Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Note 9.98 Zanimive ture in izleti 98 of 117 ANIMUS::MODIC "Jure Modic, OnkoloĹĄki inĹĄtitut" 38 lines 15-JAN-1994 00:13
ANIMUS::MODIC "Jure Modic, Onkološki inštitut" 38 lines 15-JAN-1994 00:13
-< Kalška gora od @agane peči >-
--------------------------------------------------------------------------------
Kalška gora je seveda hišna gora Cojzove koče na Kokrskem sedlu in
večino obiska je deležna prav od tam. Nanjo pa vodi še en, mnogo
zanimivejši pristop iz Kamniške Bistrice. Pot sicer ni markirana, niti
opisana v Fickovem vodniku (ne vem kako je s tem v zadnji izdaji), nas
pa reši duhamorne poti na Kokrsko sedlo in nam odpre čisto nov in tako
prijetno samoten svet Kalc.

Nekaj deset metrov naprej od žagane peči (ogromen ledeniški balvan tik
ob cesti v Konec, 800m n.m.), kjer je na levi strani ceste prvo možno
parkirišče za nekaj avtomobilov, se v levo v gozd vzpne zelo dobro
uhojena lovska steza. Ves čas se vzpenja po strmem gozdu rahlo v levo
in preči nekaj grap. Po kakšni uri precej strmega vzpona nas privede do
manjšega sedelca, kjer se gozd razredči in nas pozdravi lovska koča
(pribl. 1300 m).

Pri koči se pot obrne ostro v desno in nnas še vedno dokaj smrmo vodi
skozi bukov gozd. Ko s svet položi, gozd pa prične redčiti in prehajati
v macesnovega prične tudi pot počasi izginjati, se pa na skalah začno
pojavljati obledeli rdeči madeži kot markacije. Tabla ob poti pravi, da
vstopamo v Gozdni rezervat Kalce. Ko se po ponovnem krajšem vzponu svet
spet zravna in preide v tipične visokogorske kraške pode, se pot med
rušjem dokončno izgubi. No, pas rušja ni predolg, pa tudi svet je povsem
odprt, tako da dobro vidimo svoj cilj, zato z orientacijo nimamo težav
(čisto drugače je seveda v megli). Ko se prebijemo iz rušja, se svet še
zadnjič strmo dvigne in po odprtih visokogorskih travnikih se vzpnemo
na greben in po njem nekaj metrov v levo do vrha Kalške gore (2047 m).

Sestopimo lahko po isti poti ali pa po eni od markiranih poti na
Kokrsko sedlo in od tam v Konec.

Tura je tehnično povsem enostavna in tudi orientacijsko dokaj
preprosta. Vendar pa po njej nikar v meglenem, saj se v takem Dolci
lahko spremenijo v pravi labirint. V mokrem utegnemo imeti precej težav
na travah pri zaključnem vzponu. Tura se mi zdi zelo primerna za tiste,
ki si želijo poizkusiti priti v visokogorje mimo markiranih poti, a še
nimajo izkušenj in poguma za zahtevnejša brezpotja. Če stopimo malo
hitreje, si to pot mirno lahko privoščimo za popoldanski skok v
visokogorje (če smo seveda iz ljubljanskega konca s širšo okolico).

***pico
3.145.191.22(0)
1143624 (640226,195,503203)
1105704 (619501,66,486137)
razmere.e-gora.si