četrtek 25.april 2024 - 15:42 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (31)
|
Note 6.53 Paberki 53 of 172 EROS::JENCIC "MiĹĄo JenÄiÄ" 67 lines 18-MAR-1991 12:03 EROS::JENCIC "Mišo Jenčič" 67 lines 18-MAR-1991 12:03 -< O smučanju izven urejenih smučišč - II. >- -------------------------------------------------------------------------------- No, sedaj pa res tehniki smučanja. Le-ta obsega cel spekter, tako kot je tudi kvaliteta snega lahko izredno raznolika. 1. V trdem oziroma ledenem snegu uporabljam enako tehniko kot na steptanem smučišču. Prav v teh razmerah opozorilo glede ne-divjanja še najbolj velja. Kakšno "hitro vijuganje" ali "veleslalomski zavoji" so neumnost! Velja tudi, da moramo pri večji hitrosti bolj robiti in lahko se zgodi, da zarobimo s podplatom turnega čevlja... Sam najraje uporabljam "zavoj s plužnim prestopom": poševni smuk, plužno prestavim gornjo smučko, odrinem in kontrolirano izpeljem zavoj do konca. Tak zavoj je možen pri relativno majhni hitrosti, poleg tega pa plužni položaj omogoča precejšnjo stabilnost v trenutku prenosa teže. 2. Ko je površina snega še vedno trdna, toda malo odtajana (ko "popusti"), tedaj doživimo najlepše smučanje sploh ("puter"). Obračanje je lahkotno, na smučeh lahko delaš, kar hočeš. O tehniki nima smisla kaj teoretizirati, opozororiti velja le, da ni nujno, da bo tak sneg trajal večno, zato kljub prešernim čustvom, ki nas tedaj prevzamejo, ni odveč kanček pazljivosti. 3. Temperatura oziroma trdnost snega se lahko le malo spremeni, pa pride do druge skrajnosti: ko se začne skorja predirati, postane smučanje izredno problematično. Takega snega ne znam zadovoljivo obvladovati (in me zanima, kako ga drugi); v odvisnosti od trdnosti skorje se skušam odločiti za eno izmed dveh skrajnosti: bodisi pri vsakem zavoju skočim in nasilno predrem skorjo, bodisi smučam čim bolj "nežno", z minimalnim obremenjevanjem, z enakomerno težo na obeh smučeh ter s plužnimi zavoji. Trdnost skorje dostikrat "testiram" z zabadanjem palic, preden se odločim za zavoj. Če je sneg res brezupen, pa si pomagam tudi z obrati na mestu za 180 stopinj. Kljub vsemu pa je smučanje v takem snegu bolj "ruženje", marsikdaj popestreno s padci. 4. Pri sicer še vedno relativno trdnem, toda konstantno predirajočem se snegu postane zvezno navezovanje zavojem zopet možno. Je pa tehnika precej zahtevna: smuči imam sklenjene, malenkostno (!) sem nagnjen nazaj in teža je na obeh smučeh. Imeti moram primerno hitrost, prvi zavoj naredim s poskokom, nato pa je treba ujeti pravi ritem močnega, toda zveznega obremenjevanja (torej ne skakanja) in iz enega zavoja me kar samo dvigne v naslednji zavoj. Seveda je pri tem najtežje dobiti občutek za pravilen ritem ter pravšnjo mero obremenjevanja. 5. Zgoraj opisana tehnika se obnese v različnih vrstah snega, odvisno od teže snega in globine prediranja (pri tem je treba prilagojevati obremenjevanje), toda pri močno gnilem snegu (t.j. težkem in globoko predirajočem se) ne pomaga več. Tedaj ponovno velja "znajdi se, kakor veš in znaš", sam največkrat poskušam skakati ali pa uporabljam dobri, stari plug. 6. To so najpogostejše vrste snega in tehnike, ki jih zanje uporabljam. "Celca", t.j. pršiča, po katerem ponavadi smučajo v francoskih in avstrijskih filmih ali spotih, na svojih turah praktično še nisem srečal. Pršič se v visokogorju namreč obdrži le nekaj dni po sneženju (ko načeloma groze plazovi), kasneje pa ga sonce in vetrovi (le-ti lahko že med samim sneženjem) tako ali drugače predelajo. - Nekajkrat sem naletel na 5 do 20 cm debelo plast pršiča na trdi podlagi in ni treba posebej poudarjati, da je smuka v takih razmerah ena sama poezija; tehnika smučanja se pri tanki plasti pršiča ne razlikuje dosti od tehnike na trdi podlagi (le gibanje je mehkejše); z naraščanjem debeline pršiča tehnika zvezno preide v tehniko smučanja po celcu, torej v navezovanje zavojev z mehkim gibanjem gor-dol. 7. Na koncu bi omenil še smučanje po kolovozih, po gosto zarastlem gozdu ipd. Še najraje uprabljam plug, vendar ne vedno tisto šolsko obliko s težo na obeh smučeh, ampak dostikrat vozim z eno smučko skoraj naravnost, z drugo pa zaviram po mehkejšem snegu (npr. tistem, ki so ga odplužili smučarji pred mano) ob poti. Tako, izmenično obremenjavanje zdaj ene, zdaj druge smučke je precej manj utrudljivo.
|
---gora
3.145.59.187(0)
1190329 (667084,196,523049)
1151048 (645537,66,505445)
razmere.e-gora.si