sobota 27.april 2024 - 05:49 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 50.2 Soška fronta 2 of 4 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj, IC, (061)112-122 int.10-21" 84 lines 6-NOV-1992 13:22 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj, IC, (061)112-122 int.10-21" 84 lines 6-NOV-1992 13:22 -< "Čudež" pri Kobaridu >- -------------------------------------------------------------------------------- Razlogi za avstrijsko ofenzivo oktobra 1917: jeseni leta 1917 je bil notranje politični položaj v Avstro-Ogrski težak. Prav tako je bil težak vojaški položaj. Avstrijci so komaj zadržali Italijane v 11. ofenzivi, le-ti pa so že začeli premišljevati o novem napadu, ki bi ga Avstrijci zadržali še težje. Tako se je vojaški in politični vrh odločil za ofenzivo, s katero bi - težišče bojev prenesli na italijanska tla; - dvignili moralo ljudi, predvsem vojske; - se nadejali velike količine zaplenjenega vojaškega materiala; - morda prisilili Italijane na separatni mir. Ker so menili, da imajo sami premalo vojaštva za tako operacijo, so za pomoč zaprosili Nemce in jo tudi dobili. Avstrijci so računali, da bi jim proti 60 italijanskim divizijam uspelo zbrati 42 divizij in ustrezno količino artilerije. Za takratni način bojevanja je veljalo, da šele razmerje 2:1 v korist napadalca zagotavlja uspeh; Italijani so v 11 ofenzivah bili v premoči med 2,5:1 in 3:1 ! Ko so priprave za ofenzivo stekle, so morali rešiti ogromne logistične težave. Preko težko dostopnega terena in nanj je bilo treba spraviti ogromne količine materiala in ljudi. Tako so v 4 tednih med drugim prepeljali - 9 novih divizij s pripadajočo artilerijo - 4 mio artilerijskih projektilov - 1.300 vagonov gradbenega materiala - 200 vagonov sanitetnega materiala - 60.000 konj in živine za zakol Vsega skupaj 3.400 vlakov v mesecu dni oziroma 120 dnevno! Za ureditev in vzdrževanje infrastrukture so potrebovali 30.000 ljudi. Del pehote je šele zadnji hip v pospešenih nočnih marših zasedel bojno črto. Avstrijcem je šlo pri pripravah na roke slabo vreme z veliko megle, tako da Italijani niso mogli imeti pregleda nad dogajanjem v zaledju. Tako je bilo 24. oktobra na celotni soški fronti razmerje moči: Italijani Avstrijci in Nemci bataljonov 608 470 topov 3790 3630 minometov 866 2400 Šifra za napad je bila Waffentreue (zvestoba v orožju). Težišče napada so Avstrijci postavili na črti med Rombonom in Banjšicami, ker so računali, da bodo na tem odseku najhitreje prebili vse tri obrambne linije, ki so jih Italijani sicer dobro utrdili, a postavili blizu eno druge. Vreme je bilo iz 23. oktobra na 24. slabo. V hribih je zapadel sneg, v dolinah je deževalo in celotni sektor je bil v megli. Ob 2h zjutraj so Avstrijci od Rombona pa do Banjšic zasuli Italijane na začetku s plinskimi, kasneje pa še z rušilnimi granatami. Topovi so bili že prej skrbno naravnani, tako da so takoj na začetku imeli Italijani ogromno izgub, tudi v zaledju. Obstreljevanje je trajalo do 8. ure, ke je prešla v napad pehota. Na Rombonu so se sprva Italijani zagrizeno upirali, saj so imeli komunikacije z dolino prekinjene, zaradi slabega vremena pa tudi niso imeli pregleda nad dogajanjem v dolini. Šele, ko so bili obkoljeni, so klonili. Prodor po dolini pred Bovcem se je posrečil predvsem zato, ker je plinski napad popolnoma presenetil Italijane. Nastala je panika, zveze so bile prekinjene in v nepopisni zmedi so se Italijani začeli umikati. Avstrijci in Nemci so napredovali po dolini proti Kobaridu. Naslednji napadalni odsek je bil med Vršičem in sedlom Vrata na grebenu, ki poteka zahodno od Krna proti Bovcu. Skozi Drežnico so pridrli do Kobarida. Greben med Krnčico in Krnom ter sam vrh Krna so na začetku pustili pri miru. Udarili so tudi med Batognico in Mrzlim vrhom. Tudi tam so hitro prodrli v dolino. Krn je bil obkoljen in postalo je samo še vprašanje časa, kdaj bo padel. Vendar so se italijanski alpini hrabro borili. Izveden je bil tudi napad in preboj na Banjšicah. Morala italijanske vojske je bila zlomljena že prvi dan. Veliko se jih je predalo ali pa so se brezglavo umikali. Tudi drugi dan so Avstrijci in Nemci strahovito napadali. Osvojili so verigo Kobariškega Stola in odsek med Ježo in Globočakom, gorski hrbet nad Sočo. Od neosvojenih vrhov je nad Sočo ostal le Matajur. Italijanom je ostala le še tretja obrambna linija na črti Breškega Jalovca. Ta je padla tretjega dne, prav tako Matajur in ves greben Kolovrata. Četrti dan je padla Gorica, zavzet je bil Čedad in pot v Forlansko dolino je bila odprta. Fronte na Soči ni bilo več. Prodor Avstrijcev in Nemcev so Italijani ustavili šele na bregovih od jesenskega dežja narasle reke Piave.
|
***pico
3.141.24.134(0)
1207567 (677210,197,530160)
1167964 (655438,66,512460)
razmere.e-gora.si