petek 19.april 2024 - 20:41 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Grosse Kesselspitze(2358m) (Rok Medja, 02.01.2008)
Poročilo o odličnih razmerah na Grosse Kesselspitze in fotografije(tudi naših smučin) je sicer objavil že Mišo Jenčič, pa vendar dodajam še
opis naše variante uživanja na tej turi. Ko smo se Teja, Luka, Tine in jaz pripeljali na mrzlo parkirišče med Twengom in prelazom Obertauern, drugih
avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami tam še ni bilo. Mraz, ki nam je rezal v nosove, nas je prisilil, da smo se kar hitro vzpenjali proti
planini Gastalm.
Že pod njo nas je obsijalo sonce in razveselilo 20cm novozapadlega puhca, očitno od silvestrske pošiljke, ki je v Slovenijo prinesla le nekaj
snežink.
Pogled na pršičasta pobočja nas je najprej zvabil na Sichelwand(2105m). Previjugali smo njegovo severovzhodno pobočje do položne jase v macesnovem
gozdu(1840m), kjer smo naleteli na smučino proti Grosse Kesselspitze. Po sončni, a hladni malici in ponovnem lepljenju psov, smo nadaljevali z
vzponom. Z višino se je zaradi naraščajočega vetra stopnjeval občutek mraza. Nekaj zavetja smo našli 20m pod vrhom, kjer smo pustili smuči in se prek
bolj strmega, deloma skalnatega odstavka povzpeli še do križa. Naužili smo se prostranih razgledov in se vrnili k smučem. Po nekaj zavojih v smeri
vzpona, smo zavili desno, na prisojna pobočja, jih prečili nekoliko proti levi, nato pa hop-hop nanizali vsak svojo serijo zavojev čez dolgo pobočje,
pokrito z 20cm pršiča. Na nekaterih zavojih smo nekoliko čutili trdo podlago, kar pa ni preveč motilo. Sledil je krajši bolj položen del, nato pa še
bolj strm spust v macesnov gozd in skozenj do prostora, kjer smo malicali po smuki z Sichelwanda. Ker ura še ni bila 12, je moja ideja o ponovnem
vzponu na vrh naletela na plodna tla. Kar hitro smo spet nalepili pse in se pričeli vzpenjati. Presenetljivo je šlo najhitreje ženskima
predstavnicama, Teji in Tinetovi psički. Slednja je vso našo pot tako ali tako opravila najmanj dvakrat. Na sam vrh seveda nismo šli še enkrat, ampak
smo se tik pod njim kar hitro pripravili na ponovno smučanje, saj je na samem grebenu veter pihal verjetno še bolj, kot ob prvem vzponu. Luka in Teja
sta tokrat odsmučala v smeri vzpona, s Tinetom in njegovo psičko, pa smo se podali na še nezvožen del bolj strmih, prisojnih pobočij, ki smo si jih
ogledali med prvim spustom. Na jasi, kjer smo prej malicali, smo se spet vsi zbrali. Čeprav tam ni pihalo, pa je bilo kljub soncu še vedno kar
hladno. Zato nismo ponovno malicali, ampak smo kar nadaljevali s smuko prek planine Gastalm. Tudi tam in niže skozi gozd je bilo povsod dovolj
pršiča. To naju je z Lukom zvabilo, da sva nadaljevala z vijuganjem naravnost navzdol skozi redek gozd, kar pa sva nazadnje plačala s poganjanjem po
ravninah ob potoku, Teja in Tine pa sta prismučala do avta po gozdni poti, ki smo jo zjutraj uporabili za vzpon.
|
---gora
18.218.169.50(0)
1139672 (637634,195,501843)
1102073 (617176,66,484831)
razmere.e-gora.si