Mrežce (Cici, 03.02.2008)
Vsaj do kolen, če ne še višje, ga je bilo! Končno, a)ga je bilo sila mnogo, b)ni bilo skorje, c)sva smucali (ne hodili). Prav ležerno, po
deseti, ko je v Ljubljani z neba curljala slina, sva se usmerili na Pokljuko. Po zasneženih kolesnicah naju je guncalo do parkirišča za Lipanco, tam
zima v razcvetu in švrk po špurci do koče. Od nje jo brž ubereva naprej na Mrežce in vso pot sočno kolneva borderja in damo, ki sta peš rila špuro
pred nama. Na vrhu piš, megla v mejah normale, razgled kajpada odsoten, vztrajno naletavanje snežink in ju-hu-hu nizdol po deeebeeelem prašiču! V
kočo na vršičke, še nekaj navdušenega švercanja preko štorov v gozdu, pa do avta in na ta zadovoljen per na Bled. Matr, je blo fajn! C&M
|