Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
petek 29.marec 2024 - 11:18 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (41)



Note 60.10 Potepanja po Krasu 10 of 11 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 62 lines 25-JAN-1995 10:24
SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 62 lines 25-JAN-1995 10:24
-< Zanimivi kraji Kraškega roba >-
--------------------------------------------------------------------------------
Prvi izlet, ki ga predlagam, je bolj avtomobilistični. Ogledali si
bomo Socerb, Črni Kal, Osp, Podpeč, Zanigrad, Kubed in Gradec nad
Sočergo. Vmes je tudi nekaj hoje, tako da lahko izlet razpotegnemo čez
cel dan. Če nam ostane kaj časa, lahko vključimo vanj vzpon na Lipnik
iz Zazida (glej naslednjo notico).

Odcep za SOCERB je na tistem delu primorske magistrale, kjer se
cesta prevesi navzdol proti Črnemu Kalu. Grad stoji na apnencu ene od
izmed lusk. Z njega je krasen razgled na Trst in celoten Tržaški zaliv
od Savudrije do Gradeža. Stene so tu najvišje, preko 300m. V srednjem
veku je grad večkrat menjal lastnike, ker je ravno po Kraškem robu
potekala meja med Avstrijo in Beneško republiko. Kakih 300m vzhodno od
gradu je v borovem gozdičku vhod v Sveto jamo, legendarno bivališče
leta 284 umrlega tržaškega mučenika sv. Socerba. V njenem prvem delu je
eno redkih posvečenih jamskih svetišč.

ČRNI KAL je naša druga postaja. V kamnolomu so naleteli na ostanke
paleolitske dobe. Zvonik obnovljene cerkve sv. Valentina iz 17.
stoletja je zaradi premikajočega se terena nagnjen že za en meter. V
vasi je tudi najstarejša datirana hiša na območju Slovenije - Benkova
hiša iz leta 1489. Nad vasjo so ruševine gradu, ki ga je dal v II.
stoletju zgraditi istrski mejni grof Ulrik I. V steni sami je tudi
plezalni vrtec, zato brez težav najdemo kako pot na vrh.

Za OSP zavijemo pri spomeniku NOB pod Črnim Kalom. Bolj znan je
postal šele v zadnjih letih po vrtcu vrhunskih prostih plezalcev. V
njegovem udoru je klasično rastišče Tommasinijeve popkorese, prisrčne
rožice z belimi cvetovi. Udor je znan tudi po edinem samoniklem
rastišču lovorja v Sloveniji, ki je v temneje obarvanem gozdičku sredi
stene raste pa tam tudi zimzeleni hrast. V spodmolu se za gradom začne
Osapska jama, ki si jo z baterijo nekaj metrov lahko tudi ogledamo.

Za PODPEČ zavijemo levo dober kilometer po odcepu ceste proti
Buzetu. Po ozki cesti se pod Robom peljemo skozi Loko, Brezovico do
Podpeči. Vas je stisnjena v bregu nad in pod železnico. Zaradi
pomanjkanja prostora stojijo hiše stisnjeno in ena nad drugo. Vrh stene
je obnovljen obrambni stolp iz dobe beneškega gospostva, pod njim v
steni je obzidana jama, nekdaj zatočišče pred turškimi vpadi. Vse
skupaj je bilo zavarovano s topovi in se tako vključevalo v sistem
utrdb v "Dolini gradov" na meji med Avstrijo in Beneško republiko.

ZANIGRAD si bomo ogledali težje. Cesta vanj pelje le iz Hrastovelj
navzgor, tako da moramo iti tja bodisi peš ob progi iz Podpeči, bodisi
se po lažjem terenu spustimo dol s ceste proti Zazidu kake 3 km iz
Podpeči. V popolnoma zapuščeni vasi je cerkvica sv. Štefana iz 16.
stoletja in težko razpoznavni ostanki beneškega gradu. (Zanigrad naj bi
pomenil "zadnji grad").

KUBED je že na drugi strani doline Rižane. Dobro je ohranjeno
obzidje s stolpi nekdanjega beneškega gradu. Obnovljena srednjeveška
cerkev sv. Martina ima zvonik v obliki pentagona. Od tu je zelo lep
razgled na večji del Kraškega roba, v ozadju se vidi Slavnik. Še
lepšega imamo na cesti v bregu za vasjo.

GRADEC ravno tako spada v sklop pokrajine, predlagane za krajinski
park. Tik pred vasjo Sočerga je v desnem ovinku neoznačeni asfaltirani
odcep v levo navzgor na lepo rezgleden vrh. Od tod se je lepo
sprehoditi po markirani poti preko nižjega Badina dol do Mlinov na
državni meji. Pogled na skale Badina je lep tudi s ceste med obema
kontrolnima točkama mejnega prehoda. Z Gradca sem prvič zagledal lepa
travnata pobočja hribov južno (gledano od tu - desno) od Slavnika in ti
so predlog za naslednji izlet.



 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



---gora
54.242.96.240(0)
1004406 (562522,190,441694)
973771 (545586,66,428119)
razmere.e-gora.si