Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Tolminski venček (Jaka Ortar, 11.02.2008)

Tolminski Migovec, Vrh nad Škrbino, preval Globoko, Žabiški Kuk. Zjutraj sem se v bučni spremljavi vetra s Tolminskih Raven peš odpravil proti Pl. Kal; na ~1000 m je že bilo dovolj snega za hojo s smučmi, a ker je bilo povsem trdo, sem nadaljeval peš. Poiskal sem čisto sveže (v soboto prvič) presmučano grapo v južni steni Tolminskega Migovca in po uri in pol sem bil na vrhu; orkanski veter me je prisilil h klečanju oz. plazenju po vseh štirih. V obdobju mirnejšega vetra mi je uspelo vstopiti v grapo, a ker je bila ura šele malo čez 9, je bilo presneto trdo. Preveč trdo. :( Skrajno previdno je nekako šlo, sneg sploh še ni odjenjal. Potem sem vlekel dooolgo prečko proti vzhodu -- naravnost pod škrbinsko ploščo. Tudi tam je pihal izredno močan veter, a sem vseeno popikal po plošči in naprej na Vrh nad Škrbino. Na srečo je bil veter na plošči šibkejši, zgoraj celo zelo šibak, le čisto na vrhu sem prišel v vrtinec (ki kar ni in ni izginil). Do plošče sem imel večinoma (rahlo predirajočo se) skorjo, plošča (levo od grape) pa je bila zelo različno trda, tako da se je dalo najti tudi malo mehkejša območja. Seveda relativno mehkejša -- še vedno je bilo zelo trdo, moj podpis je ostal zelo slabo viden. :) Izpod plošče prečka proti Pl. Razor; tu sem veter ujel v "jadra", zato je ponekod šlo celo navzgor! Izjemen sneg me je premamil in s ~1500 m sem se spustil na planino; fantastične razmere, odjenjan pomladanski sneg. Mimo Koče na Pl. Razor sem želel na Žabiški Kuk, a sem zaradi silno sunkovitega vetra v eni uri naredil le 300 m ... :( Zahodno pobočje je povsem razsuto, polno klož in povsem spihanih ledenih območij. Na ~1600 m sem odnehal in prečil proti severu -- pod preval Globoko. Tam je kazalo na brezvetrje in res je bil vzpon na sedlo zelo prijeten, sneg je večinoma držal mojo težo (na smučeh). Tristo metrov nazaj proti Pl. Razor je bilo za na lestvico top5 te zime; zgoraj prav nič sitna skorja, potem pa le še srenec. Ker je kazalo, da se je veter na Žabiškem Kuku malo unesel, sem jo mahnil še tja. Južna pobočja Vogla in severna Žabiškega Kuka so večinoma povsem spihana, brez srenačev ne bi prišel nikamor. Tako pa sem se vzpel na sedlo med Žabiškim Kukom in Voglom (ugodne razmere, trdo), potem pa po grebenu na vrh (zelo sunkovit in vrtinčast veter). Že po 16. uri sem sredi snežnega viharja tipal proti jugu in zadel pravo grapo; strm vstop je bil zaradi močnega vetra v hrbet in trdega snega precej zoprn, v sami grapi se je sneg precej spreminjal. V spodnji tretjini pa sem dobil celo nekaj 10 m napihančka -- pršiča! :) Po sledeh Maje in Boruta (hvala za idejo in špuro(e)!!!) sem ujel lovsko pot, ki je bila zaradi vetra še vedno povsem trda, tako da je kar letelo na Pl. Razor. Potem sem do ~1150 m še lahko smučal, niže je snega defenitivno premalo. Fantastične razmere, le presneti veter je imel danes mlade. :( Pa pozabit je treba rek: "Rana ura, zlata ura." ORTOsplet Lp Jaka

***pico
13.59.82.167(0)
1193924 (668684,196,525044)
1154580 (647086,66,507428)
razmere.e-gora.si