Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Snežne razmere (Andrej Velkavrh, 25.03.2008)

Spoštovani, že nekaj dni se čistim, tako ste me popljuvali! In ne morem si kaj, da ne bi vsaj malo pojasnil stanja na ARSO glede Službe za sneg in plazove, kako pišemo biltene in na podlagi česa. Prav gotovo ne moremo konkurirati npr. Furlanski ali avstrijski Koroški! Pri nas so "profesionalci" 25% delovnega časa enega človeka, drugod pa neprimerno več. Zakaj je tako? Hja, saj veste, kako je pri nas z državno upravo. Draga je in treba je zmanjšat stroške davkoplačevalcev. Premalo je plazov, ki bi delali neposredno škodo, tisti, ki hodijo v hribe, pa naj se pobrigajo sami. Ta logika zaenkrat pri nas deluje. Naša država pač ne da toliko nase, da bi imela spodobno Lavinsko službo. Pravim vam, še dobro, da je pri trenutnem stanju tako kot je! Seveda ni vse tako, kot pišete tule na teh straneh. Tudi Italijani ne napišejo posebnega biltena po vsakem moičnejšem sneženju, kje pa! Lepo se držijo urnika, če pa jih zmotijo prazniki, se tudi temu ne uprejo. Tudi mi napišeno kdaj bilten izven urnika, če je snega veliko, ampak ko se nekdo pač na nekoga spravi, je treba take stvari zamolčat, ne? Smeri vetrov se ne da določati samo iz neposrednih meritev, ampak tudi iz modelskih rezultatov, iz primerjave med meritvami in izračunanimi vrednostmi. In če prevladuje jugozahodnik, bo pač več zametov na severnih in vzhodnih straneh, pri drugih vetrovih pa pač drugje. Sploh pa veste sami, da je smer vetra v hribih delikatna stvar. Na Kredarici ni jugozahodnika, torej bo tam najbrž nanosilo sneg v različnih smereh. In koliko je takih lokacij! Pa ja ne pričakujete, da bo vse to napisamo. Od uporabnika se pač pričakuje, da bo znal osnovno informacijo uporabit na kraju samem in si jo prilagodit. Tudi drugod podajajo podatke o zametih oz. snežnih nanosih s prevladujočo smerjo, ker se pač drugače enostavno ne da. Podatkovno zagotovo nismo tako bogati kot so v tujini. Za vse je potreben denar. Ampak marsikaj se da tudi med vrsticami ugotovit. Meteorološka mreža je gostejša kot lavinska in iz količine padavin se da približno ugotovit tudi količino snega. Ne me vozit na led, g. Orto, ampak zelo redke so situacije, ko v zahodnih Karavankah pade več snega kot v Julijcih. Sploh je višina snega v gorah relativen pojem. Na Kredarici ga, na primer, merijo na ledeniku, kjer je lokacija merodajna. Pa mi povejte, kje ga bo še toliko, če se boste potikali po triglavskem pogorju?! Tudi pri nas ne sedimo je v fotelju in premikamo joystick. Ampak pri vsem delu pač ne opravimo toliko terenov, kot bi jih tudi sami želeli. Daleč, daleč smo od stanja, ko bi vsaj enkrat tedensko imeli terenske podatke iz vseh naših tipičnih gorskih skupin. Žalostno, ampak tako je. Ha, tudi to stane. Ne bi bil rad predolg. To ni stran za take debate, vem. Tudi jaz bi si želel, da bi delal v drugačnih razmerah, da bi vedno imel na voljo dovolj podatkov in sodelavcev. Pa srečno. Andrej Velkavrh

---gora
3.135.190.101(0)
1135038 (635520,194,499324)
1097817 (615207,66,482544)
razmere.e-gora.si