Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (33)

Snežne razmere (Jaka Ortar, 22.03.2008)

Tole ni info o razmerah, pač pa le moj pogled na perečo tematiko! Saj vsi vemo, kako je s temi našimi snežnimi razmerami... skoraj vsak si lahko sam sestavi lavinski bilten na način, kot se to dela na ARSO --> pogledaš podatke z lavinskih postaj in o višinah snežne odeje, potem pa rečeš, da je v Julijcih na 1500 m snega do ____ (tu pride višina snežne odeje na Voglu), v Kamniško-Savinjskih Alpah do _____ (Krvavec), nad 2000 m pa od ___ (višina odeje na Kredarici) do ______ (na Kaninu). Za ožji SBG+Komno lahko v določenih situacijah rečemo Vogel*1,5. Za Kamniško-Savinjske Alpe je na voljo Krvavec, Karavanke so nekje vmes; Zahodne Karavanke pogosto dobijo več snega kot osrednji Julijci. Snežnik pa si s svojimi skoraj 1800 m očitno ne zasluži obravnave... Ker podatkov o sestavi snežne odeje večinoma ni (razen temperature snega na lavinskih postajah enkrat dnevno), so bilteni praktično enaki neodvisno od oblike snežnih kristalov in njihovih lastnosti; spreminjajo se le glede na temperaturo zraka (ki jo izmerio AMP) in debelino nove snežne odeje. Zato lahko vedno napišemo: "Nevarna so mesta z napihanim snegom, kjer lahko že ob majhni obremenitvi sprožite snežni plaz napihanega, delno sprijetega snega. Možni so tudi manjši, spontani plazovi." Če pade več kot pol metra snega, so možni tudi večji plazovi in več spontanega plazenja. Ko se na Kredarici vidljivost izboljša, je včasih vhodni podatek tudi optična ocena proženja plazov na pobočjih, ki se jih vidi od koče. Ker imamo v visokogorju le eno postajo, ki beleži tudi veter (pa še ta anemometer ob 90% sneženj kratko malo odpove), v resnici nimamo pojma o vetrovnih razmerah ob sneženju in zato je ocena lege nevarnih napihanih območij precej subjektivna. Zaradi vsega naštetega je za večjo varnost včasih res bolje spregledati naš bilten in raje pokukati čez mejo --> bilteni FJK (link, ki ga je prilepil Metod) so res občudovanja vredni, se osvežujejo glede razmere (pri nas večinoma po ustaljenem urniku) in odsevajo dejansko stanje na terenu, saj se njihovi strokovnjaki poslužujejo terenskih metod! In neverjetno -- v Italiji imajo prisojna pobočja manj snega kot osojna, pri nas pa se višina snežne odeje spreminja le v odvisnosti od nadmorske višine in vestnosti opazovalca na terenu (včasih izpade, kot da sesedanje snega sploh ne obstaja). :) Zdaj v hribih ob zmernem do močnem JZ vetru zmerno sneži že skoraj 24 ur; največ snežnih padavin je dobilo območje SBG in Cerkljansko hribovje (~50 cm). Sneg pada nad ~1000 m pri temperaturi pod lediščem, tako naj bi tudi ostalo. Nekateri meteorološki modeli napovedujejo, da se bodo padavine nadaljevale še nekaj dni, tako da se bo debelina novega snega skoraj gotovo še podvojila. Za kaj več bo pa treba na teren! In vsekakor je naša lastna ocena (morda celo preizkus stabilnosti snežne odeje?) na terenu bistveno bolj zanesljiva od lavinskega biltena... jaz se zato ne oziram več na ARSOv lavinski bilten (sem v preteklosti že prevečkrat po nepotrebnem ostal doma/se odpovedal cilju), pač pa raje na terenu zelo pazljivo opazujem razmere in jim podredim svojo smer. Pa srečno! Lp Jaka

---gora
18.224.67.149(0)
1092359 (609154,193,483012)
1058128 (591182,66,466880)
razmere.e-gora.si