrajali s smučmi do avta, nekateri pa smo jih sneli kakšnih 200 m prej.





Kredarica-Triglav (Matjaz, 18.11.2017)

Po napornem delovnem tednu danes zopet na svobodi.
Cesta v Krmo prevozna do konca.Po poti navzgor sem smuče nosil do Malega polja,naprej je šlo na dilcah do Kredarce.
Razmere danes so bile več kot odlične.Sneg je pomrznil,skorja se ni predirala.Jaz sem smučal po zimski smeri,ruševje pod Ulicami je pod snegom,presmučana je tudi Kurica,razmere po pripovedovanju prijatelja Bogdana tudi ok.Prečka pod Draškimi vrhovi je vozna v celoti.Je pa rodeo in stegna trpijo.Na koncu se je bilo pa potrebno čez vejevje pet min.hoje zbasat do poti.Naprej sem 10.min.nosil,ko se pot položi pa se je dalo zopet na dilcah.
Na vrh sem danes po zadnjem sneženju potegnil gaz.Razmere so zimske,treba je biti previden,ni pa nekih posebnosti.Kdor je hodil gor pozimi ve,za ostale ne delam nobene reklame.
Matjaz





Hruški vrh (MatijaK, 18.11.2017)

Smuka super, odjuga precej, tako da za široke smuči ni bilo težav :) od štarta po gozdni cesti že počasi kopni, tako da cca. 10 min hoje -> in <- do avta. Snega je dovolj, a vseeno previdno saj ga je ponekod zaradi sonca in vsaj zame visokih temperatur že precej pobralo.





Prevala (Mišo_Jenčič, 18.11.2017)

Žičnice na italijanski strani Kanina še ne delajo, a smučarjev je bilo toliko kot da bi delale (po mojem smo srečali več kot 200 turnih smučarjev). Proga je bila za vzpon kar trda, mestoma ledena, in srenači niso bili odveč; se je dalo pa dovolj enostavno tudi brez njih. Ko smo dosegli Prevalo, nam vzpon po odprti progi (na Škrbino pod Prestreljenikom) ni dišal, zato smo se vzpeli do gornje postaje gondole Prevala. Čeprav so bile proge (dokler je bil zvezen sneg) lepo poteptane, je bil sneg zelo trd in smuka ni bila poseben užitek. Zadnjih 150 višincev pa je snega le za vzorec, nekateri so sneli smuči, a se je dalo z malo abručanja, pluženja in sem ter tja kakšnim prestopom pripeljati do parkirišča brez omembe vrednih prask na smučeh.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

5591 (od 17 Nov 17)
Stevilo trenutno prikljucenih uporabnikov: 11

 
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
NovaVsebinaVse.html
--- manus