petek 29.marec 2024 - 02:11 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Note 9.80 Zanimive ture in izleti 80 of 117 CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 59 lines 21-DEC-1992 14:22 CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 59 lines 21-DEC-1992 14:22 -< Krvavica, 909 m >- -------------------------------------------------------------------------------- Drzna kopa nad Savinjsko dolino Ko se peljemo iz Ljubljane proti Celju nam kmalu za Vranskim na desni pritegne pogled izrazito oblikovana kopa Krvavice, ki stoji pred nekoliko višjimi glavnimi vrhovi Zasavskega pogorja. Južno za njo so Vrhe, nekoliko proti zahodu pa Čemšeniška planina. Ime ima zaradi rdeče prsti pod skalnim vrhom. Na zahodu in severu se spuščajo 50 do 150 m visoke stene. Na zahodni strani uspeva večje število tis. Zaradi njih je Krvavica uvrščena med naravne znamenitosti Slovenije. V vzhodnem grebenu je markirana pot speljana skozi naravno okno, kjer je prehod kar zahteven. Na vrh pripeljejo tri markirane poti. Najlažji dostop je s sedla na jugu, ki je le dobrih sto metrov nižje. Bolj zanimiv in napornejši je vzpon po severni strani, ki je tu opisan. IZHODIŠČE Z glavne ceste Ljubljana - Celje zavijemo 4 kilometre vzhodno od Vranskega proti Taboru. Skozenj se zapeljemo skozi Loke do zaselka Ojstrica, kjer se odcepi cesta na Črni vrh. Nadaljujemo po gozdni cesti proti Presedljam ob strugi Suhega potoka le še dobrih 100 m. Levo ob cesti pridemo do zelo neizrazitih ostankov starega, zaraščenega kamnoloma, kjer je pustimo vozilo. OPIS Malo naprej od ostankov kamnoloma je težko opazen začetek markirane poti. Povede nas po dobri stezi levo navzgor skozi gozd. V nekaj ključih čez dobre četrt ure pridemo na severno sleme Krvavice. Severno nad nami je nizek stranski vrh, naša pot pa se obrne v zelo neprijetno zaraščeno strmino. Markacijam je zelo težko slediti, ker so speljane skozi nekdanjo poseko, ki se sedaj bujno zarašča. Bolje se je vzpenjati kar po svoje ob desnem, zahodnem robu te goščave, tik nad skoki, ki padajo z grebena. Tudi tam lahko ponekod sledimo skromni stezici. @al je zaradi goščave v vzponu skorajda nemogoče najti odcep poti skozi okno, ki je speljana v levo. Prihranimo si jo za sestop. Vzpenjajoč se po gozdnatem grebenu pridemo pod vršni, bolj strm del. Tam poiščemo najlažji prehod nekoliko levo od grebena. Tik pod vrhom spet naletimo na markacije. SESTOP Z vrha sledimo markacijam proti vzhodu. Po nekaj minutah se položni vršni del grebena strmo spusti. Kmalu smo pri oknu. Spust skozenj je kar neprijeten, čeprav je na najtežjem mestu varovalni klin. Pod oknom je slabo označena pot speljana proti levi. Pripelje nas do goščave in skoznjo do severnega slemena, po katerem smo se vzpeli. Po poti vzpona sestopimo do izhodišča. VIŠINSKA RAZLIKA 400 m NAJPRIMERNEJŠI ČAS Kopni letni časi. TE@AVE Zahtevna in naporna tura. Slabo markirano. Prebijanje skozi zaraščeno poseko in vzpon po strmem brezpotju sta neprijetna. DOL@INA TURE Vzpon 1 - 1.30 h Sestop 1 h Skupaj: 2 - 3 h VODNIK Viktor Pergar: Vodnik po Posavskem hribovju, PZS (opis je neuporaben!) ZEMLJEVID Atlas Slovenije, List 110, 111, Mladinska knjiga; Posavsko hribovje, 1:100.000, PZS
|
***pico
44.203.235.24(0)
999904 (560414,190,439300)
969361 (543529,66,425766)
razmere.e-gora.si