Informacije
|
sreda 24.april 2024 - 22:55
Informacije
|
Razmere v gorah |
 RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 52.19 111 izletov po slovenskih gorah 19 of 20 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 91 lines 7-SEP-1994 13:16 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 91 lines 7-SEP-1994 13:16 -< Znova po bohinjskih gorah >- -------------------------------------------------------------------------------- Kadar me prijatelj in njegova punca povabita v hribe, radi izberemo eno izmed tur, opisanih v priljubljeni knjigi "Stritarjevih 111". Tudi spomladi smo porabili nekaj idej za krajše izlete. Junija smo šli na Nanos po kondicijo za poletne ture v bohinjske gore. Čeprav ni bilo potrebe, da bi si opis natančno ogledali, je pogovor vseeno nanesel na knjigo. Prijatelj je trdil, da je na začetku junija na Dobrči videl Andreja Stritarja z družino. Svojo trditev je podkrepil s tem, da so ga drugi člani družine klicali Andrej, da so vsi imeli obilo znanja in izkušenj o hribih, da jih dež čisto nič ni motil, da je imel Andrej izrazito razvita meča, kar priča o tem, da pogosto hodi v hribe. Andrejeva pripomba v naslednjem tednu je bila - to je bil lahko le njegov dvojnik. Ko sem prijatelju povedal, da le ni bil Andrej, je njegova punca rekla: "Saj sem pogledala v vpisno knjigo v koči in tam je črno na belem pisalo - Andrej Štremfelj". Njena usta so ostala še naprej odprta... Naslednjo skupno turo smo 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebozetja, naredili na Storžič. Več kot 15 let nisem bil na njem, zato sem pristal na izbiro cilja. Svoj vpliv je imelo tudi nestabilno vreme, tako da se za izlet v Julijce nismo odločili. Ko smo se pripeljali pod Storžič, je izgledalo, kot da se slovenci množično pripravljajo na vnebohod. Velika večina jih ne bo prišla višje od Storžiča. Oče in mama, ki sta tudi šla zraven, sta množičnost veliko bolje prenašala kot mi trije. Tako kot večina upokojencev, tudi onadva najraje hodita na izlete ob vikendih. Kdo bi jih razumel. Mi smo še malo pogledali, ali je pot prava, ali se pot odcepi že na začetku ali šele kasneje. Drugi pa - kot bi vsi natančno poznali poti, brez kančka dvoma so se napotili po pravi poti in zavili na pravem odcepu. Ali pa je deloval nagon čredništva. K sreči smo izbrali isto smer, sicer bi se počutili, kot bi plavali proti toku. Zjutraj smo začeli prepozno, na vrhu za nas ni bilo več prostora. Tudi nekaj znancev smo srečali. Je toliko ljudi izkoristilo prvi lepši vikend po nekaj tednih slabega vremena ali je to bila običajna gneča? Zadnjo nedeljo v avgustu je bil na vrsti Škednjovec. Lansko leto nas je na planini Jezerce ustavilo slabo vreme. Tokrat smo za vzpon izbrali varianto čez planino V Lazu in preko Lazovškega prevala. Na poti z Blata proti planini Jezero je bil pravi direndaj. Na začetku smo srečali fantka, ki je na vso moč tekel mimo nas navzdol, tako da nas je zaskrbelo, ali se ni morda pripetila nesreča. Skupinici ljudi, ki je hodila za nami, je naznanil, da so zelo počasni, in se zopet pognal po poti navzgor. Nismo mogli preveriti, ali je omagal po petnajstih minutah ali celo prej. Po desetih minutah smo zavili na osamljen odcep proti planini V Lazu. Dolina pod Škednjovcem je bila izredno slikovita. Iztekla se je ravno na sedlu med Vrhom Hribaric in Škednjovcem. Bogato smo bili nagrajeni z razgledom, ki se nam je ponujal od tam. Ugotovili smo, da je sedlo v knjigi narisano morda nekoliko prenizko in da je dejansko vzpon s sedla na vrh gore krajši. Najzahtevnejši del poti je bil greben od malega vrha naprej, ki se ga prijatelja nista lotila. Za sestop smo izbrali smer proti planini Krstenica. Ko smo naleteli na markirano pot proti Mišeljskem prevalu, smi ji sledili v levo navzdol, dokler se markacije niso izgubile nazaj navzgor proti sedlu. Po travi smo se spustili v dolino, kjer smo zopet naleteli na slabše uhojeno pot po dolini čez dolce, kot jih imenuje Andrej v svojem vodniku. Škednjovec ni najvišji vrh na tem območju, vzpon nanj pa je prav gotovo eden izmed najlepših. Če primerjam skupne dolžine tur na Debeli vrh, Škednjovec in Zelnarico, se mi razmerja ne zdijo prava. Debeli vrh je najbližji in najlažje pristopen. Sledi mu Škednjovec, ki je dlje in ima več brezpotja. Zelnarica je po dolžini ture najzahtevnejša. Tako imata Debeli vrh in Zelnarica enako skupno dolžino ture, Škednjovec pa manj. Debelemu vrhu bi nekaj časa odvzel, Škednjovcu pa nekaj časa dodal. @e v naslednjih dneh smo načrtovali turo na Zelnarico. Zaradi neugodne vremenske napovedi smo mislili, da se bomo morali vzponu na goro odpovedati. Vreme v sredo le ni bilo tako slabo, kot so napovedovali Branko & Co. Nevihte v sredo zvečer tudi niso vplivale na naše prepričanje, da bo tudi v četrtek vreme boljše, kot je bila vremenska napoved. Tako smo se naslednji dan zjutraj zopet zapeljali na planino Blato in za petsto tolarjev dobili parkirni listek, spomin na iznajdlive bohinjce. @al sem ugotovil, da so bili podatki v Jani popolnoma pravilni in na planini Jezero ni bilo mladih in brhkih planšaric, temveč le upokojenci, predvsem z jeseniškega konca. Na poti proti Mali Tičarici nas je med oskrbovanjem koče pri Triglavskih jezerih nekajkrat preletel helikopter. Očitno so za vikend planinci izropali zadnje zaloge hrane, da o pijači ne govorimo. Zaradi nagle pooblačitve v triglavskem pogorju smo se nadaljnemu vzponu po grebenu proti Zelnarici odpovedali. Vračali smo se čez lepo planino Viševnik. Vrhove so večkrat zagrnili oblaki, a jih je veter vedno znova razpihal. Ugodno vreme je k sreči zdržalo do poznega popoldneva. Na Ribčevem Lazu smo se ob kozarcu piva odločili, da to ne bo naša zadnja letošnja tura po knjigi 111. Takrat smo na varnem opazovali nevihte in plohe, ki so znova in znova divjale preko Triglava in okolice.
|
***pico
3.15.190.144(0)
1182092 (663046,196,518850)
1142985 (641624,66,501295)
razmere.e-gora.si
