Informacije
|
sobota 20.april 2024 - 08:28
Informacije
|
Razmere v gorah |
 RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 60.1 Potepanja po Krasu 1 of 11 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-2" 110 lines 10-MAR-1994 12:03 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-2" 110 lines 10-MAR-1994 12:03 -< Repentabor >- -------------------------------------------------------------------------------- Repentabor ni ime kraja, temveč je pokrajinsko ime za celo območje, in obsega nekaj vasi. Na tem območju so vredni ogleda Prčji dol, Tabor, kraška hiša z muzejem v Velikem Repnu, jama v Briščkih in malo vstran svetišče na Vejni pri Proseku. Razpoložljiva zemljevida sta Pregledna karta občine Sežana 1:50.000 iz leta 1991 in pa seveda Atlas Slovenije. Prčji dol --------- Ko pripeljemo z mejnega prehoda Fernetiči na Opčine, je že na zgornjem koncu naselja desni odcep za Repentabor. Nanj nas pred hotelom Daneu opozori modra cestna tabla Monrupino. Po dveh kilometrih, ko dvakrat zapeljemo pod železnico in enkrat prečkamo napol izgrajeno avtocesto, na desni opazimo nekaj metrov pod cesto z lesom ograjen manjši parkirni prostor. Tu parkiramo in se po poti spustimo v dol. Prčji dol je podolgovata dolina, globoka do 70m. Na dnu, med drevjem, ki so ga zaradi lepšega videza posadili konec prejšnega stoletja, skriva jezerce, ki je prava znamenitost. Jezerce, ki po širini meri 30m, je oaza za vodne rastline. Zaradi stalnega vodnega vira je vegetacija zelo bujna. Domnevajo, da je bilo jezerce včasih večje, a se je z naplavinami počasi zasulo. Tako tudi predvidevajo, da bo nekoč jezerce popolnoma zasuto. Za strokovnjake je bila razložitev nastanek jezerca pravi izziv. Nastalo je nekaj teorij, od katerih je prevladala ta, da sta lapor in peščenjak, prisotna v vodi, počasi zamašila nekatere vodne poti v podzemlju, kar je povzročilo, da se je nivo talnice dvignil nad nivo dna doline. Tabor ----- Po cesti nadaljujemo do vasi Col. Po levem odcepu za Veliki Repen se peljemo naravnost do dela vasi z imenom Poklon. Na levi zagledamo svetišče in na križišču tudi tablo "Svetišče". @e v železni dobi je na tem mestu stalo gradišče (primorci radi uporabljajo naziv kaštelir) , ki je postalo največje v pokrajini s 1600m obzidja. Imelo je strateško pozicijo na prehodu v hribovitem zaledju Trsta. Ostankov s tistega časa ni več. Utrdbo so postavili tudi Rimljani. V 13. stoletju so zgradili cerkvico, ki je tudi ni več. Tista iz leta 1512 je bila večkrat prezidana in sedanji zvonik datira iz leta 1802. V cerkvi je najstarejši cerkveni arhiv v pokrajini. Pred napadi Turkov so postavili močno obzidje. Kraj ima od tod ime Tabor. Legenda pravi, da je ime Repentabor nastalo v časih, ko so ga napadali Turki. Ko je braniteljem zmanjkalo kamnov, so na napadalce začeli metati repo. Turki so se neznanega orožja menda tako ustrašili, da so jo jadrno popihali ... S tistih časov se na vzhodni strani vidi še 10m starega obzidja, globok jarek, ki je obzidje obdajal, pa je zasut. Zanimiva je še župnijska hiša gotskega sloga iz leta 1559. Še starejša je občinska hiša, zgrajena na koncu 15. stoletja na skali, visoki 3m. Tabor (418m) je lepa razgledna točka, zlati na sever. Kraška hiša ----------- V Veliki Repen zavijemo eno križišče prej (tabla "Rupin Grande"), kot smo zavili na Tabor. Ko pripeljemo v vas, nas že v prvem delu tabla usmeri desno navzgor med hiše. Od križišča je do hiše vsega 200m. Kraška hiša je tipična hiša z obzidjem. Na Tržaškem so prevladovali trije tipi hiš. Eden je bil ta, druge so bile vrstne hiše ob obali brez zemlje, tipične za ribiče in tretje so bile neograjene in brez dvorišča, običajno so stale na samem. Za kraško hišo je bilo značilno, da ji je bil dodan hlev s senikom, imela je streho za vozove, klet, svinjak in sanitarije. Vse skupaj so obzidali z visokim zidom. Vhodni portal je pri tej hiši iz 19. stoletja. Vklesane ima religiozne simbole in postavili so ga v času, ko je bilo kamnoseštvo v velikem razmahu. Večkrat so notranji del dvorišča omejevale poslopja sama, na zunanjo stran brez oken. Takšna je tudi ta. Dvorišče ima ponavadi dvignjen zbiralnik deževnice, žlebovi pa so bili povečini iz kamna in imeli vklesane tudi simbole. Hiša je za ogled odprta ob nedeljah in praznikih med 11h in 12.30 ter 15h in 17h. Briščki ------- V Briščke jo uberemo po naslednji varianti: od križišča v Velikem Repnu, kjer smo z glavne ceste zavili desno navzgor, se peljemo naravnost naprej še nekaj sto metrov v smeri Repniča (Rupin piccolo) do naslednjega križišča, ko zavijemo v levo. Tik pred Briščki nas lahko zavede tabla v desno, kot zavije glavna cesta, proti Repniču. Naravnost še nekaj sto metrov in vasi ne moremo zgrešiti. Namreč v desno nas popelje tabla za Papi sport, za povprečne Ljubljančane bolj znan kot jama sama. Sredi vasi, nasproti športne trgovine, zavijemo v desno (tokrat nas opozori tabla za jamo) in po nekaj sto metrih še v levo (zopet tabla). Kmalu pripeljemo do večjega parkirišča za obiskovalce jame, sam vhod z blagajno pa je malo dlje na desni. Ure, ko je na razpolago vodič, sicer spreminjajo v odvisnosti od povpraševanja, a v ponedeljkih imajo vedno zaprto. Obiski v decemberu so bili ob: 10h, 11h, 12h, 14.30, 15.30 in 16.30. Svetišče na Vejni ----------------- Na glavno cesto peljemo nazaj takole: prvo križišče desno, v križišču pri športni trgovini pa tudi desno proti Proseku. Po izrazitem desnem ovinku, ko sta za nami že stadion za baseball in odcep za Opčine, nas smerokaz usmeri levo proti svetišču. Visoko je 45m, stranice merijo po 60m. Deli se na spodnjo in zgornjo (glavno) cerkev. Nastalo je po zaobljubi, da postavijo Marijino svetišče, če Nemci ne bodo razstrelili pristanišča in zbombardirali mesta. Leta '58 se je papež odločil, da svetišče zares postavijo. Denar zanj so zbirali po celi Italiji in ga v letih '59 - '66 tudi zgradili. Predstavlja bratsko enotnost med vsemi narodi. V obeh nadstropjih je veliko oltarjev, posvečenim svetnikom vseh narodnosti, tako tudi oltar sv. Cirila in Metoda. Vsako leto ga obišče 2,5 miljona ljudi, mašujejo pa v šestih jezikih. Iz zgornjega nadstropja je izhod na teraso, od koder je lep razgled.
|
---gora
18.224.59.231(0)
1143529 (639869,195,503465)
1105614 (619156,66,486392)
razmere.e-gora.si
