Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
četrtek 25.april 2024 - 04:22 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)



Note 9.35 Zanimive ture in izleti 35 of 117 AMOR::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 118 lines 14-SEP-1990 07:31
AMOR::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 118 lines 14-SEP-1990 07:31
-< Zuc dal Bor, Karnijske Alpe >-
--------------------------------------------------------------------------------

Zuc dal Bor, visok 2194 m, leži zahodno od Kanalske doline in je
tako Zahodnim Julijcem najbližji Karnijski sosed. Prvič sem
opazil njegovo drzno obliko, ko sem s Poliškega Špika ogledoval
neznane mi gore na zahodu. Poleg njegovega izrazitega vršnega
stolpa mi je domišljijo zbujalo tudi nenavadno zveneče ime.

Na severovzhodno stran pada v strmi, razdrapani steni,
jugozahodna pobočja pa so zaradi nizke višine precej travnata.
Njegov greben se na severu nadaljuje v nekoliko nižji Chiavals,
potem pa se bistveno zniža. Travnata pobočja so porasla z
množico planik.

Vzpon na Zuc dal Bor je težak, čeprav je markiran. Toplo pa ga
priporočam, saj je tako dostop, kot sam vzpon, izredno lep zaradi
slikovitega okolja in težavnosti.

Priporočam zemljevid Tabacco, list 18, "Alpi Carniche Orientali
Canal del Ferro", v merilu 1:25000, ali "Alpi Giulie e Carniche
Orientali", izdaja Lagir Alpina v merilu 1:50000 (izdeluje ga
tudi Tabacco).

---------------------------------------------------------------

Izhodišče: Čeprav je vzpon po markirani poti možen tudi iz
Kanalske doline iz vasice Roveredo ali iz Chiusaforte, bi kot
izhodišče priporočil dolino Val Aupa in kraj Pradis. V Val Aupa
z Gorenjske najhitreje pridemo tako, da se po Kanalski dolini
peljemo do kraja Moggio in tam zavijemo desno po Val Aupa
navzgor. @e po nekaj kilometrih smo pri kažipotu, ki nas usmeri
desno navzgor v dober kilometer oddaljen Pradis. Na koncu vasi
je ob novo asfaltirani cesti prometni znak, ki vozilom brez
posebnega dovoljenja prepoveduje vožnjo po njej. Ko pa smo o tem
pobarali domačine, so samo zamahnili z roko in nas potolažili, da
vsi vozijo kljub prepovedi. Tako smo si tudi mi prihranili
nadaljnjih pet kilometrov.

Na prvem križišču nad vasjo moramo zaviti na desno. Cesta nas
pripelje nad stransko dolino Val Alba. Avto pustimo na
parkirišču pred zapornico, ki nam dokončno prepreči nadaljnjo
vožnjo. Do tu je od meje 70 km ali ena ura vožnje. Nahajamo se
približno 1000 m visoko. Na nasprotni strani doline lahko vidimo
pobočja Zuc dal Bora, ki s te strani niso tako mogočna, kot z
severozahodne, saj so precej porasla s travo.

Dostop: Od parkirišča nadaljujemo po cesti še približno dva
kilometra mimo predora, skozi kateri imajo speljan plinovod, do
odcepa kolovoza na desno navzdol. Odcep je označen s kažipoti
proti bivaku Bianchi. Potem, ko prečkamo strugo potoka, sledimo
zelo lepo speljani, čeprav strmi mulatjeri, ki je bolj na redko
markirana s številko 428.

Hojo po cesti si lahko skrajšamo tako, da jo od parkirišča
uberemo po poti pod cesto. Markirana je s številko 450. Tudi ta
nas pripelje čez potok in se pridruži poti 428.

Sprva hodimo skozi gozd, v vršnem delu pa je mojstrsko speljana
preko skalnatega praga na planoto, kjer je bila včasih planina
Chiavals. Na njenem robu stoji bivak, ki je lepo vzdrževan in je
v njem možno prenočiti (odeje, kuhalnik, 9 ležišč). Do tja smo
hodili dve uri. Tik preden pridemo na planoto je ob poti skromen
studenček, ki zadostuje za naše potrebe v bivaku.

Pot do bivaka je tako lepa, da jo priporočam tudi tistim, ki na
vrh ne zmorejo. Nad bivakom je škrbina v grebenu, do katere se
je enostavno vzpeti. Pravtako ni težak vzpon na sosednji
Chiavals, ki ni tako drzen kot Zuc.

Vzpon: Od bivaka dalje hodimo po Alta Via C.A.I. Moggio. To je
markirana pot drugačne kategorije, kot pa so oštevilčene
italijanske markirane poti. Alta Via je praviloma nezavarovana,
težka pot, ki zahteva kar precej gorniškega znanja. Tako bi tudi
vzpon na Zuc, če ne bi bil markiran in skromno zavarovan, mirno
ocenili s težavnostno stopnjo II, eno mesto III.

S planote za bivakom nas markacije usmerijo levo navzgor čez
travnat stožec do skalne stopnje. Čez nekakšno grapo splezamo na
travno pobočje in v pol ure od bivaka dosežemo greben. Odpre se
nam razgled na vzhod proti Julijcem in na sam vršni čok, ki ga do
sedaj nismo videli. Grebenu sledimo po potki visoko med Kanalsko
dolino na eni strani in Val Alba na drugi. Mestoma moramo malo
poplezati, najtežji pa je trimetrski spust čez skalno stopnjo v
manjšo škrbino. Razen kamina tik pod vrhom je to najtežje mesto
na poti.

Tik preden se greben strmo dvigne, moramo čez kake pol metra
široko grebensko rez, ki je na obe strani strmo odsekana.
Tehnično ni težko, saj širina rezi dopušča hojo, vendar je
zračnost taka, da gre marsikdo raje kar na vse štiri.

Za njo se grebenu umaknemo v desno. Potka nekaj časa preči
travnata pobočja, potem pa se čez njih spet dvigne na greben. Ta
del ni težak, je pa precej izpostavljen. Grebenu sledimo naprej,
dokler končno ne pridemo do škrbine pod samim vršnim čokom. Vrh
je kakih 150 metrov nad nami in je s te strani videti nedostopen.
Pot nas popelje okoli njega čez južna pobočja v škrbino na
vzhodni strani. Malo pod njo se ji priključi tudi drugi možen
pristop, ki pride naravnost iz Kanalske doline.

Zadnji del vzpona je zavarovan, sicer bi bil brez plezalne opreme
navadnim gornikom neprehoden. Najprej prečimo po ozki in
izpostavljeni polički na levo, dokler ne pridemo do ključnega
kamina. Čez spodnji del moramo zlesti kar sami, čez zgornji
previs pa nam k sreči pomaga prosto viseča veriga. Nad kaminom
še enkrat malce zoprno prečimo na levo in končno stopimo na vrh.
Od bivaka dve uri.

Pot je izredno zahtevna, vendar hkrati izredno lepa. Hoja po
----------------
izpostavljenem grebenu zahteva skrajno koncentracijo, toda hkrati
nudi izredne užitke. Krona vsega pa je tehnično težak in
izpostavljen vzpon na sam vrh. Priporočam vsem, ki vedo, koliko
in kaj zmorejo v gorah.

Sestopimo po isti poti, lahko pa poskusimo tudi po tisti, ki se
odcepi pod zadnjo škrbino. Nekoliko niže se ta pot združi s
potjo številka 425, ki nas preko škrbine Fonderis pripelje nazaj
na zahodno stran gore do bivaka.



 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



***pico
3.136.154.103(0)
1183884 (664126,196,519562)
1144740 (642682,66,501992)
razmere.e-gora.si