četrtek 28.marec 2024 - 10:07 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Note 9.23 Zanimive ture in izleti 23 of 117 R4IJS::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 68 lines 12-NOV-1989 12:31 R4IJS::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 68 lines 12-NOV-1989 12:31 -< Poliški Spik iz Dunje >- -------------------------------------------------------------------------------- Visokogorske gorniške sezone je manj ali več konec, pa vendar tule podajam opis ene od tur, ki so mi ostale za dolgo pri srcu. Morda pa komu postane načrt za prihodnje leto. Poliški Špik ali Montaž, visok 2753 m, je drugi najvišji vrh v Julijskih Alpah. Leži v celoti na italijanskem ozemlju. Nanj je speljanih nekaj poti, ki so vse po vrsti zelo lepe. Tukaj bom skušal opisati najmanj znano, pa morda najlepšo pot nanj iz doline Dunje čez zahodna ostenja. Pot, pravzaprav smer, je v spodnjem delu markirana, v srednjem delu pa je plezarija II stopnje. Popelje pa nas skozi divjino soteske Clapadorie in čez eno najvišjih sten v Julijcih, zato je vsekakor vredna obiska. V dolino Dunje (Dogna) zavijemo iz Kanalske doline nekje na sredini poti med Pontebo in Rezijo. Pred trinajstimi leti, ko sem tam hodil, je bila cesta makadamska, pred nekaj tedni pa je bilo z vrha Strme peči videti asfalt. Zapeljemo se do približne višine 1000 m, kakih 150 m za drugim tunelom. Markirana pot nas od tam povede na desno proti vzhodu. Sprva se dvigujemo skozi gozd, nato pa počasi zavijemo proti desni nad sotesko Clapadorie. @e samo ime te soteske je nekako skrivnostno, ko pa si enkrat tam, pa vidiš, da je tudi čisto upravičeno. Zarezana je med strme stene Poliškega Špika na eni strani in Curtisonov na drugi strani. Kar štiri ure bomo porabili vzpenjajoč se ob njej do višine 1950 m, kjer je pod osrednjim delom stene bivak Muschi. Do tja kakih večjih težav ni. Bivak pa ni nič drugega, kot podzemska jama, ki je takrat, leta 1976, imela zgolj nekaj penastih gum za ležišče, pokopališko svetilko za razsvetljavo in vpisno knjigo. Kako je pa danes, pa ne vem. Vsaj zasilna streha je gotovo ostala. Nad bivakom se prične resnejši del vzpona. Bivak je na dnu nekakšne velike rdeče stene. Desno od nje je speljana težja smer, ki je ocenjena s III do IV, mi pa se vzpnemo levo ob rdeči steni po izraziti rampi. Tu ni težje od II. Kakih 200 m višje pridemo do vrha rampe, kjer se nam odpre razgled na sosednjo Montaževo sfingo. Le ta je še bolj podobna pravi sfingi kot triglavska, saj ima poleg glave tudi telo v obliki leva. Smo na mestu, ki so ga prvopristopniki krstili Belvedere. Nadaljujemo naravnost navzgor dokler ne priplezamo na markirano pot, ki iz Zajzere po poti divjih lovcev vodi na Poliški Špik. Po njej gremo na desno do bivaka Suringar, 2430 m visoko. Le ta je tipičen italijanski kovinski bivak na imenitnem mestu. V kakšnem stanju je, pa žal ne vem. Od bivaka Muschi do bivaka Suringar smo porabili dve uri. Do vrha ostane še eno uro vzpona po Findenegovem ozebniku. Pot je označena, vendar nekoliko zahtevna, zlasti zgodaj poleti, ko je še polna snega. Skupno iz doline torej vsaj 8 ur. Poseben problem je potem seveda sestop nazaj k avtu. Še najbolje bi bilo po poti divjih lovcev na Zajzersko stran in potem po cesti do avta. Vsekakor pa je tudi to celodnevna tura. Naj povem še, kako sva to turo opravila z ženo. Prvi dan sva pustila avto v Dunji in pod večer prišla do bivaka Muschi. @e ponoči je deževalo, vendar je ob petih zjutraj nehalo. Pohitela sva čez steno. Ob sedmih zjutraj, ko sva bila pri Suringarju, je spet začelo deževati, zato sva v njem prečepela cel dan in celo noč. Zvečer pa sta se nama pridružila še dva Kranjčana, s katerima sva naslednji (tretji) dan, ko je bilo vreme lepo, zlezla na vrh. Z njima sva sestopila na Pecol in onadva sta naju odrešila zapletenega sestopa, saj sta naju odpeljala z njunim avtom v Dunjo do najinega. Skratka, dolgo in zapleteno popotovanje.
|
---gora
44.203.235.24(0)
993161 (557022,188,435951)
962740 (540204,66,422470)
razmere.e-gora.si