Pod Kriško steno (barbara, 29.03.2008)
Glede na napovedano otoplitev in na precejšnjo količino snega, je bil Igorjev predlog, da gremo pod Kriško steno, takoj soglasno sprejet. Po
pasji gazi, smo ob stalni zvočni spremljavi plazov, ki so leteli s sten (na trenutke je bilo kot na fronti), hitro dosegli zatrep. Smučanje pa čista
poezija, zgornjih 600 višinskih super pršič, ki sta ga prva načela predhodnika, ki sta bila pol ure pred nami. Ves čas smo se držali desnih pobočij,
tam je pršič vse do izravnave, potem pa malo klože in ojuženega snega, ampak tam je že tako ali tako vseeno. Potem pa šus po cesti dokler gre in
pogled nazaj na harmonijo vijug:-). Uživali smo Vilma, Igor, Barbara
|
Informacije
RSS podatki