petek 26.april 2024 - 07:06 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 55.53 Kocna? 53 of 55 ANIMUS::MODIC 108 lines 21-DEC-1993 20:38 ANIMUS::MODIC 108 lines 21-DEC-1993 20:38 -< PRIZNAM! in še nekaj splošnih >- -------------------------------------------------------------------------------- > S tistim > rekorderstvom sem pa mislil take, ki petmesečnega otroka nosijo > sredi zime na Sedmera, pa osemmesečnega sredi hude poletne vročine > na Veliki vrh v Košuti ipd. To ni pametno in razumem le kot > neke vrste rekorderstvo. Če pa si že sam tako želiš, ne bi smel > spravljati s takimi dejanji v nevarnost še otrok, kar nekateri > seveda delajo. Priznam. Ta nesrečni rekorder s Košute sem jaz :-( .Priznam zato, da boste v bodoče vedeli s kakšnim tipom imate opraviti, saj se v tej konferenci nameravam še oglašati. Mimogrede, tole je moj prvenec v NOTES sploh, saj sem šele pred nekaj dnevi dobil dostop do tega sistema. Zato pa sem nekaj zadnjih noči %-), ko ugasnem računalnik, saj je stvar res nad vse zanimiva. Zdaj pa k opravičevanju, posipanju s pepelom in kritiziranju. Ko sem bral temo KOČNA? sem vedno bolj ugotavljal, da nas je velika večina ljudi pri nastopih pred javnostjo precej svetohlinskih. A o tem malo kasneje, saj moram najprej sam poskusiti oprati svoj obraz, ko mi je že moj 10-letni planinski sodrug le preveč stopil na kurji uč. Praviš,Marjan, da sem zagrešil rekorderstvo in tvegal svoje in sinovo življenje, ko sem ga trogal v tiste višave in si pred tem, grešnik, celo pomagal z avtom, ki je uničeval gozdno cesto do pod planine Dovžanke. Vidiš, jaz pa pri vsem tem ne vidim prav nič slabega. Najprej starost: Blaž je takrat imel 10 in ne 8 mesecev (no, to res ni bistveno). Nato neznosna poletna vročina: lanskega julija je bilo res silno vroče in eden od razlogov, da sem rinil tja gor je bila ravno vročina V DOLINI. Običajno v tem letnem času vročina z višino pada, mar ne? (Pošteno: glavni razlog za to in ostala moja podobna rekorderstva je kljub vsemu predvsem MOJA želja po hribih).Na Kofcah je bilo v resnici čudovito prijetno, medtem ko je bilo na Velikem vrhu že za odtenek prhladno! In nazadnje rekorderstvo samo: nisem toliko vase zaverovan, da bi mislil, da sem bil s sinom v kakršnikoli kategoriji prvi tam gor in da sem postavil kakršen koli rekord. Enostavno sem šel v konec, ki mi je v Karavankah daleč najljubši in pri tem nesel še sina s seboj. In naj pri tem povem, da je nošnja v nahrbtniku vedno bilo eno od sinovih najljubših 'opravil' in da na nobeni od tur ni pokazal niti najmanjšega znaka protesta do takšnega transporta. Pa še o nevarnostih: ne vidim, da bi bila ta tura objektivno kaj bistveno bolj nevarna od najine skoraj vsakodnevne nošnje na Šmarno goro! Višina 2000 pa tudi še ni taka, da bi kdo zaradi nje moral ravno hlastati za zrakom, tudi 10-mesečni otrok ne. Nahrbtnik pa tudi ni bil preperel ali kaj podobnega, da bi mi mali lahko iz njega padel (čeprav je ta isti nahrbtnik jahala že tvoja Urška). Razloži mi torej, š čim sem torej tako izpostavljal nevarnosti nedolžno življenje. Celo nasprotno, ko sem zdajle brskal po spominu, kam vse sem ga nosil usodi v naročje, sem zadovoljen ugotovil, da sem najbrž kljub vemu le uspel obdržati na štriku vraga v sebi, ki se mu reče REKORDER. Presodite: greh, o katerem gre beseda tu, potem Begunjščica z juga,Ratitovec,Dobrča,Debela peč z juga, Rašica,Polhograjska Grmada, pa seveda Šmarna gora nekaj desetkrat. Rekel bi, šolske ture za tako vrsto početja. Bral sem tudi o ljudeh, ki so z majhnimi otroki vandrali po Himalaji, prečili Alpe, Afriko itd, pa še nikoli nisem bral, da bi se kdo od teh otrok na teh potovanjih ne imel super. Najbrž bolje od vsakega vrstnika, ki se uči prvih korakov med betonom in pločevino. In moj in Marjanov skupni kamerad redno hodi z malčkom na nekajdnevna šotorska taborenja po naši deželici, pa najbrž zaradi tega ni zakašljal niti enkrat več, kot bi sicer. Jaz sam si recimo takih zadev enostavno ne upam, pa zato o teh ljudeh ne mislim, da se gredo rekorderstvo. Sicer pa, Marjan, ali se nismo za letošnjo jesen menili za planinski tabor malčkov nekje v divjini, pa takrat nisi niti namignil, da bo to mogoče dišalo po rekorderstvu (sicer pa iz vsega itak ni bilo nič) ? Pa še eno je po mojem značilno za rekorderstvo: o podvigu mora biti seveda čim bolje in v čim obširneje seznanjena javnost! Jaz sem bil o svojih podvigih previdno tiho, nobene redakcije nisem obveščal o nameravanih ekspedicijah, nobenih reportaž nisem pošiljal v objavo. Zdaj pa nekaj bolj splošnih opažanj o temah v KOČNI?. 1. MNO@ICE V SKRITIH KOTIČKIH: na žalost smo tudi sami vedno element v množici, ki se v nekem trenutku nahaja v enem od skritih kotičkov. Enako, kot si mi mislimo o ostalih v tej množici, si enako upravičeno lahko o nas misli kdorkoli drug v tej množici. Če ljudje odkrivajo kotičke, za katere smo mislili, da so bili od boga dani samo nam, je to problem v nas samih in ne v ljudeh. In je neumnost razmišljati o prepovedih tiskanja vodniških opisov v take konce ipd. Še najbolj bosa je pa tista v smislu: 'tudi sam sem bil nekoč zelenec, a sem v te božje hrame vstopal po prstih in spoštljivo, ne pa tako kot ta sodrga zdaj ....'. Z golimi nogami prečil Triglav, da ne bi z vibrami preveč poškodoval te svete zemlje, kaj ? ;-) 2. GORSKE,GOZDNE,... CESTE: ljudje smo pač taki, Slovenci pa še posebej, da najprej gledamo na svojo rit. Kdor je hotel na to temo izpasti razumen je zaključil v tem smislu: rampe in cestnine da, vendar naj se potem ta denar namensko uporabi, se bomo potem vsaj vozili po dobrih cestah pod vršace. Jaz pa grem staviti karkoli,da bi vsak od teh in tudi vsi ostali zavili 500m pred mitnico na skrito obvoznico, če bi le obstajala.Za vzdrževanje ceste naj plačuje kak drug cepec,jaz jih bom tukajle peljal scat, bi si pri tem mislil. (se še spomniš, Marjan, kako sva pod Glocknerjem spala v Yugotu 300 m pred mitnico in ponoči enkrat ali dvakrat šla kukat, če je mitničar že šel spat, ker sva v PV prebrala ,da se ponoči da mimo rampe?) Kdo od nas pa še ni mirno peljal mimo znaka za prepoved prometa in nato parkiral kje v Koncu, na Blatu, v Zapodnu,... ? In če že, tega ni storil ker bi se mu smilila gorska narava ali celo cesta, ampak zgolj in smo AVTO !!! 3. O MAZAČIH RDEČE-BELIH GRAFITOV, ZABIJALCIH KLINOV ipd: o prepovedi za nove poti soglašam z večino, ne delim pa mnenja z nekaterimi, ki v teh ljudeh vidijo vandale in uničevalce. Meni recimo se ni še nikoli zmeglilo v navalu besa, ko sem po kakšni brezpotni pustolovščini na koncu spet prišel na markirano pot. Nasprotno, v takih primerih sem se največkrat počutil nekako psihično razbremenjenega in olajšanega. Razen tega pa najbrž brez markacij, klinov in zajl ne bi nikoli zašel v gore. Pa velika večina drugih tudi ne. Preveč na dolgo sem napisal tole vse skupaj, vem. Pa še to me skrbi, kako bom zdaj tole spravil v NOTES. Jure Modic, Tacen P.S. Marjan, kdaj gremo spet kaj v hribe ?
|
***pico
3.145.151.141(0)
1197063 (670187,197,526679)
1157663 (648550,66,509047)
razmere.e-gora.si