Informacije
|
sreda 24.april 2024 - 21:48
Informacije
|
Razmere v gorah |
 RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 6.26 Paberki 26 of 172 VEGA::VRHOVEC 111 lines 5-DEC-1989 11:28 VEGA::VRHOVEC 111 lines 5-DEC-1989 11:28 -< Pobude za odprtje koc pozimi >- -------------------------------------------------------------------------------- Tomaž Vrhovec Pozimi odprte koče v gorah in zimske sobe Še pred nekaj leti je bila navada, da se planinske poti po visokogorju v jeseni spraznijo. Jeseni je dan krajši, vreme postane bolj hladno in manj zanesljivo, pojavi se prvi sneg in zmrzal. Z zgodnjo jesenjo, večinoma v začetku oktobra, konec septembra, planinska društva zapro svoje koče po visokogorju in jih ponovno odpro v začetku poletja, junija ali julija. Obiskovalci gora so s časom začeli spreminjati svoje navade. Gore postajajo vedno bolj obiskane tudi jeseni, pozimi in spomladi. Poletna gneča v okolici najbolj obiskanih vrhov, želja po doživljanju gora v samoti, čudovita doživetja v jesenskih in zimskih mesecih (jesenske barve, sneg, turna smuka, zimski pristopi) in sprememba življenjskega sloga, ki za vrednoto postavlja celoletno aktivno rekreativno dejavnost, so povzročili, da tudi v času zaprtih koč mimo njih hodi vse več ljudi. Planinske koče imajo v času, ko niso oskrbovane, večinoma odprte zimske sobe. Pri novejših oziroma pri obnovljenih kočah so zimske sobe prav prijetne. Obiskovalci gora se v zimskih sobah ustavljajo, si tam najdejo zavetje in prenočujejo. Zimsko sobo pravi planinec za seboj pospravi in pripravi naslednjemu planincu za uporabo. Zimska idila v gorah pa se ruši, vsaj kar zadeva zimske sobe. Zimske sobe ob kočah, ki stoje ob zelo obiskanih zimskih ciljih (na primer na Kamniškem in Kokrskem sedlu, na Velem polju, pri Triglavskih jezerih, pri Krnskih jezerih, v Vratih) so postale preobremenjene z obiskom. Posebno velik obisk je po teh kočah ob velikih praznikih konec novembra, konec decembra in v začetku maja, ko večdnevni delopust omogoča daljše ture po gorah. Posledica velikega obiska planincev, pa predvsem tudi drugih obiskovalcev gora, so dostikrat skoraj katastrofalne. Zimske sobe ostajajo nepospravljene, umazane, vlažne, drva pa pokurjena. Planinska društva se zaradi uničevanja njihove lastnine razburjajo in grozijo z zapiranjem zimskih sob. Nekateri razmišljajo, da bi v zimske sobe namestili kovinske postelje brez odej in da bi na steno nabili nabiralnike, v katere naj bi obiskovalci plačevali nočnine. Kaj storiti, da se želje in interesi vskladijo? Najbrž bi bila najbolj preprosta tista rešitev, ki je bila pri nas v gorah uveljavljena že pred vojno in prva leta po njej. Najbolj obiskane planinske koče in domovi v visokogorju so bili takrat tudi v času zimskih praznikov in turne smuke takrat odprti in oskrbovani. Mnogi starejši gorniki vedo povedati, da so bili nekateri legendarni oskrbniki v gorah kar po večji del zime, da so se nosači do koč prebijali skozi zamete in podobne junaške zgodbe. Do današnjih dni so je ohranile le nekatere postojanke, do katerih ne pelje splužena cesta in ne javna žičnica, ki so odprte vse leto, pri tem mislim na dom na Komni, dom v Tamarju, dom na Kofcah, Triglavski dom na Kredarici, ki ga čez zimo oskrbujejo meteorološki opazovalci, in morda še katero drugo. V današnjih razmerah najbrž ne bi bilo smiselno in ekonomsko opravičeno imeti odprte koče kar vso zimo, najbrž pa ne bi bilo neumestno razmišljati o odpiranju in delnem oskrbovanju najbolj obiskanih koč vsaj za večdnevne praznike in ob lepih koncih tedna jeseni, pozimi in spomladi. Zasilno oskrbovanje planinskih koč naj bi bilo urejeno tako, da so odprti in dostopni le nujni prostori v planinski koči (skupno ležišče, kuhinja, jedilnica), da sta ogrevanje in postrežba minimalna. Namen zasilnega oskrbovanja planinskih koč naj bi bil večkraten. Če je v koči zasilni oskrbnik, potem je mnogo manj možnosti, da pride do uničevanja zimskih sob oziroma drugih spalnic. Če je v koči zasilni oskrbnik, potem je seveda možno s prenočevanji in z minimalno postrežbo tudi nekaj zaslužiti in s tem kriti stroške za oskrbnika, za luč in za kurjavo. Z minimalno postrežbo, s sodelovanjem obiskovalcev koče pri pospravljanju in čiščenju koče je mogoče obiskovalce gora tudi vzgajati. Na odprte koče se planinci navadijo in jih zato še bolj pogosto obiskujejo. V zasilno odprto planinsko kočo obiskovalci gora seveda ne bodo vdirali, kot se je že zgodilo z Vodnikovo kočo na Velem polju, v delno oskrbovani koči ne bo nihče kuril pohištva v peči, potem ko bo zmanjkalo drv. Planinskim kočam bi občasno zimsko prezračevanje ob zasilnem odpiranju samo koristilo. Planinska društva bi veljalo vzpodbuditi, da k takim kočam organizirajo svoje izlete. Iz svojih izkušenj lahko potrdim, da se takšno zasilno odpiranje koče obnese. Tista leta, ko je bila naprimer koča pri Triglavskih jezerih za novo leto delno odprta, je bilo par tednov po tem okoli koče mnogo manj nesnage in zimska soba je bila mnogo bolj urejena, kot pa po novem letu 1989, ko koča po nekaj letih za novo leto ni bila delno odprta in je bilo zaradi izjemno lepega vremena v gorah zelo veliko obiskovalcev. Zasilno oskrbovanje koč bi seveda s seboj prineslo tudi težave. V želji za dolinskim obdobjem so naše planinske koče tudi po visokogorju opremljene s tekočo vodo in z izplakljivimi stranišči. Vodovodne napeljave seveda v zimskem mrazu ne morejo delovati in koče so zaradi tega slabše uporabne. Oskrbovanje s svežo hrano je pozimi večinoma nemogoče in tako bi bilo treba pozimi v zasilno odprtih kočah uporabljati le zaloge iz preteklega leta. Zaradi izplakljivih stranišč bi bilo treba napraviti zunanja suha stranišča in za njih tudi skrbeti, ne pa da so spomladi vse naokrog koč posejani iztrebki in toaletni papir. Pozimi je v gore lepo hoditi, očarljivo je turno smučati in se vzpenjati prek poledenelih sten. Tega se zaveda vse več planincev. S smotrnimi odločitvami in majhnimi investicijami je mogoče doseči, da se najbolj obiskane koče v visokogorju pozimi ob času večdnevnih praznikov zasilno oskrbujejo, s čemer bi se rešilo kar nekaj težav. Za takšne odločitve je potrebno nekaj dobre volje in preseganje miselnosti, da se pač ne splača ničesar narediti.
|
***pico
18.117.81.240(0)
1181962 (662916,196,518850)
1142859 (641498,66,501295)
razmere.e-gora.si
