petek 29.marec 2024 - 11:18 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (41)
|
Note 60.10 Potepanja po Krasu 10 of 11 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 62 lines 25-JAN-1995 10:24 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 62 lines 25-JAN-1995 10:24 -< Zanimivi kraji Kraškega roba >- -------------------------------------------------------------------------------- Prvi izlet, ki ga predlagam, je bolj avtomobilistični. Ogledali si bomo Socerb, Črni Kal, Osp, Podpeč, Zanigrad, Kubed in Gradec nad Sočergo. Vmes je tudi nekaj hoje, tako da lahko izlet razpotegnemo čez cel dan. Če nam ostane kaj časa, lahko vključimo vanj vzpon na Lipnik iz Zazida (glej naslednjo notico). Odcep za SOCERB je na tistem delu primorske magistrale, kjer se cesta prevesi navzdol proti Črnemu Kalu. Grad stoji na apnencu ene od izmed lusk. Z njega je krasen razgled na Trst in celoten Tržaški zaliv od Savudrije do Gradeža. Stene so tu najvišje, preko 300m. V srednjem veku je grad večkrat menjal lastnike, ker je ravno po Kraškem robu potekala meja med Avstrijo in Beneško republiko. Kakih 300m vzhodno od gradu je v borovem gozdičku vhod v Sveto jamo, legendarno bivališče leta 284 umrlega tržaškega mučenika sv. Socerba. V njenem prvem delu je eno redkih posvečenih jamskih svetišč. ČRNI KAL je naša druga postaja. V kamnolomu so naleteli na ostanke paleolitske dobe. Zvonik obnovljene cerkve sv. Valentina iz 17. stoletja je zaradi premikajočega se terena nagnjen že za en meter. V vasi je tudi najstarejša datirana hiša na območju Slovenije - Benkova hiša iz leta 1489. Nad vasjo so ruševine gradu, ki ga je dal v II. stoletju zgraditi istrski mejni grof Ulrik I. V steni sami je tudi plezalni vrtec, zato brez težav najdemo kako pot na vrh. Za OSP zavijemo pri spomeniku NOB pod Črnim Kalom. Bolj znan je postal šele v zadnjih letih po vrtcu vrhunskih prostih plezalcev. V njegovem udoru je klasično rastišče Tommasinijeve popkorese, prisrčne rožice z belimi cvetovi. Udor je znan tudi po edinem samoniklem rastišču lovorja v Sloveniji, ki je v temneje obarvanem gozdičku sredi stene raste pa tam tudi zimzeleni hrast. V spodmolu se za gradom začne Osapska jama, ki si jo z baterijo nekaj metrov lahko tudi ogledamo. Za PODPEČ zavijemo levo dober kilometer po odcepu ceste proti Buzetu. Po ozki cesti se pod Robom peljemo skozi Loko, Brezovico do Podpeči. Vas je stisnjena v bregu nad in pod železnico. Zaradi pomanjkanja prostora stojijo hiše stisnjeno in ena nad drugo. Vrh stene je obnovljen obrambni stolp iz dobe beneškega gospostva, pod njim v steni je obzidana jama, nekdaj zatočišče pred turškimi vpadi. Vse skupaj je bilo zavarovano s topovi in se tako vključevalo v sistem utrdb v "Dolini gradov" na meji med Avstrijo in Beneško republiko. ZANIGRAD si bomo ogledali težje. Cesta vanj pelje le iz Hrastovelj navzgor, tako da moramo iti tja bodisi peš ob progi iz Podpeči, bodisi se po lažjem terenu spustimo dol s ceste proti Zazidu kake 3 km iz Podpeči. V popolnoma zapuščeni vasi je cerkvica sv. Štefana iz 16. stoletja in težko razpoznavni ostanki beneškega gradu. (Zanigrad naj bi pomenil "zadnji grad"). KUBED je že na drugi strani doline Rižane. Dobro je ohranjeno obzidje s stolpi nekdanjega beneškega gradu. Obnovljena srednjeveška cerkev sv. Martina ima zvonik v obliki pentagona. Od tu je zelo lep razgled na večji del Kraškega roba, v ozadju se vidi Slavnik. Še lepšega imamo na cesti v bregu za vasjo. GRADEC ravno tako spada v sklop pokrajine, predlagane za krajinski park. Tik pred vasjo Sočerga je v desnem ovinku neoznačeni asfaltirani odcep v levo navzgor na lepo rezgleden vrh. Od tod se je lepo sprehoditi po markirani poti preko nižjega Badina dol do Mlinov na državni meji. Pogled na skale Badina je lep tudi s ceste med obema kontrolnima točkama mejnega prehoda. Z Gradca sem prvič zagledal lepa travnata pobočja hribov južno (gledano od tu - desno) od Slavnika in ti so predlog za naslednji izlet.
|
---gora
54.242.96.240(0)
1004406 (562522,190,441694)
973771 (545586,66,428119)
razmere.e-gora.si